Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. ? administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt lata 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 147.
7 Ljubljani, v petek 2. julija 1886.
Letnik XI."V.
Ciril-Metodovo društvo „Katlio-lisclier Schulverein".
(Dalje prih.)
Krščanstvo se je precej pri svojem nastopu bojevalo s paganstvom, sedaj se pa bojuje z novim paganstvom, z lažujivim liberalizmom, bojuje se z ljudmi, ki pravijo, da je vsaka vera dobra, da ima vsaka vera enako veljavo, da ni razločka za človeka, ali je v ti ali uni veri, da le pošteno živi, tem in takim ljudem je vedno na jeziku verska trpnost (toleranz); sami pa ne morejo trpeti katoliške vere, ki pravi, da je edino zveličavna, ki pravi, da se resnica ne more z lažjo, ne pravica z krivico bratiti. In naj se med seboj še tako sovražijo, proti katoliški cerkvi so vsi edini v sovraštvu in preganjanju. Takim načelom pa najbolj vstreza brezverska šola (konfessionslose Schule).
Naše šolstvo se ne more imenovati brezversko, ker se po šolah uči verouk, versko se pa tudi ne more imenovati, ker nikjer se ne govori o verskem šolstvu iu stavi državno nadzorništvo nad cerkveno nadzorništvo, in je v poslednji vrsti le naučni minister učitelj verouka, ki določuje v verskih vajah i. dr., ne pa predstojniki cerkveni po zapovedi Kristusovi. Iz naopačnih načel se pa dajo izpeljati tudi le take posledice. Tega mi ne smemo nikdar pozabiti, kajti kolikokrat katoliki tirjajo kako premembo na korist verouku in verski vzgoji po šolah, odgovarja se jim vselej: Postava je, postava tako govori, postave se moramo držati. Znabiti je tu pa tam po posebni milosti kako polajšanje, a to se le trpi; postavno ni, zato se lahko spremeni vsak trenutek, zlasti o spremenu oseb. To pa je ravno napačno in škodljivo.
Toda rekli nam boste: Vi klerikalci po nepotrebnem hrup delate, vi begate mirno ljudstvo, nevarnost je le v Vaših očeh, mi drugi tega ne vidimo. Že verjamemo, da ne vidite, a to je ravno obžalovati in zato ravno si moramo prizadevati, da bi — videli.
Na vogalih Dunajskega mesta so prilepljena
vabila k pristopu v „Kathol. Schulverein". V katoliški Avstriji pa „Kathol. Schulverein"! čemu je vendar treba tega društva? Mi pa mislimo: Možje, ki so ga osnovali, niso ga osnovali samo zarad sebe, da bi se njih imena brala, ali da so na svoje rame malo več dela si naložili; marveč zarad potrebe, ki je postala očividna, treba je, da se krščanstvo povrne v človeško družbo, ki je toliko zbegana in razdejana po liberalnih načelih. Zato pa je treba začeti drugo delovanje, delovanje krščansko. Dasiravno je to o začetku malo zrno, mora pa vendar vzrasti v veliko drevo, mora postati kvas, ki pre-kvasi vse testo.
Kaj pa poreko k takim prizadevanjem možje, ki sede tam, kjer se postave kujejo? Kaj, rekli bodo: Mi imamo polno drugih bolj važnih reči. Levica bo rekla: Nam gre za to, da vržemo sedanje ministerstvo, ki noče plesati, kakor mi godemo. Nemci branijo narodnost, ktero nihče ne napada, Slovani pa tirjajo enakopravnost, ktera je načelno zagotovljena, a v dejanji jako pomanjkljiva. In tako ne najdejo časa, da bi se resno vkvarjali s šolstvom.
Vse drugače pa so postopali liberalci, ko so prišli po raznih okoliščinah do vlade v Avstriji 1. 1867. Tu ni bilo odlašanja, niti odkladanja, kar po tovarniško so kovali postavo za postavo. Zbrisali so katoliški značaj Avstrije, vpeljali brezversko šolo, odpravili zgodovinske pravice posameznih dežel. Tii niso gledali ne navzgor, ne navzdol. Duhovne so zapirali, ako so se upali spregovoriti besedo o nezmotljivosti liberalizma. Ljudstvo jim je bilo nezrelo in nedorastlo, dokler je tičalo v verskih okovih in tako so postavili sistemo, ki ima značaj kosmatega tvarinstva in novošegnega paganstva, kakoršno se razodeva v nazorih tako zvanih „reform-židov" in framasonov. Vera naj se odpravi pri ljudstvu in namesto nje naj se postavi nek krmežljav humanizem (očiščeno človeštvo, ali kali!). Državna veljava, ki se pokaže v postavljeni oblasti, naj se odstrani in ljudstvo naj bode nad vladarjem (suvereno ljudstvo), a temu se mora na vso moč prilizovati, dokler izpolnuje, ali bolj prav, dokler pusti voljo ljudskim demagogom. Z besedo: Vladarja so fra-
masoni in brezverni liberalci (kar je eno in isto) povzdigovali do mračnih in meglenih nedosegljvih višin, da bi ljudstvo ne moglo do njega in on ne videl njih potreb in nadlog. To se je v tem stoletji polagoma godilo po celem svetu.
Nekako po tem so ravnali liberalci tudi v Avstriji in se še sedaj ravnajo, le da so obtolkli nekaj robatih grč, nad kterimi so se zvesta ljudstva preveč spodtikala; a sploh gre državni voz od tiste dobe po iztiranem kolovozu; in res, le bati se je, da bi kedaj ne obtičal v blatu. — Zato so se katoliki začeli gibati in so osnovali „Kathol. Schulverein", ker so se zastonj ozirali po drugi pomoči.
Zakaj pa ravno začeti s „Kathol. Schulverein"-om, z „društvom Cirila-Metoda", bi li ne bilo kaj druzega bolj potrebno? Gotovo ne. Krščanska šola je temelj olike; če ta ni postavljen ali je postavljen plitvo na pesek, kako naj bode potem duševno poslopje? Takošnje, kakoršnje je dandanes pri veliki večini katoličanov. Zavedajo se le toliko, da so katoliško krščeni, dalje njih zavednost ne sega niti v znanji, niti v dejanji. Kaj pa potem zamore priti iz take neodločne in nerazločne ljudske tvarine? Saj dobro vidimo kaj. Nerazumljiva verska vnemarnost v domačem in v javnem življenji. Že ime »katoliško" tako marsikterim smrdi in mrzi, ter jim služi le v porogljiv zasmeh. Pa kaj bomo o tem mnogo besed zgubljevali, le poglejmo raje, koliko se vidi dejanskega katoličanstva na ulicah, na trgu, kakdar „An-gelovo češčenje" zvoni, ali po krčmah in hišah katoliških o petkih in postnih dnevih itd., še mnogo bi lahko navedli. In vendar bi taki dejanski brez-verneži mnogokrat radi bili, ali pa se sami vsilujejo za vodnike katoliških Slovencev!? Pa — pustimo to — smo že tako nehote predaleč zašli od namenjenega pota, toraj povrnimo se k društvom za krščansko šolsko vzgojo.
