november 1 s Vsi sveti 2 6 Spomin ver.dui 3 P Hubert, Slrof + JJKirel Bar._£ 5 N 23. pobink. ® P Leonard l T Vilibrord J S Bopromir » <5 Teodor P Andrej Avell + »J3 Sc. Mnrtin fl J? N 24. pobink. « P Stnn. Kostka 14 T Jozofat "8 Leopold amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Geslo: Za vero, in narod — ta pravico bi resnico — od boja do image l glasilo slov. katoii delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja m chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian OrganizationsX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ^______ xy/j^HM \jt JUU,I aivveieiun SJTymnawmvrui/j • ...... ^gV. (NO.) 211. CHICAGO, ILL., PETEK, 3. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 3, 1939 ~ LETNIK (VOL). XLVlIlT Nji Mejo pomoc isije - Priprave Nizozemske ——————m——— i ____ ^azijski listi trdijo, da se med besedami v Molotovem govoru lahko bere, da se ima Rusija namen, v kratkem času dejansko zvezati z Nemčijo. — Kljub upom gledajo naziji z nemirom na rusko utrjevanje v Baltiku. .Berlin, Nemčija. ki Govor, £a je imel predsednik ruske vlade, Molotov, zadnji torek v j|0vjetskem parlamentu, sicer ni 11 tek, kakor so si ga obetali namreč, da bi se v njem a objavila direktna vojaška Zveza med Rusijo in Nemčijo, j'endar izraža nemško časopisje rdno upanje, da se kljub temu anko Nemčija s sigurnostjo *anese na pomoč Rusije. Molo-,°v se sicer ni hotel naravnost lzraziti, pravijo, vendar se je j^d njegovimi besedami lahko ra|o, da ima Rusija svoje sim-^ije popolnoma na strani emčije, da je odločena sodelo-z njo v vseh ozirih in, da 0 torej tudi do vojaške zveze prišlo, kakor hitro se bo pokanja potreba za to,morda že v e*aj mesecih, ali celo tednih, podlago za to domnevanje ajdejo naziji v Molotovem pov-arKu, da bo ostala Rusija v a'nem prijateljstvu z Nemčijo, j^edvsem pa še v njegovih navdih na Anglijo in Francijo, ? ju je ožigosal, da ste oni kri-'> da se vojna nadaljuje, in sivi;1' samo zato, ker hočete obdrži svojo nadvlado nad svetom; v njegovi izjavi, da je ne-"'selno pričakovati, da bi se { ^t upostavila Poljska, in kon-,0 v njegovem svarilu Turčiji, s, bo ta še obžalovala, ko je lettila vojaški pakt z zapadni-^ državama. Vse to jasno ka-»Pravijo naziji, da smatra Ru-Nemčijo za prijateljico in, odločno nasprotna vsemu, j, *ar se poganjate Anglija in PREMEMBE VJTALUl Važne izpremembe v italijanski vladi. Rim, Italija. — Mussolini je izvršil zadnji torek v svojem vladnem kabinetu velike izpremembe, katerih značaj bi se po svoji važnosti lahko primerjal parlamentarnim volitvam v kaki demokratični državi. Povdarja se predvsem, da je hotel Mussolini s temi premembami definitivno pokazati, da hoče obdržati Italijo za stalno v nevtralnem stanju, posebej pa še, da se hoče otresti vsakega nazijskega vpliva. Iz vlade je namreč odslovil vse take može, ki so bili znani kot goreči zagovorniki zveze z naziji, kakor načelnika gen. štaiba, Parianija, propagandnega ministra Alfieri-ja, in podobne, ter jih nadomestil z drugimi, ki zasledujejo bolj politiko "Italije za Italijo." POSLUŽILA SE SVOJE PRAVICE: PREMISLILA SE JE! Chicago, 111. — O ženskah se trdi, da imajo pravico, iz-premeniti svoje mnenje vsako uro, in morebiti je imela1 Mrs. Kath. Merrifield to pravico pred očmi, da jo je izvajala celo ob času,ko je sedela pred sodnijo kot porotnica. Pred federalnim sodiščem se je vršila obravnava glede pravde, ki jo je vložil neki W. C. Howe, zahtevajoč za se zapuščino svojega očeta, $70,000, katero je ta zapustil neki univerzi. Porota, sestavljena iz moških in žensk, je zadnjo soboto odločila, in sicer pismeno ter so se vsi člani porote podpisali, da univerza ni upravičena do zapuščine. V ponedeljek pa je gori omenjena ženska, v pre-VJ . _ „ . rsenečenje vseh navzočih, ne- ZaPadu, zlasti na Baltiku. | nadoma izjavila, da to ni nje-. tto je> t|a sj Rusija tamkaj z edn0 Do fanC; i.]a, ter, da je iz tega samo jt. Sebi umevno, da bo morala ^ Rusija prej ali slej dejansko 8q Pomoč tisti strani, na kateri 'Vlene simpatije. i.^ndar pa se kljub tem viso-j, . domnevanjim naziji ne mo-J Popolnoma otresti neke ne-s^osti glede Rusije. Kakor So .fede sovjetov lepe, vendar jj.-.^^h dejanja taka, da si iz Nemčija ne more dosti obe-^ Naziji namreč gledajo na tj' rajno prodiranje Rusije pro- NEMČIJA UKI-NILA ZVEZO Telefonski in poštni promet z inozemstvom ustavljen. Budapesta, Ogrska. — Skozi več dni, namreč že od konca zadnjega tedna, je telefonska in poštna zveza med Nemčijo in tujezemstvom ukinjena, izvzemši za uradne svrhe. Kak povod imajo naziji za ta korak, se ne ve, toda domneva se, da skušajo s tem skrivati priprave za nameravano veliko ofenzivo. Tem bolj pa je živahen blagovni promet z jugovzhodnimi državami in preko Ogrske je težko kdaj prej vozilo v Nemčijo toliko tovornih vlakov kakor ravno ob tem času. V enaki meri je zvišan tudii plovbni promet po Donavi. ZA LAS JE MANJKALO DO SMRTI Brindisi, Italija. — Pilot nekega potniškega aeroplana je imel izredno srečo. Pri poletu čez gorovje je zašel v električni vlihar in stfela je udarila v aeroplan. Po čudnem naključju pa ni napravila nobene druge škode kakor samo, da je pilotu ožgala lase. Letalo je srečno pristalo z vsemi 22 osebami. SVo. — vztrajnostjo utrjuje Vzej6 °krežje in je v to svrho &tv * SV0Je "pokrovitelj-^ tri baltske države, Esto-SW Latvi'i° *n Litvenijo, ter j,a?Sa zdaj še od Finske dobiti obj^v. P0l"orska oporišča na nje s0v-Z',-u- Proti komu naj bi se j,0 Jetl v tistem kotu tako skrb-dj, ^r-ievali? Malo je verjetno, An Pri tem pred očmi bj Sk i« Francijo, kajti ti dve - 0z^e Prelive in poleg tete^6 mimo obrežja Nemčjie, do pr°drli s svojimi ladjami t)rž Ja- Miroljubne Skandinavske Ve ne Pridejo v poštev. ž^tane torej še edino ena dr-ieit' Proti kateri se hočejo za-in J'e Nemčija. Toda, šjjjj ' lla.l bi se proti njej sku-3o ,^avarovati, ako ji obljubljanj t ajno Prijateljstvo?" Na ^Zu^w torej gledajo naziji z jo, k J|vim nemirom na Rusi-^ nje deJanja bolj jasno re kot nje besede..... no mnenje, četudi ga je prej podpisala, kakor je pritrdila, popolnoma prostovoljno in brez pritiska. Tako se bo morala obravnava najbrž še enkrat vršiti, tisti pa, ki nasprotujejo ženski porotniški pravici, so dobili nov dokaz za trditev, da ženske ne spadajo na po-rotniško klop. -o- VPRAŠANJE OLIMPIJSKIH IGER New York, N. Y. — Mednarodne športne tekme, ki se vr-še od čAsa do časa v raznih mestih sirom sveta, takozvane olimpijske igre, se imajo vršiti po naičrtu prihodnje leto na Finskem, v Helsingforsu. Ker pa tisti državi grozi vojna, se je stavil predlog, naj bi se igre prestavile v Detroit. Predlog pa doslej še ni našel dosti odmeva. -o- Širite in priporočajte lut I 'Amerikanski Slovenec"! NASPROTUJOČA SI MNENJA KATOLIČANOV Chicago, 111.— Da ima vsak katoličan pravico do svojega lastnega mnenja glede političnih in drugih podobnih javnih vprašanj, in se mu ni treba, ozirati na to, kakega mnenja so o takih vprašanjih njegovi cerkveni voditelji, nudi dober vzgled sedanje sporno vprašanje o takozvanem "embargo" in nevtralnosti. Vodilne cerkvene osebnosti si namreč v tej zadevi daleko nasprotujejo druga, drugi. Tako je bil pokojni kardinal Mundeleiri za to, da se "embargo" prekliče; istega mnenja je chicaški pom. škof Sheil. Drugi pom. škof O'Brien stoji pa na ravno nasprotnem stališču in zadnji Extension Magazine, ki INDUSTRIJA SE OŽIVLJA Washington, D. C.