63. številka. Ljubljana, nedeljo 18. marca. X. leto, 1877. Iihaja v .mik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lefa H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo Jeto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila ae plačuje od četiriatopne petit-vrste ti kr., če ae oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka atolba" Opra ii i i t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji Ust v sredo. 0 položenji vzhodnjih stvari. Motno se menda motijo oni, ki upajo mini iz tega, da se je Angleška udala so-podpisati ruske terjatve. Rusija ne bode za kak košček papirja, protokol imenovan, celo svojo veliko močno vojsko, ki jo je s to-licimi stroški na mejo Rumunije postavila in jo tako skrbno z vsem potrebnim previdela, kar meni nič tebi nič domov poslala. „Pol. Corr." se namreč piše, da bode Rusija, ako se vse njene terjatve izpolnijo, še odškodovanja terjala za svoje trude in stroške. Ker pa Turčija ne more z denarjem plačati, kaj bode Rusija zabtevala? Najprej popolno odpravo pariškega traktata, kateri je uže tako ves luknjičav, zlasti vsled pristopa Anglije k ruskemu protokolu. Če pa se uniči pariška pogodba, katera nalaga evropskim vlastim še neke dolžnosti za ohranjenje stvarij, kakor so, potem še le prav Rusija lehko reši vzhodnje vprašanje popolnem v slovanskem smislu. Po tem tacem moremo misliti, da se nikakor ne bližamo še koncu, temuč stvari so še le v drugem aktu, prava velika igra se stoprav počne. Ruska diplomacija si varna tla pripravlja, išče si pravnega priznanja, ki ga ima uže v stvari samej, tudi na papirji. Pač nas njena velika obzirnost, počasnost previdnost in natanča preračunljivost časi nestrpne dela. Ali misliti moramo po vseh vspehih njenih, da natanko ve in zna ta ruska diplomacija, kaj dela; da se noče prenagliti, a da ima gotov cilj pred očmi in cilj Slovan-Btvu ugoden. In počasi ter pazno narejena stvar ima vedno večjo stalnost, nego hitra in prenagljena. V tem pa se situvacija in faktorji izpreminjnjo od dne do dne ter teško je povedati ali prorokovati, kaj nas še vse čaka. Svetovni mir gotovo da ne. To dokazujejo tudi turški dogovori s Crno goro. Uže prihodnjo sredo 21. t. nt, izteče premirje mej turško in črnogorsko vojsko. A v Carigradu nečejo Turki dovoliti terjatev, katere stavljajo Črnogorci. Ti pa ne popuščajo. Videti je, da miru ne bode in potem je Rusija še bolj prisiljena precej s spomladjo dano svojo moskovsko besedo rešiti. Poslednje poročilo nam sicer javlja, da je črnogorski knez še privolil iz svoje zemlje poslati živeža turškej tvrdnjavi Nikšič, ki bi se mu morala sicer od lakote udati, ali mi dvomimo, da bi to pomenjalo mir. Črnogorci pač le zavlačevajo kakor Rusi in kadar priđe pomlad, poknila bode zopet puška — kljubu vsem protokolom in nosovom, katere ruska diplomacija obeta raznim sovražnikom velikega Slovanstva. Izpoznajmo jih, nemškutarje. Iz Ljubljane IG. marca. [Iv. dop.] Prečitavši včerajšnji članek v „Slov. Narodu," ki govori o silne j revščini in o gospodarskem propadu po Dolenjskem, in prejšnji dopis iz Notranjskega o istej žalostnej razmeri, mislil sem, da bodo v tem, ako bode treba poiskati sredstev za pomoč, ki mora v istini hitra biti, — da bodo v tem jedini in složni n a š i s o d e ž e 1 a n i, naj si bode uže privrženci te ali one stranke. Pa motil sem se misleč, da oni ki nosijo vedno besede hu-manitiit, li b er a 1 i s mu s in Rog ve koliko modernih puhlih izrazov v svojih sicer tako umazanih vrstah, — čutijo v istini, kaj je hu-maniteta, da priskočijo, kadar je treba pomagati ; — Bog varuj, oni