(Konec prih.)
LISTEK.
Trpljenje katoliške cerkve na Ruskem.
(Dalje.)
Edini, ki je razkolniško duhovščino nekoliko varoval, je bil kralj Poljski. Žiga I. je imel dobro voljo in je iztiral iz škofijske stolice plemenitaša, ki se je kar meni nič, tebi nič, polastil škofovske službe. Tudi sicer je varoval cerkveno premoženje. Drugače je bilo pod njegovim naslednikom Žigo Avgustom, ki je protestantizmu vrata do stežajev odprl. Tukaj se je večkrat primerilo, da so škofije prodajali tem, ki so največ za-nje obetali, da, ena in ista škofija je bila prodana mnogim, ki so se potem z orožjem v roki bojevali za-njo. Izmed najbolj spodtikljivih slučajev te vrste je bil prepir za škofijo Vladimirsko I. 1565 med Krasienskim, opoša-nim plemenituikom in Lazavskim, razkolniškim škofom v Helmu, ki je hotel svojo škofijo z boljšo zamenjati. Lazavski je zmagal z orožjem in je spodil kraljevega sela, ki ga je hotel staviti na od-
govor, z zasramovanjem in pretepom. Krasienskega so mogli odškodovati s škofijo Luzk, ktero je šest let vladal, a ne da bi bil posvečen. Prisiljen se je dal konečno posvetiti. Hčeri svoji dal je škofijska zemljišča za doto, njegovi sinovi in vnuki so škofijo plenili, da bilo je groza, in še le Štefan Bathory jih je pregnal z vojskino silo. Pod solncem novega evangelija je dozorel pri Rusinih tak sad na drevesu novega evangelija!
Prav enake razmere so bile v Rudeči Rusiji, ker se je podedoval škofijski sedež v hiši Balabanovi, iu vsled grozne samopašnosti je beseda Balaban istega pomena postala, kakor bandit in ropar.
Še le, ko je do prestola prišel Žiga III., goreč katoličan, je zasvetil Rusinom žar upanja. Najprej je vtrdil katoliško cerkev proti protestantizmu, ki je pod Žigo Avgustom močno napredovalo. Prav živo so ga podpirali odlični udje družbe Jezusove, ki so veliko pripomogli, da je stara vera zmagala. Tudi za uboge se je potegnil, in slovečemu o. Skargi gre zasluga, da je že leta 1576, pod vlado Štefana Ba-' thory-a, s svojim krasnim pisanjem o edinosti cerkve Božje storil prvi korak do unije in z veliko zmernostjo pokazal pravo pot.
Žiga III. je delal na to, da se načrt dovrši; pri tem sta ga podpirala grof Zamojski, kardinal Jurij Radzivill in Macieiovski, izvrstni latinski škof v Luzki. Na čelu Rusincem je bil tačas Konstantin II. Ostrogsky, knez z neizmernimi prihodki, na leto nekako 8 milijonov. 2000 plemenitnikov je bilo v njegovi službi, on je mogel oborožiti 15.000 mož in trikrat je že Tatare nazaj zapodil. Na njegovih zemljiščih, ki so bili po vsi Volhiniji, je bil patron 600 cerkvam, mnogim samostanom in čez rusinsko škofijo Luzk. Ta Ostrogsky je bil prvi mož pri Rusinih; ako je bilo moč ga pridobiti za unijo, ni se bilo nadejati resnega upora, njemu je posvetil O. Skarga bukve o edinosti cerkveni. Od kraja je bilo videti, da bode Ostrogsky pritrdil kralju; v resnici pa je hotel odpraviti delo miru s pogoji nemogočnimi. A prišlo je vendar do unije. Na sinodi v Brestu so sklenili rusinski škofje 1. 1590, da se hočejo ločiti od razkolniškega patrijarha;
1. 1591 so tam sprejeli unijo in 1. 1594 podpisali. Poslanci so šli v Rim in 23. decembra 1595 obravnave srečno dovršili, a knez Ostrogsky je lice odkril in je sinodi v Brestu žugal z orožjem. Kakej^. njegov prednik Eugen IV. pri zboru v Flor^f^^"5

a
•, * M
ViM
V Ljubljani, 2. julija. ^Notranje dežele.
Vedno bolj jasno je, da se grof Taaffe v resnici misli s svojim kabinetom nad stranke dvigniti in tako zvano uradniško ministerstvo vpeljati. Naši nasprotniki se tega jako vesele, ker se nadjajo, da se jim bo s pomočjo uradniškega ministerstva posrečilo, Slovane popolnoma zadušiti, kar se jim do sedaj ni hotelo posrečiti. Za to so pa tudi iz Dunaja na veliko trobento v „Nordd. Allg. Ztg." celemu svetu zatrobili, „da je bila jako srečna misel, da se na stol trgovinskega ministra ni poklical kak politikar iz sedanje večine državnega zbora, temveč oseba iz najvišjih uradniških krogov, kteri ne bolehajo še na tistem doktrinarizmu, kteri se v novejšem času povsod skazuje z jezikom, čegar vpliv je le za trenutek preračunjen." Uradniški stan je tako rekoč rojen dober upravitelj države, in dobra uprava je pa ravno smoter prave in zavedne vlade. Da, prav v uradniškem stanu nahajamo tolikošnjo mero prave učenosti, nadarjenosti in skušenosti, ter spoštovanje za ohranitev avtoritete, toraj vse skozi lastnosti, ki jih pač noben drug stan nima v tolikošnji meri združenih. Prav zarad tega se je nadjati, da se bo novi minister Bacquehem, kteremu so pota državne administracije do najmanjše pičice znane, in kteri je skoraj da po celi državi in tudi v Bosni služboval, ter so ga povsod zarad njegove učenosti, marljivosti in delavnosti jako radi imeli, veliko prej v novi službi vdomačil, kakor pa kterikoli še- tako izurjen parlamentarec, ki niti pojma nima o državni administraciji. Politično se Bacquehera do sedaj še nikjer ni pokazal, kakor se tudi avstrijskemu uradniku spodobi in to mu je menda tudi v ministerstvo pot po-gladilo. Ker pa ravno državo pozni, kakor malokdo drugi, in ker je prav sedaj služboval v deželi, kjer tolikanj narodnosti druga poleg druge prebiva in je vsem pravičen bil, se je temveč nadjati, da se bo takoj sedanjemu kabinetu privadil". Kar se nam sumljivo na Bacquehemu kakor tudi na Gautschu dozdeva, je to, da ju opozicija ne preganja in desnica pa tudi ne more reči, da bi bila njena pristaša.