— V raznih industrijskih podjetjih ši-rom dežele je opažati zadnje čase večjo živahnost, kar vzbuja upanje, da utegne industrija končno vendar stopiti enkrat z mrtve točke zadnjih let. Očiv!idno pa se pričakuje, da se bo aktivnost še povečala, kajti več podjetij gradi nova poslopja in si nabavlja novo opremo, za kar porablja na milijone dolarjev. KRIZEMSVETA — Ottawa, Ont. — Kanada bo postala nekako vzgojfcva-lišče pilotov za britanski imperij. Izvršuje se namreč načrt, po katerem se ima izvež-bati vsako leto tukaj po 25,-000 pilotov. V svrho proučevanja načrta so tukaj tri komisije, iz Avstralije, Nove Zelandije in Anglije. — Bukarešta, Rumunijal. — V zapor je bila postavljena zadnji ponedeljek princezinja Cantacuzene, ki je znana voditeljica! ženskega gibanja in je mati nekega člana Železne garde, kateri je bil ubit v nedavni "čistki." — Bern, .Švica. — Da je švicarsko ljudstvo odločeno, da ostane njega država nevtralna, se razvidi iz izida zadnjih parlamentarnih volitev. Pri njth je namreč dobila pretežno večino sedanja konservativna, nevtralna vlada. -o—r- ZAHTEVA, KI JE NA MESTU Chicago, 111. — Neki državljanski odbor, ki se bori za izboljšanje zdravniške oskrbe, je zadnji ponedeljek vložil pri okrajnem odboru za bolnišnice zahtevo, da se razširi ugodnost brezplačnih klinik tako, da bo dostopna večjemu številu oseb. OBSEDNO STA-NJEJ)B MEJI Nizozemska se pripravlja na meji in v notranjosti za morebitni vpad nazijske armade. Haag, Nizozemska. — Iz živahnega premikanja nemških čet ob njeni meji in iz raznih poročil, ki jih prejema iz Nemčije, postaja Nizozemski čim dalje bolj jasno, da obstoja resna nevarnost, da utegne nemška armada vdreti preko njenih mej. Spričo tega kritičnega položaja je tukajšnja vlada tudi ukrenila potrebne varnostne odredbe za obrambo svojega ozemlja. Ena od njih je bila izdana v sredo ponoči. S posebnim kraljevim proglasom so se namreč vsi kraji ob meji postavili pod obsedno stanje. Od ukaza bo prizadetih okrog 500 mest in vasi in njega namen je, da se v teh krajih lahko z večjo učinkovitostjo vršijo vojne priprave in, da se lažje nastopi proti špijonom. Povrhu tega je dala vlada po-novno pregledati utrdbe v notranjosti države. Te utrdbe obstoje predvsem iz mnogoštevilnih kanalov, potom katerih je Nizozemcem omogočeno, da lahko v najkrajšem času preplavijo cele pokrajine. Proti takim u-trdbam bodo nazijski tanki in motorna vozila kaj malo opravili. ga on urejuje, je prinesel članek, v katerem se ostro nasprotuje, da bi se prepoved izvoza orožja preklicala. Naj omenimo še Father Coughlina, ki prepoved zagovarja, dočim ji je Msgr. Ryan zopet nasproten. Vsak ima torej svoj "prav." POOSTRILI NADZORSTVO GLEDE VOZNIŠKE LICENCE Chicago, III. — Državna policija je širom celega Ilinoi-sa podvzela začetkom tega tedna poostreno nadzorstvo glede vozniške licence. Kakor znanp, mora v tej državi imeti vsakdo, ki vozi avto, osebno licenco, toda, ker se mnogi, ki zaprosijo za njo in so začasno zavrženi zaradi kake telesne hibe, ne vrnejo na preiskavo, so oblasti prišle do sumnje, da vozijo brez licence. Zato zdaj vodi policija na raznih križiščih pregled in je tudi aretirala več sto avtomobilistov. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' AMERIŠKA LADJA V NAZIJSKIH ROKAH 1» Jugoslavije Jugoslovansko-italijanski ekonomski odbor, ki se je sestal v Beogradu zaradi trgovinske pogodbe med obema državama, je dokončal svoje delo. — Smrtna kosa. —. Nesreče, nezgode in drugo. ; Slika kaže ameriški tovorni parnik City of Flint, kateri je bil zadnje dni predmet mednarodnih prerekanj. Ladjo so namreč zajeli naziji in jo odpeljali v rusko pristanišče Murmansk. Na zahtevo Amerika je Rusija ladjo sicer izpustila, toda pod nazijsko kontrolo. Kje zdaj pluje ta ladja, je popolnoma neznano. Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo Beograd, 26. okt. — (J.K.) — Kakor je že znano, izravnava Jugoslavija svoje trgovinske in .jekonomske odnošaje z vsemi sosednimi in prijateljskimi državami. To je spet en dokaz več za njeno nevtralnost v sedanjem evropskem sporu. V nizu ekonomskih in trgovskih dogovorov je bil sinoči v Beogradu podpisan tudi sporazum med našo državo in Italijo. K podpisu te pogodbe je naš minister Dr. Ivan Andres podal izjavo, v kateri je med drugim rekel tudi to le: "Jugoslovansko-italijanski stalrji ekono'mski odbor, ki se je sestal v Beogradu pred tednom dni, je dokončal svoje delo. Ta odbor je imel nalogo, da v okviru splošnega pre-gleda sedanjih možnosti za izmeno med našo državo in Italijo, revidira trgovinsko pogodbo z dne 3. avgusta letos ter jo prilagodi izpremenje-nim ekonomskim razmeram. Mi smo že večkrat poudarjali 'željo, da okrepimo svojo trgovsko 4z'menjavo z Italijo in da dobimo nazaj na italijanskem trgu tiste postojanke, ki jih je naš izvoz izgubil pred nekaj leti. Z odstranjenjem težkoč, ki so se pojavile v izmenjavi pred kakima dvema mesecema, si bomo vsekako s sprejetjem nove italijansko-jiigoslovanske pogodbe pribo-rfli nov napredek ter znatno povečali obsežnost svoje trgovine z Italijo. Skušali si bomo tudi ohraniti te pridobitve v zamenjavi z zapadnim sosedom in uverjeni smo, da se tudi z italijanske strani podvza-rnejo vsi potrebni koraki, s katerimi bi se imela zagotoviti širša in večja zamenjava med obema deželama. Solidarnost ekonomskih interesov med našo deželo in Italijo je potrjena tudi ob tej priliki. Ekonomsko sodelovanje, ki je dobilo svoj konkretni izraz v stalnem italijansko-jugoslo-vanskem ekonomskem odboru, nam zagotavlja rezultate in ga vsi iskreno pozdravljamo z zadovoljstvom." — Načelnik italijanske ekonomske delegacije, ki je v Beogradu vodila razgovore in direktor italijanskega ministerstva za zamenjavo in vajlute g. Mardi, je po podpisan ju dogovora izjavil to, da je zelo zadovoljen, da so bili razgovori v duhu popolnega medsebojnega zaupanja ter da se nadeja, da bo prisrčno sodelovanje, ki vlada med obema delegacijama v okviru tega odbora, privedlo do razširitve in nadalj-nega napredka v obojestranskih ekonomskih odnošajih. — Po uspešnem dokončanju svojega dela, je italijanska delegacija odpotovala nazaj v Rim. Huda prometna nesreča i Maribor, 9. okt. — Danea ob pol 12 se je pripetila v, Limbušu, na, tako zvanem lim« buškem drevoredu, huda prometna nesreča, katere žrtev je bil 60 letni tesar Anton Šauperl iz Limbuša. Šauperl je šel po cesti in se hotel umakniti tovornemu avtomobilu, last veleposestnika Gavčni« ka s Fale, katerega je upravljal prevoznik Dolenc iz Maribora, ki je vozil iz Maribora. Pri tem paJ Šauperl ni opazil osebnega avtomobila, last trgovca Andreja Oseta iz Maribora, katerega je upravljal trgovski pomočnik Niko Urbane, ki je vozil v 3meri iz} Limbuša. Šauperl se je znašel pod osebnim avtomobilom, ki ga je vlekel še kakšnih 5 m za seboj. Dobil je zelo hude poškodbe po vsem telesu. Imjtf zlomljeni obe nogi v gležnju in počeno lobanjo. Poklicani reševalci so težko ranjenega Šauperla prepeljali v maribor« «ko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. j -o- Strela Kranjski turisti, ki so sei drugo nedeljo meseca oktobra' mudili na vrhu Storžiča, so opazili, da leži evharističnl križ ožgan na tleh. Med hudo nevihto, ki je divjala prejšnji teden po planini, je strela podrla križ in ga skoraj uničila. Vrli planinci so sklenili, da bodo čimprej postavili na Storžiču nov križ, ki bo večji in veličastnejši. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Apolo-nija Jeretina, rojena Čerin stara 82 let. — V Celju je umrl Vinko Kukovec, stavbni podjetnik in tesarski mojster. — V Hočah pri Mariboru je umrla Marija Pfeifer, rojena Majcen, učiteljica ročnih del v pokoju stara 74 let. -o- Z voza je padel V Ljubljani je na Dunajski cesti padel z voza železniški sprevodnik Jože Jerman iz Radeč pri Zidanem mostu in ge hudo potolkel, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o- Splašen konj V Breznici na Gorenjskeiri se je žena tamkajšnjega posestnika Ivana Vovk peljala z enovprežnim vozom v sosednjo vas. Nenadoma se ji je paj splašil konj in Vovkova je tako nesrečno padla pod vdz, dai so ji šla kolesa čez prsi. Odnesle je hude zunanje poškodbe, polomljenih pa ima tudi nekaj reber. Oddana je bila v bolnico. K'jer katoličani ne ikrbe za razširjevanje svojega katoL tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk. . Petek, 3. novembra 1939 AMERIKANSKi SLOVCNKC Kako bo v prihodnjih mesecih, nihče ne ve, vsaj za notranji mir v bivši Poljski pa je tudi nekaj pridobljeno, ako od strani Belorusov in Rusinov ne bo več pritožb. Tudi na jug nekaj sega in še na Balkanu utegne priti do nekega pomirjenja mesto vednih prepirov. Kakšen bi bil ruski politični vpliv, o tem bi se lahko nekaj razmotrivalo, preglavice so le radi idejne penetracije komunizma in ateizma. To pa spada bolj na kulturno polje, in tudi tu mora' končno resnica ostati na površju in vsaka zmota ali zabloda izginiti. Borba bo huda, dobro pa je, da do borbe pride. Sodim, da še ni treba izgubiti upanja, ako je kdo razsodno na — Rusijo upal. Amerikanski Slovenec «rt» in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. ___ Published by: Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- eljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Mon-- day and the day after holiday«. Izdaja in tiska: i ■ EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ____________55.00 For one year_______________$5.00 Za pol leta__________________2.50 For half a year_______________2.50 Za četrt leta ________________________ 1.50 For three months____________1:50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: 2a celo leto ___________________$6.00 For one year----------$6.00 Za pol leta___________3.00 For half a year_____3.00 U četrt leta _____________1.75 For three months__1.75 Posamezna številka _________________ 3c Single copy __________________________ 3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo bhi poslani na uredništvo rtrai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —. Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. -...........*...... .......... Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. enega sina in dve hčeri, tukaj pa mene. — Počivaj v miru dragi oče in lahka naj ti bo rodna gruda. Mary Delak (Op. ured: Blagi ženi Mrs. Delak izreka uredništvo prisrčno in iskreno sožalje.) -o- V ZAHVALO c Chisholm, Minn. S soprogo si štejeva v pri- x jetno dolžnost, da se prisrčno g zahvaliva za tako lepo prese- j aečenje ob priliki najine 25 t letnice zakonskega življenja, i V prvi vrsti gre zahvala vsem j dobrim ženam ki so se potrudile, da so toliko naših prijateljev povabile skupaj. Zlasti hvala Mrs. Lou'is Samsa, Mrs. ) Tony Vidmar, Mrs. Louis No- < vak, Mrs. Ignac Klančnik, , Mrs. Frank Vadnar,Mrs. Tony , Pogorele, Mrs. John Tomsich. — Potem tudi hvala vsem ; onim, ki so na eden ali drug , način pomagali, da so bili vsi ; prijatelji lepo postrežem z okusnimi jedilii in pijačo. Iskrena hvala Mrs. Avguština Baraga, Mrs. John Bevka, Mrs. John Čekslovski, Mr. Louis Samsa, Mr. Louis Novak, Mr. Frank Vadnar ;iskre-na hvala Mr. Franku Lavrichu in Mr. Jerichu iz Chicage, za lepe govore, ki sta jih govorila v slovenskem jeizku. Torej lepa hvala vama! Ne zadnjo, ampak prav prisrčno se zahvaljujeva (hčerki) Rosemary Novak za tako sladke in ganljive besedice in krasni šopek, ki ga nam je podarila. — Torej še enkrat lepa hvala Rosemary. — Iz srca se zahvaliva najinim otrokom, kateri so razkropljeni po širni Ameriki, za tako lepo darilo v denarju. Kako sva hrepenela vas videti in pa da bi se z nami veselili ta krasni večer, ki nama bo ostal v srcu do zadnjega vzdihljeja. — Mnogi pokloni in darila, kakor tudi dobrosrčnost prijateljev, vse nas je zelo razveselilo in nam | ostane vedno v spominu. — ! Še enkrat srčna hvala vsem skupaj, ki ste se »trudili zal ta dan 14. oktobra, ki smo ga s ' prijatelji tako lepo obhajali. Vsem vsem skupaj kličemo: Bog vas živi! (Ogl.) : Mr. in Mrs. John Šega in druž. Zamotano sorodstvo. — Vir-1 nik: "Ti, kdo pa je tale da-' ma?" — Senica: "Hm, to je J sestra prve žene drugega moža moje tretje žene." NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem naročnikom listov "A-merikanski Slovenec" in "Novi i Svet" v Waukeganu in North i Chicagi, 111., sporočamo, da jih j bo te dni obiskala naša posebna j zastopnica Mrs. Mary Blai iz - Chicage, ki je pooblaščena spre- - jemati naročnino za oba naša j lista, kakor tudi naročila za e oglase, knjige in drugo v zvezi z e našim podjetjem. Vsem našim - prijateljem in rojakom jo najto-r pleje priporočamo, da ji gredo v na roko in ji pomagajo širiti na-> še liste. Uprava "Amer. Slovenca" a in "Novega Sveta" Dogodki tmd Starvnd R* Aiaiiftl Naslov bi rada zvedela Ga. Kriistina Tomše, v Trz1^ ču, Ljubljanska cesta št. 2 Jugoslaviji, želi izvedeti za naslov č. g. Cirila GosaTJ«' slovenskega duhovnika v meriki. Ona je hči njeg<>vC tete ge. Elizabete Gosar, P0' ročene Rakovec. Hvaležna 11111 bo, če se ji javi. Poroka Cleveland, O. — Zadnjo boto sta se v tukajšnji cer sv. Vida poročila Mr. Antfr J. Korošec, sin poznane • rošeove družine z Addi Rd., ki trgujejo z vinotf Miss Anna Marzlikar, hči Jos. Marzlikar j a z East & Street. — Bilo srečno! J. M. Trunk Par besed k tekočim dogodkom Nov grob . Flint, Mich. — Tuk« Jf nedavno umrl Joseph AgW' starosti 74 let. Doma je b nekje od Črnomlja v Beli k1 jini in je nekako pred 40 1 prišel v Ameriko. Poprft?jl okoiv in ga tako, da je bil sa hrbtom'.' Gledalci videč Tarz^novo hitrost in umetnost v fc^jy z vplikanom t(yar-kom, so zagnali velik krik. Posmibali so še Hy.ar^u, kričali na vsa grla, tei svarili, 'da^se" bliža lev- T«da T4rz4" je to I? doj?ro vedel. ? em;n pče§om je vedno opjtoval leva, j rokama je Pa trino dr^l .boječega jvnak*. Tako je opazoval Tarzan leva m mirno čakal, da je prjšel bližje in je lahko presodil njegovo moč. Bil je to močen lev in že precej star. Videti mu je bil<5, da je bil nalašč sestradan, samo zato, da bo za današnji dan bolj divji. Po njegovem je bilo to neupravičeno trpinčenje, zverine. *rma l KAJ NOVEGA V JUŽNEM f; ILLINOISU, MISSURI IN KANSAS Fairmount City, 111. Ker vidim, da se riikdo ne oglasi iz južnega Illinoisa,sem se jaz pripravil k pisanju, da napišem malo sporočilo o delavskih razmerah tukaj med našimi rojaki. — Ko sem meseca aprila zapustil mesto East St. Louis,je takrat še precej ljudi delalo na tako imenovanem "Progress work", nekaj pa na relief. Tudi tovarne so še nekaj obratovale. Sedaj je pa v vsem