Levičarji v novem trgovinskem ministru nekakega pomočnika vidijo. Kaj jim za to podlago daje, nam ni znano, pravijo pa, da bodo stališče opozicije takoj zapustili, kakor hitro se bo Taaffejev kabinet tolikanj preosnoval, da si bo „avstrijsko državno idejo" na svoj prapor zapisal. (Hinavci !) Da to ni druzega, kakor le gola fraza, nam pač ni treba posebej zatrdovati, za ktero namreč levičarji propadlo upanje skrivajo, da bi se jim še kedaj posrečilo do vladne višave vspeti se. Taaffejevo ministerstvo se je od svojega početka, pa do današnjega dne vedno zvesto držalo prave avstrijske državne ideje, za kakoršno smo se vsi Avstrijani brez razločka narodnosti še vselej navduševali in se bodemo; toda opoziciji ta avstrijska državna ideja ni prava. Oni si žele drugače; žele si take, v kteri bi Nemčija imela prvo besedo v hiši, Avstrija bi pa le nekako za deklo služila. Z besedo, žele si nemške hegomonije. In take državne ideje se sedaj nekoliko nadejajo, ker mislijo, da se je bodo mlajše moči Taaffejevega kabineta poprijele. Posebno se pa na Gautscha in Bacquehema zanašajo, da jim bodeta kostanj iz žrjavice pobirala. Možje se motijo! Kako Taaffe sam v tem oziru misli, nam je vsem dobro znano, tudi minister Gautseh je glede avstrijskega domoljubja že jako določno svojo misel s tem razodel, da je vse tiste nemške knjige iz avstrijskih dijaških knjižnic venkaj pometati ukazal, ktere so imele namen avstrijsko nemško mladino za Veliko Nemčijo vzgojevati. O Bacquehemu se pa vendar vsaj nadejati smemo, da ga je Taaffe za to priporočil, ker ga je kot svo-
tako je tudi Klemen VIII. privolil, da se obdrži vzhodno bogoslužje in Žiga III. je obnovil staro postavo, ki je zagotovila rusinskim škofom iste pravice, kakor latinskim.
Ostrogsky se je med tem pripravljal za boj na življenje in smrt zoper unijo. Izdal je oglas, ki je naznanil teh šest ali sedem ljudi za prikrite lopove, ki so se na skrivnem zarotili, patrijarhe izdati in nas zaplesti v enako izdajo — nas pravoslavne, kakor da bi bili mutasti psi.
Precej so bili nekteri rusinski škofje tako omahljivi, da so podpise svoje preklicali, kakti prisiljene in ogoljufane. Da bi kralja prisilil, poklical je Ostrogsky Kozake iz Ukrajne na ropanje, a zapodili so jih. Razkolniški fanatik je nadražil pro-testantovsko plemstvo, pa tudi ta vstaja je bila pobita 1. 1607. Prihodnje leto je umrl sivolasi vele-izdajalec, bruhaje neukroteno maščevanje, a njegova vnukinja Ana je rekla, da je umrl v željah po zedinjenji.
Njegovi otroci so prestopili h katoliški cerkvi in njegova ravno imenovana vnukinja je osnovala I. 1624 v Ostrogu, prejšnem glavnem mestu, slavni •jezuitski samostan. Tako je bila vsaj za večino Ru-
jega moža poznal. Levica si že zopet gradove v oblake stavi.
V višjih vojnih krogih pečajo se z napravo spominka vojnemu maršalu Radetzky-ju na Dunaji. Trg pri votivni cerkvi, pravijo, da bo za to najumestneji. Znamenito je, kako da se za to idejo tudi Madjari ogrevajo, o kterih je sicer znano, da sa avstrijsko vojsko in njene dostojanstvenike ne marajo kaj posebno. Mogoče je tudi, da hočejo z navdušenjem za Radetzky-jev spominek popraviti, kar so nad Hentzi-jevem pregrešili. „P. L." v tem smislu piše, da je zanimanje, ktero se že več časa v stalni vojski, kakor tudi v obeh deželnih brambah za napravo Radetzky-jevega spominka opazuje, znamenje jako dobre in domoljubne politike, ktero mora vsak pravi domoljub iz celega srca pozdravljati. Posebno se pa Madjari še dobro spominjajo, da je grof Radetzky celih 14 let v ogerskih deželah služboval in da je bil v najbližnjem sorodstvu z jedno najprvih madjarskih magnatskih rodoviu. Vse to bi že zadostovalo, da se tudi med Madjari ohrani blag spomin velikemu vojskovodji. Toda Radetzky je še več storil, s čemur si je stalno hvaležnost Madjarov zaslužil. Ne le, da se ni nikdar osebno boja proti Madjarom vdeležili, temveč je iz Verone iu Milana vedno pisma na Dunaj pošiljal, v kterih je spravo z Madjari najtopleje priporočal. Dosegel sicer ni nič, ker se na Dunaji za njegove nasvete niti zmenili niso; da jih je pa dajal, je resnica in zato mu morajo Madjari hvaležni ostati. Naj se mu toraj spominek postavi kjer-koli, Madjari se bodo vedno hvaležno nanj ozirali. Čudno, jako čudno, da se je Dunaj še le sedaj domislil, da bi se vrlemu in hrabremu vojskovodji tudi v prestolnici dostojen spominek spodobil.
Organizacija deželne uprave na Hrvatskem je končana in imenovani so novi nadžupani, ti so: Okrožni opravitelj v Gospiču, Marka Kasumovič, je postal veliki župan županije ličko-krbavske in mesta Senja in Karlobaga; okrožni opravitelj v Mitrovici, Ivan ču d i č vitez od Kamenskegore, je veliki župan županije modruško-riečke in mesta Bakra; podžupan podžupanije Kar-lovaške, Štefan Kovačevič, je veliki župan županije Zagrebške in mesta Siska, Karlovca, Petrinje in Kostanjevice; veliki župan županije Varaždinske, Radoslav Rubida-Zichy de Zagorje, Zich et Zajka, je veliki župan te županije in mesta Varaždina; veliki župan županije Belovarske, Budislav Bu-dislavjevič Priedorski, je veliki župan županije Belovarsko-Križevačke in mesta Belovara, Križevaca, Koprivnice in trdnjave Ivanič; veliki župan županije Požeške, Dragotin pl. Gvozdanovič, je veliki župan iste županije ter mesta Požege in Broda; dr. Teodor grof Pejacsevich Virovitički je veliki župan županije Virovitiške in mesta Osjeka; konečno Ervin pl. Cseha je veliki župan županije Sremske ter mesta Mitrovice, Zemuna, Kar-lovcev, Petrovaradina in mestnih municipij vrede-nega trgovstva Rume. Med novoimenovanimi je toraj pet uradnikov in le trije so tako rekoč novinci pri vladni upravi, a njih stan, plemstvo, jih je povzdignilo do časti velikih županov. Novoizvoljeni župani so imeli 1. t. m. konferenco, da se zmenijo zarad nameščenja uradnih služeb v teh na novo ustanovljenih nadžupanijah. Te nadžupanije so osnovane po ogerskem kroju, tam so nadžupanje le plemenitaši tistega okraja, županijske službe so tako rekoč le častne službe; v županijskih zborih je torišče za veliko in malo gospodo v tem okraji. A tudi v tem oziru je na Ogerskem mnogo drugače, plemstvo hira na Ogerskem ali pa iz državnih jasli zoblje; kar se pa tiče Hrvaško-Slavonske, je to mnogo drugače, tacega plemstva je na Hrvatskem malo, v Slavoniji, zlasti pa v bivši Granici ga pa celo ni. — Bati se je, da bi se ta osnova hrvatskemu ljudstvu ne podala tako, kakor selskemu dijaku, kteremu je kmečki krojač gosposko suknjo
sinov, rešena unija. Ali unija v Brestu ne bi bila trdnejša, kakor prejšnja unija v Florenci, ko bi ne bili vdahnili vsaj nekterim rusinskim duhovnikom novega življenja. V to je Bog poklical svetnika — sv. Jozafata, slavnega mučenca Rusinov z Rimom zedinjenih.