sla'beje, veliko slabeje. — Ko sem 18. aprila stopal skozi mesto Pacifick in naprej do Eoseti, ki je majhna italijanska naselbina ter še dalje do Rolle, Missuri, sem povsod opazil lepo obdelane vinske gorice. Tod Italijani tudi radfl oglašajo doma pridelano vino, katerega imajo veliko, kajti nekateri vinogradi obse-, gajo po tri do štiri akre. Imajo namreč Italijani po državi Missuri precej dobre zemlje in precej goje tudi sadno drevje. Cesta se lepo vije in počasi vzdiguje v^dno višje in višje po gričih, pa na drugi strani zopet niža v lepih ovinkih, Velikih hribov proti Springfieldu, Mo. ni, kakor tudi ne tja proti Kansasu ne. Springfield, Mo. je menda največje mesto v južnem Missuri in je tam precej tovarn. Skozi pel.ie Frisco železnica in je veliko križišče ter delavni-: ce in lopa za železniške stro-■ je ali lokomotive. V mestu je ; tudi več glavnih cest, ki se : križajo na več strani. Mesto šteje do 58.000. — Naprej od tu proti jugu je tudi eno precej veliko mesto, Japling, Mo., ki šteje do 40.000 prebivalcev. ; Kakih 16 milj naprej je Car-tich, Mo., ki ima okolu 5.600 prebivalcev in je že blizu dr-' žave Kansas. — Na jugu pro-1 ti Oklahomi je precej rovov, v ! katerih se pridobiva cinkova i in svinčena'ruda. Tam so za-, posleni največ Španci, Meksi-[ kanci, Črnci in nekaj Angle-: žev. Nekaj malega je Madžarov in Slovakov ter Litvi-nov. Slovencev tam ni. — Iz 1 Cartich proti državi Kansas, kakih 16 milj, blizu Columbus, severovzhodno na cesti 7 je mala premogarska naselbi-" na Shaman. Nekdaj je bilo tu 1 nekaj Slovencev, sedaj so še - samo dve družini. Mesto je skoro mrtvo, kajti v rovih ne delajo, so baje izčrpali vse iz njih, drugega dela pa ni. Dalje naprej je mesto Cherokee. Med tema mestoma križa cesta v smeri proti West Mineral, kjer je še nekaj naših rojakov, ki so zaposleni v rovih, dočim jih je nekaj tudi na reliefu. Slovenci tam so zavedni in napredni, kajti imajo vsakovrstna društva, svojo dvorano. V bližini tam je tudi parna lopata, ki premetuje zemljo in kvari kmetije. Rojakom Slovencem prav lepa hvala za postrežbo in za lep prijazen sprejem. — Od West Mineral proti severu je zopet mala naselbina Carona, kjer je tudi nekaj Slovencev, od katerih skoro polovica ni zaposlenih. Naprej od tam je staro mesto Cherokee, kjer je nekaj rovov, kateri so začeli sedaj nekaj obratovati, dočim je v pomladi vse sta'lo. V Che-irokee je tudi nekaj naših rojakov, ki,pa silno jamrajo, da jim vsega primanjkuje. Tam v bližini je tudi naselbina št. 9., kjer so tudi rojaki brez dela in zaslužka. Blizu naprej je naselbina Yeil, v katere bližini je tudi nekaj naših rojakov. Dalje naprej je stara naselbina Čhikope, kjer so pa samo štiri slovenske družine in še ti so vsi stari, nihče pa ni zaposlen. Nekdaj je bilo tukaj mnogo Slovencev. — Se naprej je mesto Radie, Kans., kjer je že več rojakov. V bližini tega mesta je tudi nekaj rovov, kateri so pa samo pozimi v obratu, medtem ko v poletju počivajo. — Dalje naprej je mala naselbina Kings; kjer jo tudi še nekaj Slovencev, kateri so pa brez dela — Tam blizu je Campa 50 51 Franklin Edison. Na vseh teh mestih je nekaj naših rojakov — Na Armah ji je še precej potem na Kravburg in na Mulberry ter na Brezo Hill, kjei jih je še največ, pa so po večini brez dela in njihove živ ljenjske razmere so zelo sla be. Na Gross je le še na po razpadla naselbina, ki bo a kratkem popolnoma razpadla kajti samo še ena parna lopa ta je v obratu. — Od tu na prej sem se podal na Colora do, kar bom pa enkrat pozne ji opisal. Steve Fab j an ' ——-o——- Širite amer. slovenca OD ZVEZE DRUŠTEV NAJ- e SV. IMENA V CLEVELANDU p Cleveland, O. ^ Jesen je v naravi, za marsikaterega je tudi jesen življenja. Da si pa kaj pridobimo za zimsko spanje, oziroma za I večen počitek v božjem naroč- s ju, zato bo dne 5. novembra skupno sv. obhajilo vseh članov društev Najsv. Imena v Clevelandu pri fari sv. Lovrenca v Newburgu. — Zveza ima • v pravilih, da imamo vsako le- ^ to enkrat skupno sv. obhajilo. Minulo leto smo ga imeli pri j fari sv. Vida, letos bo pri sv. Lovrencu, prihodnje leto pa ( pri fari Marijinega Vnebo- ( vzetja v Collinwoodu. Prosi se ^ vse člane, da se udeleže tega j skupnega sv. obhajila prihod- r njo nedeljo. Res je, da bo za ^ marsikaterega, posebno za od- j dalj ene nekoliko neprijetno. , Treba bo malo preje vstati in če nimate svojega vozila, bo ( treba še vožnjo plačati. Toda to ] naj vas ne ostraši, niti ne ovira, da bi ne prišli. Ta žrtev ( bo v vašo lastno korist, ko bo- ^ te enkrat odšli s .te zemlje. . — Kolikokrat gremo na razne : zabave, v gledališča in še pla- -čamo visoke vstopnine le za- ; to, da zadostimo svoji radovednosti. Zakaj bi se enkrat ; na leto ne žrtvovali sami za sebe ?! Zbirali se bomo v Slovenskem N. domu na 80. cesti. Sv. maša bo ob 8 uri. Točno pet manut pred osmo odkorakamo v cerkev. Po sv. maši zopet skupno odkorakamo v Slov. N. dom, kjer bo v dvorani pripravljen zajutrek. — Vspored bo ta le: Glavni odbor, plani od sv. Vida, člani, od Marije Vnebovzete iz Col-linwooda, člani sv. Lovrenca. — Po zajutreku pozdravni govor predsednika, nato govor Rt. Rev. J. J. Omalna in še en angleški govor. Dragi člani društev Najsv. 1 Imena. Pridite vsi, Ne vabimo ■ vas da bi zapravljali, pač pa • va|s vabimo da si pridobite za-' klad, katerega nobena rja ne 1 uniči, noben molj ne požre, i — Zveza šteje do 500 članov. Ali vas bo v nedeljo toliko pri ! skupnem sv. obhajilu? O, go-» tovo vas bo, če pridete vsi. — •(Vse tiste, kateri imate vozSla, i pa prosim, da vzamete s seboj " še svojega prijatelja ali sose-' da, da se z vami pripelje. Za ■ vse dobro, ki ga bote storili, » -am 'bo On, čigar ime častimo, ■ obilno poplačal. — Pozdrav • vsem'. 1 Jacob Resnik, preds. i _—o- PREJELA ŽALOSTNO VEST IZ DOMOVINE f Biwabik, Minn. Zadnji teden sem prejela žalostno sporočilo iz starega _ i kraja, da mi je umrl moj j ljubljeni oče Janez Šuštar, v i vasi Podgorice, fara Dobrepo-j Ije, na Dolenjskem, v častitlji-' i vi starosti 84 let, zadet od možganske kapi. — Moj oče je bil dobro znan, kajti bil je e kamnosek. Pred leti je bil tudi tukaj v Ameriki in sicer dvakrat. Nahajal se je tukaj v Minnesoti in je večinoma bival na Stari Sparti pri Gilber- • tu. V starem kraju zapušča fc \\CV1 CVKL) Y W«V5MM> " 1 VjIAjmA ti \e n&To&Eiin® \>»t*asi* m obnovi jo i® p«*«!««} \isfctt\ pMmfflUM«!«^ AMERIKANSKI SLOVENEC fetek,' 3. novembra 1939 KAJ NEKI POMENI TO? RAZNOTEROSTI zvok zvona, ne hiti naprej v višino, dokler nas ne poslušaš in ne bodi gluh našim prošnjam: vsprejmi v svojo melodijo našo žalost, naše solze, naša strta srca, potem se dvigni v nebeško višino k našim rajnim. Razjasni jim tam našo večno bol in našo neskončno ljuba v —-- Zvonovi pa so peli, govorili nemo govorico, danes meni, jutri tebi---Večerni zvon na dan vseh mrtvih--Zopet poje te dni našim rajnim v spomin. Kakor spomini srečnih let v družbi naših rajnih, brze mimo nas te dni, tako hite zvoki teh zvonov v nočno višino. O, ŽIVLJENJE V NEKDANJIH HAREMIH SLOVENSKIM GOSPODINJAM V CHICAGI IN OKOLICI naznanjam, da jim lahko postrežemo z dobrimi mesenimi ali krvavimi klobasami, domačega dela starokrajske pečenke, in sploh vsako vrsto svežega in prekajenega mesa ter vsake vrste perutnino. V zalogi imamo tudi svežo ajdovo moko. Se vljudno priporoča MARTIN ŠENICA SLOVENSKA MESNICA 2059 W. 23rd St. Tel. Canal 8172 Chicago, 111 MOLITVENIH Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal Škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi mo-lftvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodufcek. Tudi ta molitvenik stane......,.