Janez Končevič je bil rojen v Vilni 1. 1580 in je ravno tam stopil leta 1604 z imenom Jazafat v samostan Bazilijancev presvete Trojice. Sv. Duh sam ga je vodil; v samostanu globoko zabredenim je mnogo molil in se pokoril, ob enem se iskreno učil, da bi bil zmožen braniti unijo. Njegov izgled ni bil brez sadu; kmalo se je povzdignil samostan v Vilni, in svetnik je vstanovil od tam dva nova samostana.
Jožef Velamin Rutski, njegov tovariš in prijatelj, je bil uprav tako obdarovan in pobožen; vzgojen je bil v grškem kolegiji v Rimu in je vstopil leta 1607 v samostan sv. Trojice. Po smrti sivolasaga metropolita Pocieya, ki je sodeloval pri uniji in se 15 let za njo boril, nastopil je Rutsky 1. 1614 na stol metropolita. On je delal na to, da je bil sveti Jozafat, dasiravno seje v svoji ponižnosti tega branil, imenovan za koadjutorja v Palocki in za škofa v
skazil, in je sedaj postal smešna oseba nagajivim vrstnikom. Zato se je bati, da bi hrvatska dežela ne »adobila izkušnjo več, a ne zgubila pri tem muogo denarjev. — V tem smislu se nekako izra-zujejo nezavisni hrvatski listi; ogerska uprava je po širokem svetu znana pod krilato besedo: „Uu-garisehe Comitatwirthschaft"; tako zvani „Bahovi huzarji" so napravili v deželi mir; kar se "gmotne strani tiče, je bila dežela na boljšem, kakor pod domačo podedovano (avitiško) samoupravo. — Mi sicer ne zagovarjamo one dobe od 1. 1850—1860, a le toliko rečemo, da je staro treba času primerno prenarediti, 'stare naprave, kakor so bile nekdaj, se pa novim ne prilegajo, staro plemstvo bolj živi v zgodovini, v sedanjosti pa je težišče preloženo v narod, kar je po narodu in po narodovih potrebah osnovano, more obstati.
C. kr. namestnik baron Pretiš se je toliko pozdravil, da se je mogel iz Gorice podati na daljši odpust v Aussee na Štajarsko. Na Nabrezini je od-hajočega pozdravilo več rodovin iz Trsta. Vodja na-mestništva bode dvorni svetovalec vitez pl. Rinal-dini.
Vitanje države.
Kaj ima opraviti knez Črnogorski na D u-naji? O tem so popraševali tii in tam vzlasti v Petrogradu, dasiravno ne dvomijo, da je Rusom iz srca vdan. Od sicer verjetne strani se zatrjuje, da se na balkanskem poluotoku važne stvari pripravljajo. Začenja se to baje s tem, da je ravnokar Su-leiman paša prinesel knezu Nikolaju red. Dalje se opozoruje na to, da se črnagora resno pripravlja na boj in knez je rekel srbskemu politikarju Balanovu: Crnagora ne bode nikoga prosila miloščine, a zahtevala bode le, kar more doseči z lastnimi močmi. Poročilo iz Cetinja pa se glasi: črnagora ve, kaj hoče in kako to hoče, ako si ne pridobi zemljišča, ne more več obstati kakor država.
Glede izgonov neljubih jim oseb so Nemci v resnici nedosegljivi ljudje. Niti svoje lastne krvi ne morejo trpeti, če jim preglavico dela, ali jim na napotje hodi. Ravnokar čftamo telegram iz Berolina, da so ondi socijalno-demokratskega držav-nega poslanca iz Berolina izgnali! Kaj takega je tudi edino le v Bismarkiji mogoče! Državni poslanec je in ostane zastopnik naroda, dokler ima njegov mandat v žepu in kot tak ima, rekli bi, vendar pravico v prestolnici bivati, dokler se mu poljubi, če sicer ni rogovilež. Oe redarstvu ni po volji, naj mu dokaže pregrešek in sodniji reče, da naj ga zalezuje in kaznuje. Izganjati pa ga nikakor ne gre in je s tem Nemčija, ta olikana Nemčija dokazala, da ne pozna nikakega razločka med svojim državnim poslancem in pocestno barabo ali pa poljskim Židom, ktere je tudi izgnala, ker so ji nadležni postali. Nemci se bodo Bismarku lepo zahvalili, če jih bo tako pestiti jel. Kaj si mora pa narod misliti, vidoč, da policija z zastopniki njegovimi ravno tako postopa, kakor s pritepenci! Lepa hvala za tako kulturo! Nam je že naša surovost ljubša!
Pred poslednjimi volitvami na Angleškem so tudi „tories" (konservativci) okoli Ircev moledovali za glasove, za ktere so jim zlate gradove obetali, če zmagajo. Dolgo se o tem ni nič pravega vedelo; sedaj je prišlo pa vse na dan. Nekteri konservativci se sedaj tega svojega postopanja zelo sramujejo in bi ga radi vtajili. Celo lordlajtenant irski, Carnarvon, je v te spletke zapleten in se o njem trdi, da je Ircem pred volitvami menda vse obljubil. Rekel jim je, da če „toriji" zmagajo, bodo Irci takoj svoj parlament dobili, da se bo dalje irska obrtnija varovala in pa da se bo napravila še jako bolj vgodna postava za nakup posestva, kakor jo je Gladstone pozneje sam predlagal. Vse to obljubili so „toriji" zapisati si na svoj program. Carnarvon sedaj vse to taji, Irci pa le dobro vedo in trdijo, da se je lord Carnarvon pred pogovorom s Parnellom, kakor tudi po tistem s Salisburyjem pogovarjal. Dalje je Ircem
Vitebsku. 12. nov. 1617 je bil v Vilni posvečen za škofa. Z združeno delavnostjo obeh teh svetih mož je bila unija dogotovljena o začetku I. 1620 po vsi beli Rusiji.