$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga prejeli v prodajo je "SLAVA GOSPODU", ki stane tudi $1.50. Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC DENARNE POSILJATVE Dfenarne pošiljatve nakazujemo kočijo za Jugoslavijo in Italijo. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI Za $ 2.55 ................ 100 Din Z* $ 4.90 ................ 200 Din Za $ 7.10 ................ 300 Din Za $ 9.30 ................ 400 ,Diu Za $11.50 ................ 500 Din ft $22.00 ................1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.30 ............ Lir 100 $ 12.00 ............ Lir 200 $ 29.00 ............ Lir 500 $ 57.00 ............ l^ir 1000 $112.50 ............ Lir 2000 $167.00 ............ Lir 3000 Pri vigjih evotah znaten popust. —. Radi zmedenih razmer v Evropi je možno, da se kaka po-šiljatev zakasni, vendar kolikor je mogoče, se pošiljatve točno dostavljajo v Jugoslaviji in Italiji. Vse pošiljatve naslovita n*: JOHN JERICH 1840 W. Cermak Road, CHICAGO. ILL. ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE ( preti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali •e pa (glasite pri: , JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue 1 CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKKOA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. 1 Tajnik ameriške komunistične stranke, Earl Browser, ki se moral zagovarjati pred sodiščem pod obdolžbo, da je navedel napačno ime, ko je za* pr?Eil za potni list ........... CHICAGO, ILL. HI i;wjm»tyi>|i nqy SPOMINI MRTVIM... M. Blai Ko sem prišla v domovino, mi jo e mnogokrat prišlo na misel, tih tako kmalu mi bo mogoče iti Pol »biskati prijateljico Urško, ka- če: era je živela z možem učiteljem ko II otroci v Mengški fari. Z njo pr« Ve si dopisavale redno skozi — '°lga leta mojega bivanja v la. Wriki in menda radi pismov nji ? najino prijateljstvo bilo po- sel hijeno iz leta v leto, pa če tudi sta e naju ločila velika daljava med kal Ustnim krajem in Ameriko, jo ielela sem jo videti prej ko prej, ser oda obveznosti obljub mojimlkoi ■Kancem v Ameriki, da bom od- na 'ala naročene darove in pozdra- e njihovim sorodnikom so me ta, Zdržali v Borovnici par tednov, so *avno ko sem se z mamo pogo- roc 'arjala, da v par dneh poj dem tet c Urški, pa zazvoni mrliču. Po so >bičajni molitvi za dušo, ki se sm e sedaj s tega sveta ločila, se je tej lačelo tisto navadno popraševa- sk£ kdo je umrl? Ko pride moj In lečak od jutranje maše, pri ka- šo ;Cri je stregel, nam pove: "Ur- ža. SW mati go umrli."--Iz mi t*s se mi je izvilo: uboga Urška Pr -— gledajoč mojo postarano na ^ater nisem zmogla reči kaj la Več. Sicer je bila Urškina mati po v visoki starosti, pa meni je bi- ka 01 le eno pred očmi: mati so jim se< |%rli---Drugi večer smo sv moj oče, mati in jaz, kropit, ve j Prečudnimi občutki sem se- ku dai. po tolikih letih, zopet sto- nj 1lla v to, drugače prijazno, se- bi] a3 tužno sobo. Že bolj pri vaje- za ^ ameriškim navadam tudi v dii ®lučaju mrliča, sem sedaj tu ob ve tem prizoru nehote obstala na cu ^'agu. V nizki sobici so visoke pe segale skoro do podstropa, ok 'la katerih je pokojna mati leža- ki [a skrita med belim perilom. Na m« estih visokih svečnikih so go- hi fele sveče, spredaj na mizici je na bi'o razpelo med dvema sveča- sfc ^ in dva krožnika z blagoslov- hc ;ejio vodo. Obdana je bila z ro- P* in cvetjem domačih vrtov, ta frinešene so bile po sorodnikih so III Prijateljih rože, rastoče v po- da in cvetje natrgano v do- ni ^ačih vrtovih in so bile z lju- re Srijo in sočutjem povezane v 5( °Mce. Menda ker sem kar ob- ] di S'd, ate in mama sta že po- j v; ,'^nila, zaslišim tam iz kota n< t. valj$n Jezus". Ko pogledam o< A bila je lučerca, Pintarjeva p: f®a, ki me je nemalo začude-, p: gledala, češ: al' ne boš po- d< ^'eknila?, misleča si menda, ta si jT^erikanka že ne zna več mo- O , • Komaj slišno sem odgovo- s< Vekomaj: amen, in poklek- vi 114 .toda--molila? ne, ni- d ^ niti malo mogla pobožno oi f1'8^ zbrati. Strmela sem v po si ^•jenju in letih izsušeno tru- p H ° Urški ne matere, katero se ni1 si malo v jemalo s prijazno že- s! 3 katero sem poznala v otroč- d S letih. Kolikokrat sem bila v s! ej' Preje prijazni sobici, a da- r » es Pa tako vse čudno — čudno š ^ — Do celo sem se spomnila z ko sem prvič pritekla F jI Po griču, zasopla, prestra- 1< ena. Krave sem pasla in pored- s Pastirji so ujeli v precep ga- k in so tiho prišli do mene za J*1 toni in me je eden oplazil s I v'stim še živim gadom okrog r .S.tu. Zbežala sem, pastirji pa t |.a nienoj; tako sem pritekla do- £ Planine Urškini materi sko- r ij v naročje, kjer so me božali c j P° materinsko tolažili, naj ne i v da mi nihče ne bo smel 1 nič zalega storiti. Od tedaj če so le slišali zvonec s 11 krav v planini, pa če se je i s javljalo k dežju, ali pa če so 1 tla mal° bQlj bel kruh pri 1 s> Pa so me zaklicali: Micko- ž Sr in jaz pa šla po stejah, ko ; Ce pa njih ni bilo doma, * 1116 pa njihova sestra v oskr- £ajVzeli. In ko sem sedaj tu kle- ' mesto da bi molila, sem se , h^injala teh dnevov . v toliki filo ^' da se mi ^ srce to" la , da sem se komaj golenih vzdržala. Iz kuhinje v ^slišala pritajeno ihtenje. to mora biti Urška, si mislila, nevedoča, kako HSisa&Vr ' p jo čem pozdraviti po tolikih letih ob tako žalostnem snidenju. Pokropila sem mater, lučerca reče: "Bog vam stokrat lonej", in ko se obrnem, vidim Urško na pragu, vsa v črnem, v solzah, jej --take še nikoli nisem videla. Objele sve se v tihem ihte-nju; kje so bile sedaj tiste vesele besede, ki sem si jih predstavljala na potu v domovino, kako bom veselja zavrisnila, ko jo bom prvič ugledala? Sedaj sem ji mogla zmešano, med jokom samo izraziti moje sožalje na izgubo matere.--- V drugič sem šla kropit oče- ar ta, ki je umrl na Dulu v hiši, ki sk so jo nekdaj lastovali naši so- se rodniki. V moji otroški dobi so = teta Neža živeli v njej. Teto, ki so mi bili tudi birmanska botra, ni smo otroci zelo radi imeli. Tu v tr tej hiši sem jih neštetokrat obi- ni skala, jim hodila voščiti za god. p( In sedaj, moja prva pot v to hi- m šo je — da pokropim tujega mo- v ža. Ko sem stopila v vežo, sem n: mislila, da sem v neznani hiši. tt Preje črna kuhinja, kot smo jih navadno imeli vsepovsodi, je bila sedaj nadomeščena z apnom pobeljeno kuhinjo, ognjišča, na katerem sem tako mnogokrat sedela in s teto kramljala, ko sve čakale na močnik, ni bilo več, peč tudi vsa moderna, sredi kuhinje pa "šporhet". Z začudenjem sem vse to gledala in pozabila, da je mrlič v hiši. Nekaj zaropoče, se ozrem ven, pa vi- n dim da je sapa prevrnila pred v vežo stoječi križ. Mama me po- k cukajo za rokav: "Micka, le r< pejd no notri." Stojpim v hišo, IS oko je hitro preletelo vso sobo, o ki je bila razun poda še ista iz n mojih otročjiji spominov, le po- p hištvo je bilo drugo in podobe k na steni druge. Sredi sobe pa je 1 stala navadna, revna, z belo rju- d ho pregrnjena postelja, na nji n pa umrli oče.--Nič par, vse tako v srce segajoče ubožno. Tu g so imeli moškega lučerja. Pove- y dano mi je bilo, da je bil pokoj- I ^ ni dolgo bolan, in v hiši da vlada j, . revščina. Bil je mož star okrog j r 50 let, a tu na postelji je zgle- j • J dal kot šibki deček. Premišlje- y . vala sem tužnost te revne druži- g i ne, ko me iz tega predrami krik j i od zunaj. Ozrem se skozi okno j i proti nekdanji Frtičerjevi hiši, l . pa vidim od tam prihajati mla- j - do dekle, ki je glasno jokalo. Ko £ i stopi v vežo, je že tam zavpilo: £ - Oče, moj ljubi oče, in ko pride v ; . sobo, se je vrglo čez truplo mrt- r . vega očeta. Ce smo jo hoteli 5 . dvigniti, oklenila se je mrtvemu j očetu krog vratu. Pozneje sem j slišala ko je rekel mlajši sin ' - proti materi: Ta je prišla ko i1 služi tako daleč, a one pa ni, ki ; - služi blizu. Imel je v mislih še -1 drugo hčer. Tudi jaz sem si mi- v slila: eden in isti oče, pa dva j - različna otroka.--Po ameri- o ški navadi sem jaz dala tam dar a za dve maši za ta dva umrla; ' a popisati ne morem, s koliko hva-.. ležnostjo so ta čin sorodniki [- sprejeli. Ginjeni, so se mi z jo-i- kom zahvaljevali, a Vsakokrat, ko je bil mrlič v s Borovniški fari, sem bila jaz, g menda kot novinka, pod nekim a tužnim, žalostnim vplivom, ki )- ga daje mrtvec le v hiši. Turob-no, žalostno zvonenje trikrat na li dan do časa da je mrlič pokopan, ie redno opominja človeka na min-g) ljivost tega sveta, ij Bilo je še več pogrebov za čaje sa, ko sem bila tam. Enega sva ie srečala z očetom, ko sva šla na so Vrhniko. Na križpotu pri veli-ri kem križu so se ustavili in po-o- stavili krsto na cesto. Lučerca ;o je nadaljevala rožni venec, a, okrog stoječi so za njo molili, r- Vprašam očeta, zakaj so se tu e- vstavili, pa so mi povedali, da se je eden izmed njih šel naprej ki povedati v župnišče, da mrliški o- sprevod prihaja da bodo du-aj hovniki prišli mu nasproti do je kapelice in da bodo zvonili. Res, ie. kmalu smo zaslišali zvoiienje in :a; pogrebci so zopet dvignili krsto ko in nadaljevali to zadnjo pot. ^ ————-- - - Neki francoski vojak, ko v nemžkem ozemlju, zasedenem od francoske armade, stoji pred nekim lepatom, pisanim v nemškem jeziku, in menda skuša razbrati, kaj pisanje pomeni. - Francoska armada se je morala iz zasedenih krajev zopet umakniti. Malo je virov, ki bi nepri-itransko odgrinjali življenje v lekdanjih haremih. Zatp vzbuja toliko večjo pozornost cnjiga "Moje življenje v ha-■emu," ki jo je izdala neka sfitiša iz Kavkaza, v kateri jpisuje, kako je prišla v ha-■em, kako je bila povišana v jrvo ' izvoljenko sultana in cako je potem ob revoluciji v rurčiji šla spet nazaj v svojo lomovino, kjer doma ni več lašla. Nitiša je vedno spremljala svojega očeta na vseh njegovih lovskih ali vojaških poho-iih, ker je bila zelo družabna n je znala tudi sukati orožje. Njen oče pa je bil pokrajinski knez v Kavkazu in je bil v nekem boju med njim in sosednjim knezom ubit. Nitiša je še z enim služabnikom padla v ujetništvo. Peljali so ju na trg za sužnje, kjer je njo kupil debel zamorec, evnuh sultana Abdul Ilamida, ki je salmo zato potoval po takih tržiščih, da je dobavljal sultanovemu haremu lepa dekleta, zlasti iz Georgije. Tudi Nitiša je kmalu prišla v ta harem. V haremu so jo vzgajali in izobraževali z vso skrbnostjo, da bi bila vredna dvorjanica sultana, "vladarja vseh pravovernih." Kot vsaka nova lepotica je tudi ona dobivala lepa oblačila, lišpala se je z okrasjem, učila se je gojiti lepoto. Zlasti pa jo je veselil ples, balet, v katerega se je poglabljala z vso mlado strastjo. Tako je dorastla v dvorjanico, ki je smela biti predstavljena sultanu. Ob, neki veliki slovesnosti na dvoru je prvič stopila pred sultana. Bila je nespor- POD OBDOLŽBO io najlepša med vsemi, pela je in plesala z vso vabljivostjo ačerke. gora. Sultana je lepota love Geofgijke očividno vsega prevzela in ko je bil program končan, je stopil s svojega prestola in šel proti njej. Pred ;ijo je spustil na tla svilen ro-oec in zapustil pravljično dvorano. S tem jo je odlikoval pred vsem svojim dvorom in pokazal, da mu je ta najdražja. Visok uradnik je pristopil, pobral robec in ga izročil Ni-tiši, ki je bila s tem javno izbrana za prvo v haremu. Za Nitišo se je začelo življenje največjega sijaja, kakršnega ni bila deležna' nobena druga iz harema. Začela pa so se tudi mučne skrbi za — golo življenje. Vsepovsod jo je zalezovala strupena zavist, nevoščljivost, prebivalke harema so jo zaradi njenega prvenstva smrtno sovražile. V haremu pa je bila tudi neka stara Zenoiba, ki se je z vso materinsko skrbjo zavzela za lepo Nitišo. Zenoiba je vse svoje življenje preživela v haremu in je dobro poznala varljivost njegove sreče, naučila pa se ije tudi vseh tistih orientalskih spretnosti, ki se jih je v takem boju za obstalnek "treba" posluževati. Zaupaj je Nitiši, da' ji je ves harefr nevoščljiv in da vse prebival ke harema kujejo zaroto, d£ bi se je iznebile, najraje : strupom. Ponudila ji je tud prstan, ki je imel na notranj strani silno tenko konico : močnim strupom. Poučila ji em prstanom na roki stisne oko, kmalu umrl. Nitiša ga ni prejela. Nato ji je Zenoiba »dvrnila: "Bom pa jaz spravila s sveta tvoje največje sovražnice." Čez nekaj dni sta Ive iz harema zblazneli... Ni-;iša pa ni več upala jesti dragocenih jedi, ki so jih postav-jali pred njo v zlatih poso-3ah, Vedno se je bala, da se za vsem tem dvorjanstvom skriva zarota, strup in smrt. Prehranjevala se je največ s sadjem. V tem pa je prišla revoluci-1 ja in z njo življenje v mlado Turčijo. Slave sultanov je bi-■ lo konec, zlate ječe haremov . so se odprle, njihove prebival-, ke pa so se razkropile na vse . strani, kamor je katera vedela in znala. Nitiša se je vrnila v Georgijo, pa je na mestu . domače hiše na&la pogorišče, j vsi njeni sorodniki so bili mrtvi. Vrnila se je v Carigrad, 1 kjer je v samoti in v spominih • na čase, ko je bila prva v sul-^ tanovem haremu, preživljala > svoja leta. -n L VRTOV BREZBOZNISTVA t Iz Moskve poročajo, da je iil v Minsku pred kratkim na 5 let zapora obsojen kmet n Maslovič iz vasi Borisovo, in jj sicer zaradi "širjenja vesti o strašnem preganjanju cerkve. r ra obtoženec je imel radijski ^ sprejemnik za kratke valove, ^ ti a katerega je redno poslu- § šal poročila vatikanskega ra- f dia. Na ta način je ujel marsikatero vest o "strašnem pre- ^ ganjanju" cerkvenih občin v f Sovjetski Rusiji in je seved^ te vesti pripovedoval naprej. 