A resnih bojev je bilo v Rudeči in Mali Rusiji še mnogo. Rutski je sicer slovesno zasedel stolico v Kievu. Bazilijanci iz šole sv. Jozafata bi imeli biti tam jedro, okoli kterega se ima začeti duševno pre-rojenje. A načelnika tega kardela, Antona Hrekoviča, so izjarjeni šismatiki 1. 1618 vtopili v Dnjepru. Led so prebili in so mučenca pahnili notri klicaje: „Ti si unijat in hočeš izdati našo vero." Ko se je hotel za kraj ledu prijeti, odsekali so mu roko in so klicali : Na papeža se skliči! Valovi Dnjepra so ga potegnili pod led.
Veliko težav je prineslo 1. 1620. O priliki, ko je obiskal razkolniški patrijarh v Jeruzalemu Kiev, je zbral vodja kozakov, Konačevič, glave razkolništva v glavnem mestu Male Rusije, iu razglasili so, da so zedinjeni škofje odstavljeni in posvetili so celo vrsto nasprotnih škofov. Žiga III. je potreboval vodje Kozakov, ker ob enem je žugala vojska s Turki na jugu iu s Švedi na severji. Konačevič je obljubil kralju, ne da bi zahteval vinarja zato, iti nad Turka
tudi prav dobro znano, da ta predlog ni imel nikakega druzega namena, kakor da sta Carnarvon in Salisbury s prvega med seboj določila, koliko da se Ircem lahko obljubi, v drugič po razgovoru s Par-nellom pa, koliko da se jim obljubljenega brez škode lahko spolni. Na podlagi teh razgovorov je lord Sali8bury tudi pogojno obljubil, Ircem lasten parlament dovoliti, kolikor se bo taisti z angleškimi interesi strinjal. Sedaj pa Salisbury o vsem tem noče nič več vedeti in le gleda, kako bi se Ircev najhitreje in najbolje znebil. V takih okoliščinah je pač malo upanja, da bi pri bodočih volitvah prodrl.
Nemci v Avstriji so pa res reveži, da jim ga na celem svetu, da, še celo v daljni Ameriki m -para. Ker se cel6 v Ameriki boje, da bi se v Avstriji nemška kultura popolnoma ne zadušila, so si amerikanski Nemci v Novem Jorku osnovali društvo, ki bo imelo nalogo, nad tem čuvati, da se nemška kultura posebno v Avstriji ne bo vničila. V ta namen sošli so se v nedeljo 27. junija, kakor se je to „Deutsche Ztg." iz Novega Jorka brzo-javilo, ondi nemški Amerikanci, veliko-nemci in avstrijski Nemci na velikem shodu, ki ga je ondi naseljen vrednik iz Moravskega, Ottendorfer, po imenu, sklical. Ravno ta Ottendorfer jim je tudi slikal stiske in težave, v kterih se Nemci po Avstriji nahajajo. „Kakor toraj vidite, je pač vsakega Nemca po širni zemlji božji dolžnost za to skrbeti in na to delati, da stopi z avstrijskimi Nemci v najožjo dotiko. To se pa najbolje zgodi le „viribus unitis". Ko sta temu tudi navzoči Hans Kudlich in pa senator Schurz prikimala, da je tako, se je društvo 5!a podporo avstrijskih Nemcev takoj osnovalo in bo v Novem Jorku svoje osredje imelo; po vseh drugih amerikanskih mestih, kjer Nemci prebivajo, se bodo pa podružnice osnovale.
Izvirni dopisih
Iz Rake, 30. junija. (Birma in še nekaj.) Sv. Petra in Pavla dan vršilo se je v naši duhov-niji napovedano birmovanje in cerkvena vizitacija. Na meji Leskovške in Raške fare sprejel je prešnji večer župan z odborniki premil. knezo-škofa. Pred Raškem gradom, kteri stoji pred vasjo, pričakovala je šolska mladina z gg. učitelji višjega pastirja. Hčerka g. nadučitelja podelila je došlemu šopek s kratkim nagovorom in prosila blagoslova vsej Reški mladini, kterega so premilostljivi z veseljem podelili klečeči mladini.
Premil. knezo-škof peljali so se potem v grad g. Lenka, od koder so se kmalo vrnili in potem peš podali k farni cerkvi; pred njim korakala je šolska mladina s svojo zastavo. Prijazno in postrežljivi gospod grajščak ponudil je gostoljubno za časa bivanja svoj grad knezo-škofu v stanovanje. Sprejeli so tudi ponudbo in skazali pošteni krščanski družini to čast, ktera jo je tudi vidno razveselila.
Drugi dan bilo je birmovanje Premilostljivi knezo-škof ta dan niso delili le malim Raške fare duhovnega kruha, ampak tudi odraslim. V lepem krepkem govoru, sadanjemu času, kakor tudi kraju popolno primernem, govorili so o poslancih božjih, posebno o duhovnikih, stariših, kteri imajo dolžnost po zgledu prvakov aposteljnov delati za čast božjo.
Birmancev bilo je vseh skupaj 789, domačih 411. — Po dovršenem cerkvenem opravilu bila je cerkvena vizitacija.
Na to pa so se podali mil. knezo-škof in vsa
s 60.000 kozaki, ako potrdi le razkelniške škofe in popusti unijo. Vendar je kralj ostal stanoviten in je rekel, da, če mora biti, raje umrje, nego da bi storil kaj tacega, kar je zoper božjo čast.
Sveti Jozafat je mogel sam zoperstati viharju, kterega je izbudil nasprotni škof Smotnycki. Valovi nstaje pluskali so više in više, dokler je padel svetnik za žrtvo razkolnikom. 12. novembra 1623 je bil Jozafat v Vitebskem kruto umorjen, njegovo telo onečasteno in poslednjič vtopljeno v valove Dvine.
Mučeniška smrt svetnika je močno vplivala na Latince na Poljskem in je bila vzrok, da niso popustili unije, a hudodelstvo v Vitebsku je ogrnilo razkolnike s sramoto. Smrt sv. Jozafata je rešila unijo, ki je obstala kljubu vsem viharjem, dokler ni Poljska propadla. Ko je Poljska propadla, je bilo Rusinov zedinjenih z Rimom 12 milijonov. O njih osodi bodemo kmalo slišali.
(Dalje prih.)
duhovščina v grad g. Lenka, kjer se je poskrbelo za okrepčanje telesnih moči, kajti bila je že ura dve. — Po popoludanski službi božji odpeljali so se premilostljivi od nas v Čatež.
Velika čast, ktera je zadela Rako, vedela je pa množica poštenih duhovnijanov prav ceniti, zato so poskrbeli, da se je Raka ta dan, kar najbolj mogoče, praznično oblekla. Mnogo zastav papeževih, cesarskih in slovenskih vihralo je raz hiš. Na večer pred birmo bile so hiše razsvitljene in nektere izmed njih jako lepo okrašene.