1 To je bila vsa njegova krivda in nič mu ni pomagalo, da se ^ je opravičeval s tem, da je na isti sprejemnik poslušal tudi ^ Moskvo in njene vesti, ki jih ^ je tudi pripovedoval naprej. ' Dobil je 5 let, sprejemnik pa ^ so mu zaplenili. Zveza bojevitih brezbožni-kov je vladi Sovjetske Rusije ' poslala predlog, da se izpre-meni koledar v smislu brez- J božništva. Vlada pa je to re- , formo koledarja odložila na ^ pozneje. Napovedujejo, da bo ' ta reforma, ki je že dolgo pripravljena, izvedena leta 1942 — za 25 letnico oktobrske revolucije. V drugem takem predlogu Zveza bojevitih brezbožnikov prosi sovjetsko vlado, da bi izdala enotne predpise za pogrebe. V tem predlogu pravi ; omenjena zveza, da je končno že vendarle treba pomesti vse religiozne navade pri pogrebih. Vlada je že sestavila komisijo, ki naj izdela brezbožni pogrebni obrednik. Komisija je izdelala načrt, katerega glavne poteze so: žalujoči morajo priti k pogrebu v. črnih ruskih krilih s črnimi čepicami na glavi. Pred odprtim grobom odigra godba žalno koračnico. Za okrasje groba! se mora porabiti tudi rdeča zastava. Nagrobniki morajo ime- NA PRODAJ hiša iz opeke z 8 sobami; 5 spalnic; zaprt porč v ozadju; vsa hiša modernizirana; '2V2 kopalnice; klet opremljena z naravnim "fireplace;" kurja-Iva na vročo vodo s kurilcem. Blizu 1900 South in 3700 West. Tel. KEDzie 8540. v ti znamenje srpa in klaldiva. i Pri moskovskem trgovin- ] jkem sodišču se je ustanovila nova delniška družba z glavnico 500 tisoč rublje v. Nova j družba ima naslov: "Mednarodni brezbožni radio, d. d." * Namen družbe je, pospeševati brezbožno propagando potom radia, zlasti za inozemstvo. Ustanovitelj družbe je Ehieljan Jaroslavskij, predsednik Zveze bojevitih brezbožnikov, in Scheinmann,urednik "Brezbožnika," ter Semie-nov, prof. na univerzi v Lje-ningradu. Na nekem zborovanju brezbožnikov v Moskvi je" sovjetska letalka Maša Petruševa o-stro nastopila prci|ti nošenju zakonskega prstana, češ da sta Ljenin in Stalin ta buržuj-ski simbol zakonske zveze odklonila. Zahtevala je, da se zakonski prstani iz plemeni-* tih kovin sploh prepovejo in da se morajo vsi zlalti in srebrni prstani oddati državi, j Zborovanje je sprejelo sklep, < da bodo vsi zborovalci sodelovali v organiziranem boju proti "znamenju propadlega kapitalističnega1 sveta.'V' -o—— SONČNI MRK Astronomi pričakujejo za leto 1941, dne 21. septembra, popolen sončni mrk. Najbolje ga bo videti v Rusiji, manj v srednji in zahodni Evropi. Poglavitni ruski observatoriji se že pripravljajo na ta pri-rodni pojav. Mrk se bo začel pri Vorošilovsku v severni Kavkaziji.kjer je sonce že za-temnelo vzšlo. Nato bo šlo temne sonce preko severa Kaspijskega morja. Pri Kzyl-Or-di bo 103 sekunde mrknjeno. Najdalši mrk bodo mogli opazovati v glavnem mestu Ka- Stran J zakstanu, v Almi-Ati, kjer bo trajal sončni mrk 123 sekund (2 minuti in 3 sekunde.) KUHINJSKA SOL IN PIJAČA Vsak prevneti pivec piva ve, da so močno soljene redkve in dobre slane preste neobhodno potreben dodatek k pivu, če hočeš po njem ohraniti kolikor toliko jasno glavo. Sedaj so zdravniki tudi znanstveno preizkusili učinke kuhinjske soli v zvezi z "mačkom." Ob vsakem močnem dovajanju tekočine v telo se iz njega preko obisti in znojnic jzloči mnogo soli. V skoraj obupnih primerih zastrupitve z alkoho-holom so dosegli z vbrizgavanjem raztopine soli sijajne uspehe. Navadnemu "zmernemu" pivcu pa zadostujejo slane preste ali slaniki. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. »■ ........ ■-■■-■ - -- - .. . • NASLOVI diplomatskih predstavniitev Jugoslavije v Ameriki Poslaniitvo Jugoelavij« Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. '*• Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. ........... - -..... ■ IGRE ZA DRAMSKE ODRE GUZAJ. — Igra v petih dejanjih, z ne preštevilnim osobjem. Igra I ima zgodovinsko ozadje po I ljudski povesti "Guzaj". Stane.. 35c IZGUBLJENA OVCA. — Igra v treh dejanjih prav zanimiva...... 35c . KRIŽ IN SOVJETSKA ZVEZDA —- Drama v štirih dejanjih. Zelo zanimiva in priporočljiva prav za sedanje čase, ker je obenem poučna kam privedejo narode in ljudstva razni izmi 35e 1 Naročila pošljite na » i Knjigarno Amerikanski Slovenec, 1849 West Cermak Rd., i Chicago, IU. ] NA PRODAJ - lota z garažo, na 1819 W. o 22nd PL, Chicago. Prodamo za polovico, kar je nas stalo. •- Vprašajte pri Mike Trinko, ». 'Plastering Contraktor/ 2114 .- W. 23rd PL, Chicago; Tel. ^ CANal 1090. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi !n ponoči, mamo tudi vsakovrstno pohiitvo po smernih cenah. f04-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis, Teh&m: 65 — KM. 49M-W ___________I KMERIKANSKl SLOVENEC Petek, 3. novembra T atenbah ^ ^v,^ p°vmt i ZGODOVINSKA POVEST Spisal Dr. O. Uaunlg Po teli besedah je odšel mestni sodnik, da izvrši še drugo povelje, ki ga je sprejel iz Dunaja. To se je glasilo, da naj stopi v stik i celjskim krvnim sodnikom Pavlom Ahac, ki naj izsledi ono čarovnico na Ptujskem polju, ki je ozdravila grofa Tatenbaha težke bolezni. Po izvedeni strogi preiskavi naj se nad to žensko izreče sodba. Vedeževalke na Ptujskem polju pa niso našli več in tudi niso ničesar natančnejšega slišali o njej. Samo toliko se je govorilo, da je Prihta odšla na Koroško ob tirolski meji, kjer se je bavila z maza-štvom ter je postala znana daleč okoli. Ker se je pečala tudi z vedeževanjem, so oblasti segle po njej ter jo tirale pred sodišče. Ker ni hotela ničesar priznati, so jo trpinčili na mučilnici. Vsled visoke njene starosti ni bilo treba dalje preiskovati in izreči sodbe, kajti že pri drugem mučnem izpraševanju je med trpinčenjem umrla. Njeno truplo so sežgali ter razpršili prah na vse štiri vetrove, da bi tako temeljito uničili in raztepli čarodejstvo, ki se je držalo stare Prihte. Po nazorih tedanjega časa je namreč čarovništvo bilo silno nevaren pojav za obstoj človeka. Pravici je bilo po tedanjem naziranju zadoščeno! , XXV. USODNA PISMA. In drobno pisemce ji da, To pismo pečat črn ima. Aškerc. Zadeva grofa Tatenbaha ni bila po podatkih prve sodbe tako slaba, da bi bilo treba obupati nad njim. Njegovi, če tudi redki prijatelji so delali zanj in njegova soproga je storila vse, da reši svojega ljubljenega moža. Tdda usoda, ki je zasledovala grofa Tatenbaha, ni mirovala tudi sedaj. Po odhodu grofa Zrinjskega in Fran-ko{)ana je ostala grofica Ana Katarina Zrinjska v gradu Cakovcu popolnoma sama. Ponesrečenje zarotniškega načrta, ki je prisililo glavna voditelja da sta morala bežati, ako si hočeta rešiti življenje, in ujetje grofa Tatenbaha, do katerega je imela srčno naklonjenost, jo je potrlo popolnoma. Nemirno je hodila po sobi gor in dol ter gledala, odkod bo prišel sovražnik. Izpo-četka bi še bila mogla bežati, a kakor bi jo zadrževala neka tajna sila, je ostala v gradu. Neprenehljivo razburjenje in žalovanje jo je nazadnje tako potrlo, da je resno zbolela. Vsled svoje bolezni ni mogla več bežati, če tudi bi hotela. In vendar si je bila v svesti, da mora kaj ukreniti, ako hoče rešiti Tatenbaha. Za sedaj pa mu mora sporočiti, naj vztraja, dokler ne pride pomoč. Toda kako naj pride do njega, koga naj pošlje? Ali naj se obrne do njegove soproge? To ni mogoče. Saj vendar ne more več stopiti pred njo, odkar je prelomila besedo, ki ji jo je dala v gradu Račje. Namesto da bi delovala na to, da spravi grofa Tatenbaha na pravo pot, ga je še bolj potegnila v svoje mreže in v prepad, ki ga iz njega ne more več rešiti. Kdo bi mu torej izročil to poročilo? Ko je s temi težkimi mislimi sama sedela v sobi, je tiho vstopil konjušnik Rudolfi. Globoko se je priklonil ter sporočil grofici, da so ravnokar došli ogleduhi, ki so videli bližajoče se avstrijske vojake. Ne bo torej dolgo trajalo, da bodo tukaj pred gradom. Zato se je treba z največjo naglico pripraviti na beg. Grofica Zrinjska je še bolj prebledela, strepetala je na celem telesu, nato pa je spregovorila z otožnim glasom: "Hvala ti, zvesti Rudolfi, imel si vedno skrb za me! Toda pobegniti ne morem, nimam moči, vdati se moram v svojo usodo." "O, premilostljiva gospa grofica, ne govorite tako obupno," tolaži Rudolfi, "vse se še lahko izvede, sovražniki vas ne smejo dobiti v roke." "Prepozno