Res prav vesel je bil sv. Petra in Pavla praznik za Rako. Veliko pripomoglo je k temu še dokaj vgodno vreme, ktero smo imeli ta dan, akoravno ni skoraj dneva, da ne bi bilo kacega naliva. Edino nekaj manjkalo je še Raški fari, namreč že dolgo pogrešenega g. župnika. Sirota je že dolgo dolgo osirotena (čez sedem mesecev) in željno pričakuje svojega očeta. Gosp. administrator storil je res kar je bilo v njegovi moči. Ljudstvo pa vender željno pričakuje župnika in iz vseh ust slišal se je ta dan glas: kdaj vendar dobimo novega župnika? Pa nobenemu ni bila spolnjena želja, da bi napasil radovednost; tam smo kjer smo bili po smrti r. g. župnika. (Kaj pomenja to, ali smo se znabiti preselili za 6 ali 7 stopinj zemljepišne širjave proti severu?) Ne vem, kdo bode to vganko rešil?
Nekaj časa sem hudo nadlegujejo našo mladino osepnice. Veliko otrok prišlo je k sv. birmi, kterim bilo je po brazu znati polno osepnic; ni jih zadrževala bolezen prijeti zakrament sv. birme. Kakor se sliši, prenehati bode moralo nekaj časa obiskovanje šole, da bolezen pojenja. Bog daj, da bi tisti, ki so prejeli sedaj sv. birmo, vse sv. zakramente z enakim veseljem in gorečnostjo prejemali.
Domače novice.
(Mil. g. knezoškof) bodo višje duhovske rede delili: 16. julija subdiakonat (in dvema bogoslovcema male rede), 18. julija diakonat in 21. julija presby-terat. Kakor smo že enkrat sporočili, bo letos le devet novih maš. Bog daj posvečencem obilo darov sv. Duha!
(Trubarjev večer) napravili bodo v soboto večer ob 9. uri tudi v Tržaški čitalnici ondašnji rodoljubje.
(Vabilo k pevski veselici), ktero priredi čital-niško pevski zbor v nedeljo 4. dan julija 1886. I. na čast došlim poverjenikom društva sv. Cirila in Metoda v čitalniških spodnjih prostorih. Spored: 1. Nedved: „Lovska", zbor.— 2. Forster: „Pobra-timija", zbor z bariton-solo, ki ga poje gosp. A. Pucihar. — 3. Pahor L.: „Zvonček", čveterospev, pojo gg. Bučar, Krsnik, Pajsar, Petrič,
—	4. Tovačovski: „Sokol budidelj", zbor. — 5. dr. Ipavec: a) „Slovo lastovke"; — Hajdrih: b) „MiIo se v meni srce topi", čveterospov, pojo gg. Meden, Stamcar, Pucihar, Paternoster. — 6. Vogel : »Cigani", zbor s tenor-solo, solist g. Iv. M e d e n.
—	7. Loterija. — Med posameznimi točkami pevskega sporeda svira vsa godba si. c. k. pešpolka baron Kuhn št. 17. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 30 kr. — čisti dohodek namenjen je pevski blagajnici.
(Imenovanje.) Glavnim kontrolorjem pri Ljubljanski glavni davkariji je imenovan g. Dragotin Moschndr.
(Na 8 let v hudo ječo) obsodila je predvčeranjem tukajšnja porotna sodnija 45 let starega tatu Jožeta Vavka, ki je sicer že 20 let svojega življenja zarad tatvine po ječah presedel. Sedaj je na Notranjskem v Nadanjem Selu trgovca Štefana Klop-čarja za 1118 goldinarjev po noči okradel. Denar je potem v Karlovcu, Zagrebu in Sisku tako po neumnem zapravljal, da se je to že hrvaškim detektivom preneumno zdelo in so ga prijeli. Kaj pomaga, ker je bilo že prepozno. Od vsega denarja niso več dobili, nego le še 75 goldinarjev in pa srebrno uro z verižico.
(Roparji) stali so včeraj pred porotno sodnijo Ljubljansko. Hvala Bogu, da je ta prikazen v naši deželi še jako redka! 521etna vdova Reza Klemen-čič iz Kovorja, ki sploh ni na dobrem glasu, na-hujskala je 18. febr. t. 1. 171etnega fantalina in čevljarskega pomočnika Andreja Kokalja, da naj hiti za 731etno kramarico Katarino Presterb, ktera je ravno prej s kramo v hiši bila, in jej denar pobere. Janez Kokalj, 241etni čevljarski pomočnik, ki je
na Ljubljanskem gradu že dobro znana oseba, mu je pa nož dal, češ, da boš babo bolj prestrašil. Andr. Kokalj si je res obraz s sajami namazal, odprt nož zgrabil in za kramarico stekel. Ko jo je do-tekel, jo sune in zavpije: .Denar semkaj, pro-kleta baba, če ne boš crknila!". Segel ji je v žep, kjer je res našel denarni mošnjič z 20 gld., s kterimi je takoj zbežal. Porotniki so vse tri spoznali za krive, sodnija jih je pa obsodila: Rezo Klemenčič, kot glavno provzročiteljico hudodelstva na osem let v hudo ječo; Andr. Kokalja, kot roparja na pet let, in Janeza Kokalja, kot sovdeleŽnika ropa, na štiri leta v hudo ječo, pooj-streno s postom vsak mesec.
(Z naglo smrtjo) umrla je danes popoludne mizarjeva žena Urša Ž a g a r v Kolezijskih ulicah v F. Doberletovi hiši. Prenesli so jo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
(Strela vdarila) je pretečeno soboto ob uri popoludne v skedenj posestnika J. Češareka iz Nemškevasi pri Ribnici. Ta skedenj kakor tudi zraven njega stoječi — lastnina sina omenjenega posestnika — zgorela sta popolnoma. Prostovoljna požarna bramba iz Dolenjevasi z jedno gasilnico in ljudje iz Ribnice z dvema gasilnicama prihiteli so takoj na pomoč, ter tako pomagali ogenj omejiti, da se ni druga in veča nesreča zgodila. Posestnika bila sta zavarovana vsak za 300 gold. pri „Fonciere". Škoda ni dosta veča.
(Cesarjev dar), vsako po 70 goldinarjev, prijeli ste gasilni društvi v Borovnici in Šent-Vidu pri Zatični za podporo pri napravi potrebnega gasilnega orodja.
(Okrajna nčiteljska konferencija.) Okrajna učiteljska konferencija za Kočevski šolski okraj bode dne 21. julija t. 1. v risarski dvorani nižje gimnazije v Kočevji.
(Shod svojih volilcev) sklical je državno-zborski poslanec g. Mihael Vošnjak v nedeljo dne 4. julija na Vransko, da jim bode dal račun od svojega delovanja.
(Novo občinsko starešinstvo) na Krškem se je dne 1. julija sledeče volilo: G. Viljem Pfeifer, župan; g. Fr. Gregorič, županov namestnik; gg.: R. Engelsberger, K. Schenner, grof Auersperg, A. Rupert, Ja n e z Vani č , A. J u-govic, V. Rostohar, J. Dime in J. Pire, občinski svetovalci.
(Železniška postaja Store) na Štajarskem dobi domačina za načelnika. Imenovan je namreč za tisto mesto dosedanji prometni uradnik g. Matija Mo-neti rodom Stajarec in zaveden narodnjak. Naj južna železnica le tako nadaljuje, pa bodo kmalo pritožbe minule. Saj imamo zadosti vrlo izšolanih domačinov pri južni, kakor tudi pri državni železnici, ki bodo vseskozi spretni za načelniška mesta po slovenskih postajah. Odločno bi se moralo pa od vsakega na slovenski zemlji nameščenega načelnika železniške postaje zahtevati, da je našega jezika v pismu in besedi popolnoma zmožen. Kolikor nam je znano, se je začelo tudi tej zahtevi nekoliko vstrezati.
(Notarsko službo) v Zatični nastopil bo 5. t. m. novoimenovani c. kr. notar, gosp. Ivan Plantan.
(Goriška Proštija) je razpisana do 28. julija. Prošnje so spisovati na barona Codellija v Ljubljani, pošiljati pa v nadškofijsko pisarno v Gorici.
(Najstarejši duhovnik) Goriške nadškofije, č. g. Jakob Jerič umrl je te dni v Gorici, 92 let star. Ranjki je bil rojen v Kobdilu na Krasu, in je bil svoje dni profesor v Goriškem osrednjem semenišči. Bil je vedno veren sin svojega naroda. Naj v miru počiva!
(Prvo občno uradniško društvo Avstro - Ogerske monarhije.) Vzajemno zavarovalno društvo za živenje „Prvo občno uradniško društvo Avstro-Ogerske monarhije" s sedežem na Duuaji imelo je meseca aprila in maja naslednji računski izkaz: Zavarovalnih ponudb došlo je centralnemu vodstvu 1204 za 1,329.883 gold. kapitala in 8750 gold. letne rente. Vsprejetih in sklenjenih zavarovalnih pogodeb bilo je 1013 za 1,043.900 gold. kapitala in 4770 gold. letne rente. S koncem maja t. 1. bilo je 48.195 v moči stoječih pogodb za 46,850.200 gold. kapitala in 222.600 gold. letne rente. V .tekočem letu izplačalo je društvo vsled poteklih pogodeb 242.500 gld. kapitala in 580 gold. rente. Odkar društvo obstoji, izplačalo je 5,890.500 gold. zavarovanja svojim dru-štvenikom. Kakor vsako leto, tako je centralno vodstvo tudi letos precejšno število štipendij, prostih sedežev v posameznih osobnih zavodih itd. razpisalo, za ktere naj se revni udje uradniškega društva ogla-
sijo, da zamorejo svoje otroke brezplačno študirat dati. Dotične natančneje poduke podaja radovoljno centralno vodstvo na Dunaji (IX. Kolingasse Nr. 15 in 17) kakor tudi vsak pooblaščenec ali agent tega društva. Odkar društvo obstoji, izdalo je centralno vodstvo ubogim udom že 81.087 gld. v podporo in 27.518 gold. za učne štipendije.
(Kolera) se je tudi na Reki že oglasila. Načel-nica usmiljenih sestri ondi se je iz tega vzroka na superijorja v Zagreb obrnila, da naj še nekaj sestri božje ljubezni na Reko pošlje, ker bi si sicer ne upala shajati, ako bi se kolera širiti jela.
(„Škofija prnske krone" v Jeruzalemu). Znano je, da je ustanovil Pruski kralj Miroslav Viljem IV. 7. sept. 1841 s porazumljenjem načeluištva anglikanske cerkve v Londonu protestanstko škofijo v Jeruzalemu pod imenom „anglikansko-nemška škofija". S to ustanovo so hotli namreč Angleži ter protestantski Nemci zavirati plodonosno delovanje katoliških misijonarjev v sveti deželi ter po opišku tudi na mestu odrešenja delati zbrigo katoličanom. V ta namen je zastavil omenjeni kralj 15.000 f. st. ali 150.000 goldinarjev, iz kterih obresti naj bi se vzdrževala kukavična „škofija". Trije »škofje" so sedeli v tem gnjezdu, »posvečeni od nadškofa" Canterbury-skega. Prvi, imenovan od angleške vlade, je bil Mihael SalomOn Aleksander od 7. nov. 1841 — 23. nov. 1845. Druzega, Samuela Gob a t, so izvolili Prusi, ter je vladal od 1. 1846 — 11. maja 1879. Za njem so postavili zopet Angleži Josipa Barclay 1. 1880; pa smrt ga je dohitela vže 23. okt. 1881. Od tega časa pa je bila »škofija" nezasedena, ker se niso Prusi več marali klanjati svetom Angležev, kateri so imeli po sklenjeni pogodbi pravico vlagati svoj „veto" nasproti izvoljenim pruskim »škofom". Sedaj si Prusi niso mogli drugače pomagati, kakor da so ustanovili lastno »škofijo pruske krone" v Jeruzalemu. Kakor se govori, je izvoljen za prvega »nemško-evangeljskega škofa" v južni Nemčiji živeči protestanski misijonar Hefter, kteri je že prej v Palestini deloval, ter so mu dotične razmere dobro znane. Tako homo imeli sedaj v sveti deželi mesto enega kukavičnega jajca dva. Katoličani naj toraj sprevidijo, da imamo v prihodneje še z večo vnemo ter radodarnostjo, kakor do sedaj, podpirati katoliške misijone v sveti deželi, vzlasti varuhe Božjega groba v Jeruzalemu.	—r.—
Razne reči.
—	Kakor se vpije, tako odmeva. »Korjer Warszavski" piše, da Varšavske trgovine z železom in stroji ne morejo vstreči silni množici kupcev, ki iščejo najnovejših gospodarskih strojev. Potreba je tolika, da so mnoge tovarne mogle razširiti svoje delavnice. Pred nekaj časom se je kupovalo mnogo te robe na Nemškem.
—	Znamenje časa. Vsa kopelišča na Nemškem tožijo, da ni gostov iz Ruskega. Wies-baden, Ems, Baden-Baden in druga kopelišča ob Reni, isto tako nektera mesta, prej polna gostov iz Poljske invRuske, ozirajo se po tičih, da bi jim perje skubili. čemu bodeta nek Poljak in Rus denarjev nosila na Nemško, ker se njih rojaki — tirajo iz Nemškega. Trgovci v Berolinu gledajo tudi po ruskih popotnikih. Kakor se posojuje, tako se vračuje.