je," odvrne grofica Zrinjska ter zamahne z roko, "dobri Rudolfi, ti veš, kako me skrbi usoda grofa Tatenbaha. Zato te prosim, pojdi in sporoči mu, da sem mu zvesto vdana ter da na njega mislim. Naj torej vztraja! Čimprej ^ 1oq mogoče, mu bo prišla pomoč. Ali boš to storil Rudolfi?" "O, premilostljiva gospa," vzklikne Rudolfi, "za vas storim vse. Bil sem v vaši službi dolgo let, delil sem z vami veselje. Ne bilo bi lepo, če bi vas sedaj zapustil v stiski. Ustreči hočem vaši želji, naj se zgodi, kar hoče, če tudi me doleti najhuj- v %% se." Grofičin obraz je prešinil žarek radosti, njene oči so zažarele. "Hvala ti, Rudolfi, bil si zvest služabnik. Na te se lahko zanesem. Tu imaš' za sedaj nekoliko plačila, bogato te obdarim, ko se vrneš." Rekši je segla v omaro ter izročila Ru-dolfiju mošnjiček cekinov. Ta se je globoko priklonil, poljubil grofici roko ter se je še enkrat ozrl v lepi obraz svoje gospodarice. V prsih ga je nekaj stisnilo, kakor da bi mu notranji glas hotel reči: Pomisli, Rudolfi, ali se boš tudi vrnil? Toda le za trenutek je slišal ta glas, hitro se je otresel te misli. Še en pogled na grofico, ki se mu je prijazno nasmehljala ter dvignila desnico kakor v slovo, nato pa je zginil tiho, kakor je prišel. Nastala je v sobi zopet tišina. Mrak je legel na celo ravnino in tudi na grad Ca-kovec. Nekako tesno je postalo grofici pri srcu. Obšla jo je otožnost. Tatenbahova slika vstane pred njenim duševnim očesom in nek glas ji reče: Ti ga tiraš v propast! Opusti to, reši ga! Že je vstala, da bi šla iz sobe, a neka tajna moč jo je zadržala. Zopet sede k oknu ter gleda ven v temo. Cuje se peke-tanje konjskih kopit. Nekdo jezdi po dvorišču, grajska vrata se odprejo. Rudolfi je, ki sedaj odhaja, da ponese grofu Ta-tenbahu poročilo in tolažbo. Grofico v tem trenutku spreleti mrzla zona. Strese se po celem telesu. (Dalje prih.) maske z a Štiri nožce Kakor poročajo iz Bruslja, so pariški listi te dni objavili sliko dveh psov s plinsko masko. To je bila reklamna slika za oglas, kjer je neki podjetni trgovec sporočal občinstvu, da ima v zalogi razne plinske maske za pse in mačke. Na željo, da more izgotavljati tudi maske po meri. "Čuvajte svoje štirinožne prijatelje spričo letalskih napadov!" je zapisano o'b koncu oglasa, kar je sedanja voj» zmedla zdrave izpričuje, da na že precej pojme. DVE jajci V ENEM V Radevormwalu v Pore-nju je neki rejec malih živali našel v kurniku jajce, ki je tehtalo 124 g. Smatrali so ga v početku za gosje jajce in ko so ga razbili,niso našli v njem samo dveh rumenjakov, marveč tudi majhno jajčece, ki je melo posebno lupino. ftiriRmniiDiiiiiDiiuiuiiM^ Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh! To zimo ... rabite svetilko sončno za zdravje in lepoto Pisano polje Kakor pred potopom. Nek-\napadom, so bili Poljaki, k1' le prepirali, «1 Privoščite si blagodejnost sončnih žarkov v svojem domu ... skozi celo leto ifc Prinesite si zdravilne sončne žarke v hišo z električno sončno svetilko. Pomaga otrokom, da dobe močne, čtvrste kosti in zobe. Pomaga odrastlim, da obdrže moč poletnega časa . . . daje prikupno, zdravje označujočo rjavkasto kožo. Pomaga celi družini pri graditvi odpornosti, kadar primanjkuje sončnega vitamina D. Velika množina iz katere SGCO Q QC lahko izbere, samo . . . *P MALO PRVO NAPLAČILO — preostanek poleg malega dodatka za prenosne stroške plačljiv v pripravnih mesečnih zneskih z vašim računom za elektriko. V vseh trgovinah v soseščini in "downtown" COMMONWEALTH EDISON COMPANY Telefon RANdolph 1200 utiiiiiiiiicxiniiuiiiiraiHii(iiiMic3iiiiiiiiiniEaiiiiiiiiiiiic3iMi]iiiiiiiE3riiiiiiitiiicaiiiuiiiiiiic3iiiiiiiiiiiiniiiiniiiitica[iiiiifiiiiicainiiui[ii!c^ DOBRO POSTREŽBO IN DOBRO KURIVO dobite, če naročite PREMOG, ali pa KURILNO OLJE od slovenskega prodajalca in razvažalca istega. JOHN ŽELEZN1KAR PRODAJALEC IN RAZVAŽALEC "BLUE FLAME ' RANGE OIL" IN VSE VRSTE PREMOGA. 2045 W. 23rd Street, -:- Chicago, Illinois Telefon CANAL 4S34 do se je vrnil iz stare domovine in povedal, kako je tam. Ako stojijo pod vtisom vojske, je umljjvo, hudo Čudno pa je razpoloženje. Izgleda, kakor bi si vojsko naravnost želeli. "Vse živi pod vtišom bližajoče se vojne, toda ljudje se je ne boje preveč. Bo že nekako drugače, če bo vojna, se tolažijo. Slabše menda ne bo." Toraj mora biti zdaj v Jugoslaviji tako slabo, da bi kaka vojska ne mogla razmer poslabšati. Ali je res Jugoslavija tako slaba? Kaj pa morda ljudje? Dotični pravi vrlo značilno: "Nerazumljivo mi je bilo, odkod ljudje dobe denar za veselice, katerih je toliko kolikor nedelj, sobot in praznikov v letu. Shodi, slavlja, izleti, godba, ples in pijača... Vse drvi nekam kot v strahu pred nečim neznanim. Saj je vse eno, samo daj danes rajamo, jutri nas pa vse skupaj vrag vzame." In tako pri Slovencih, ki so menda najbolj kulturni izmed Slovanov. In še je značilno to-le: "Prej so se mnogi zanašali na Ruse, toda prijateljstvo med Hitlerem in Stalinom je ohladilo vse njih sim patije..." Tudi na Anglijo in Francijo se zanašajo, ali so se zanašali. Otroci. Prav vesi svet naj bi jim pomagal, sami pa si — pomagajo (??) le z rajanjem in pijačo. Upafm, da iim pomaga le Stalin, a drli se bodo, da nič kaj, in zopet bi bilo dobro, da Stalin pri takem otroškem dretju ne pozna nobenega špasa. Kakor pred potopom pač, ako je tako, kakor se glasi ta sodba. General Smigly-Rydz je pri Poljakih igral približno vlogo, kakršno je vsaj pri Mariboru igral general Maister. Ko je bila nova Poljska upostavlje-na, je bilo dosti slave za par dni. Kakor pač povsod pri preobratih, je tudi vsak Poljak pričakoval, da se bo v novi ^Poljski s parom vozil in bo treba pri- pečenih golobih samo usta odpirati. Ker pa kočije ne morejo priti kar za vse, predvsem ne v novih državah in po razdejanju ro štiriletni vojski, in je kakega goloba treba prej najmanj speči, je tudi slava nove Poljske pričela bledeti, in tisti, ki so sodelovali pri novi Poljski so jih dobivali dosti med rebra vseh zadnjih 20 let, kakor pri nas v Jugoslaviji, in še drugje, kjer bi ljudje radi imeli židaste janke brez dela in politizirali le pri litru in enako brez dela. Ko je nad Poljsko prihrul Hitler z dobro pripravljenim se večinoma ni kočij in ni pečenih golob01' kakch- jata jerebic, med katf1 re udari jastreb. Jaz gene«' Smiglyu-Rydzu prav nic zamerim, dasi to ni lepo, je jo kratkomalo popihal. « lo kritiziranje na sebi tez8 nega dela in hudih "W0^ pri upostavitvi mora tudi K, kega močnega moža zlo*111' da nadaljne (??) delo sti tistim strupenim kritij* strom, ki "delajo" le z že pa1 bi se radi kar jutri pavom vozili. Zdaj morajo "] delati pod komando Nemcev' delavskih kompanijah, m vim, da niti ne okrenejo 11 ko so prej kričali, kakšr.a tal Poljska in kako Slaba r od jutra do večera. Tudi mnogi Cehi in PoS|J no Slovaki hodijo zdaj na lo za Hitlera v konipan'J Morda V\ tako m pa molčijo ko grob. do še drugi prišli v in jaz vsaj upam, d* nekaj naučili v kompaniJs J šolah in pri krampih, ko prej kričali kot kaki jesiha«' ker ni bilo kočij v novih vanskih sir nH državah. Zopet pa ^ S / ^ x t mam dosti upanja na uS'' j teh nemških kompanijskih . ker Hitler jih bo tam le & pod svojo peto, pač pa ^ ■ nekaj več upanja, ako bi P ?ii v — rusko šolo, ki bi morda še bolj trda pod jj radsko knuto, ampak s