—	Človek, ki za stavo strada, kakor nekdaj v Ameriki dr. Tanner, ki pa je poslednjič ob-norel, našel se je zopet na Laškem in ta je neki Succi. Ta človek namreč trdi, da ume iz afrikan-skih želišč napraviti tak čudodelen izleček (ekstrakt), da človek to vživaje ne peša ne duševno ne telesno. On pravi dalje, da bode njegov ekstrakt ovrgel vsa sedanja pravila fiziologije in patalogije (nauk o telesnem življenji in zdravljenji). Sedaj ta človek pod nadzorstvom strada, t. j. ne vživa zoper lakoto nič druzega, nego njegov ekstrakt, samo nekaj vode popije. Zdravniki, ki ga opazujejo, pravijo, da se mu post nič ne pozni, in še nekaj — naj verjame kdor hoče, da so mu mišice še čvrstejše, nego prej. — Na svetu se pač nahajajo ljudje vsake vrste, ki zvr-šujejo nenavadna dela ali za denar ali pa zato, da svet o njih govori.
Telegrami.
Trst, 1. julija. Včeraj je zbolela loletna dekla Gorjanec in je necoj umrla, če za kolero, ni še določeno.
Videm na Laškem, 1. julija. Včeraj ste tukaj zopet dve osebi za kolero umrli.
Monakovo, 2. julija. Kakor „Fremden-blatt" piše, se je kabinet včeraj odpovedal.
Wiirzburg, 1. julija. Berolin-Stuttgartski naglič trčil je danes popoludne z Sehweine-furtskim poštnim vlakom, kterega so v Rotten-dorfu po napačnem tiru venkaj spustili. Oba strojevodji in pa 7 popotnikov je mrtvih, veliko ljudi pa ranjenih.
London, 2. julija. Volitve so se včeraj začele. Do sedaj je 33 poslancev zopet voljenih. V Oolehestru so Gladstonovi pristaši konservativcem podlegli.
Umrli so:
30. junija. Alojzija Lileg, železniškega uradnika žena, 72 let, Krakovski nasip št 4, ostarelost.
1. julija. Anton Poderžaj, ključavničarjev sin, 22 dni, sv. Florjana ulice št. 29, božjast.
Tujci.
30. junija.
Pri Maliču: H. Heimcr, potovalec, z Dunaja. — Jož. Halleker, tovarnar, iz Schonborga. — Rickhoff, zasebnik, s soprogo, iz Rig. — Perd. Sagasser, uradnik, s sinom, iz Roiehen-burga. — Sigm. Auspitz, potovalec, iz Scegedina. — Franc Burkliart, potovalec, iz Ogerskega. — Janez Paulič, stotnik, s soprogo, iz Trsta. — Peter Loser, zasebnik, s sinom, iz Trsta. — Karol Scavini, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Alb. Buggermann, trgovec, iz Berolina. — Julij Sobotta, trgovec, iz Berolina. — Jožef Aicliheller, trgovec, iz Mannhaima. — Kari pl. Manussi, stotnik, z Dunaja. — Nadler, Knaak, in Sruli, potovalci, z Dunaja. — Ignacij Devencri, vrednik, iz Budapešto. — Venzel Hudoba, zasebnik, iz Zenga. — Karola pl. Nemetliy, generalova soproga, iz Zagreba. — Jožef Acenrti, zasebnik, iz Reke. — Ignac Lowinger, trgovec, iz Kaniže. — Matevž Mahnič, agent, iz Rakeka. — Dr. J. Pitamič, odvetnik, iz Postojne.
Pri Bavarskem dvoru: L. Skrozoppi, zasebnik, iz Udine. — Peter Velepič, iz Ljubljane. — F. Pleiker, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodioru: Frane Hrovat, e. k. kaplan, mornarice, iz Pulja. — Franc Hladnik, zasebnik, iz Idrije.
Pri Virantu: J. Bajec, učitelj, iz Brezovice. — Jožef Poloschan, posestnik, iz Planine. — Jožef Klemenčič, posestnik, iz Št. Vida.
Vremensko sporočilo.
Dani	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
1.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	73487 735 68 737-80	+15-4 +14-8 +14-6	si. svzh. sr. jzap si. jvzh.	oblačno del. jasno jasno	2-70 dež
Dopoludne do 9. ure dež, pozneje oblačno. Popoludne med 5. in 6. uro mavrica, zvečer zarija. Srednja temperatura 16 6° C., za 2 4° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 2. julija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	g).	15 kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	85	„	90
4% avstr. zlata renta, davka prosu	117	,	35 „
Papirna renta, davka prosta	102	„	— ,
Akeije avstr.-ogerske banke . .	869	r	— „
Kreditne akcije............277	„	60
London.......126	„	—
Srebro..........—	„	—
Francoski napoleond. ...	9	„	98'/j „
Ces. cekini ....	5	„	94 „
Nemške marke......61	„	8 j1/« r
v
našem založništvu je izšla in se dobiva fo vseh knjigo-tržnicah knjiga:	»-. •
y 4	Die
la ndw irtschaftlichen Gesetze u. Verordn u nge n
des Herzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdar/e, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike.
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vilj. Linhart.
6 pol v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50,po pošti 55 kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze za Kranjsko: postavo za tilje varstvo, pokončavanje mršesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predentce, v obrambo ribarenja Ud., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o «ličjem varstvu>, tpreaemci», «umnem ribarstvu», t trtni uši» itd. obsezajo mnogo poučljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in najvažnejše določbe gozdarskega zakona. | Ker je gotovo toplo želeti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke gledi teh postav smo dozdaj pogrešali, bode ta knjiga islinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bambcrg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
1(WWWWWWWWWWWWWWWWK
Oglas.
IOOO knjig ,,Iiira in Cvetje«
zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je raujki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine.
S spoštovanjem
Katarina vdova Dolinar.
Via Ferriera št. 323.
Št. 11318
Razglas
(2)
Neznana zlobna roka je necoj onesnažila Anastazija Griina spomenik pred Križevniki.
Da se bode na sled prišlo pouzročevalcem tacih pobalinskih dejanj, ktera je najostreje obsojati v interesu Ljubljanskega mesta in da se prepreči ponavljanje tacih sramotnih dogodkov, bodi občinstvo, ki mu je mari za javni red, nujno pozvano, naj podpira delovanje redarstvenih organov in gosposki ovadi vse, kar bi utegnilo pripomoči, da se zvedo storilci oziroma, da se onemogoči izvršitev njihove namire.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 1. julija 1886.
Za pismonoša
pri kaki deželni pošti ali sicer za potnika ponuja se še krepak mož pri 50. letih, ki je imel tudi do sedaj tak posel ter se lahko skaže z dobrimi spri-čali. Več pove vredništvo »Slovenca".
S
LJ
poprej
Matej Sclrreiner,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštrance, kelilie, lampe, križe za ban-dera in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrene, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode ua novo pozlateno in posrebreuo; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlatč.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo se vsakojako kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in viliec iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove.
Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jako poceni.
Ponikljevanje se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-korsnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
Za doiro pozlatene in srebrene e garantirano.	(16)
Jr*oštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/»7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob \,5 popoludne poleti, ob & pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek* sredo, petek in soboto ob J/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 'ltb popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v LJubljano.
h Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludno.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
h Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.