vprašajo prej po poli ti č ne j in narodnej konfesiji, vprašajo kedo je, ali je naroden, ali ga narodnjak priporoča — in potem, kadar izvedo, da vsega tega nič nij na u boze m prosilcu, potem mu sunejo kaj — svetu pa pripovedujejo : evo mi dejansko zastopamo humauiteto. Taki so, kakor smrdljivi poljski židje, ki le onemu privoščijo grižljaj kruha, ki nosi kaftan, kakor oni. Grde prikazni, ostudne figuro so res ti nasi žulje! Puhli in ošabni, in grozno sebični so, in taki se kažejo povsod. Le poglejte jih! Komaj je počil glas, naj se pomaga ubogim trpečim Notranjeem in Dolenjcem, komaj je „Slov. Narod" prinesel prvi poziv na pomoč, uže pograbi glasilo naših „Človekoljubnih, inteligentnih, pravičnih in Bog zna kakošnih" ncin-škutarjev „Laib. Tagbl.ki v enomer le hujskajo in denuncirajo zoper to, kar je narodno, — za priliko, ter se ponorčuje po svoje, t. j. neumno, kakor edino zna „der dimimo Kerl von Laibacb," z ubogimi trpini in soro-jaki našimi, češ, da jesti nemaj0 kaj, za papeža bodo pa le denarje nabirali. Kakor je prisiljen, neslan in neumen ta nemški witz," vendar dovolj odkriva, kaj je humaniteta, in pravičnost nemška. Ileine pravi nekod v svojih „popotnih podobah": „einen deutschen Iluiul muss man so lange prugeln, bis er win-dclvveieh gesehlagen ist; er will grUndlich behandelt sein, donn er ist eben ein d e u-tscher Hund," in Ileine je dobro poznal psičke in pse, — in pa vse , ne samo nemške. „GrUndlich" so pa vsi, ne samo psi nemški. GrUndlich" so po svojoj aroganci, nestrpljivosti, in brezsrčnej, sur o vej brez- Listek. Kralj Samo in njegovo kraljestvo. Ko so se Slovenci proti konci šestega in v začetku sedmega stoletja začeli osvobo-jevati tujega, posebno avarskoga jarma, bivali so v velikem delu denašnje Avstrije, mej rekami Reno in Donavo in adrijanskim morjem na eni strani: Lougobardi, Bavarci, Alemani . . . tedaj nemška plemena; na drugi strani pa v nekdanji Panoniji in Noriki: Avari in Slovenci, (planinski Slovani, Gorotani). Tem plemenom na zahodu, bila je mogočna in vedno rastoča država Frankov, na jugoizhodu pa stara rimsko-bvzantinska država, ki se je bila sicer užc takrat na bodoči razpad pripravljala, ali vendar se še precej krepko proti novim naseljencem iz severa branila. V sredi mej tema velikima državama, osnovale 80 so takrat zlasti tri manjše (longobardska, bavarska in slovanska), katerih obstanek in I razvoj nij bil niti mogočni in rastoči frankov-ski državi po volji, niti oslabeli byzantinski. Zato vidimo na eni strani frankovsko moč poprijeti ofenzivo in polagoma segati po zemljah denašnje Avstrije; na drugi strani pa popri-mejo Bvzantinci defenzivo, da bi se vsaj na njihove stroške in na njihovi meji nove države ne naprravljale. Ali kljubu tem nakanam fraukovskim in bjzantinskim, so se vendar vsaj za nekoliko časa ustanovile in obdržalo države zgoraj omenjenih plemen, izmej katerih je najimenitnejša, ker najdalje trajajoča, Bavarska postala. Vojvodi Bavarske so svojo samostojnost naproti Frankom obdržali, ne more se tudi trditi, da bi Franki istoplemene Bavarce z orožjem podvreči skušali, ker bili so njim itak jez proti navalom izhodnih plemen, posebno proti takrat še pod oblastjo Avarov stoječih S i oven cem. Na severu od planinskih Slovanov, bili so uže zdavnaj v denašnji Češki itd. ob Lahi, Odri in Visli Slovani naseljeni, ki so deloma) gotovo tudi bili pod oblastjo Avarov, katerih so se, kakor Slovencev Avari posluževali kot ščit v svojih enomernih bojih in napadih na vse strani. Avari so bili takrat narod močan, ker so imeli Slovane še v svoji moči, bili bi mogli ustanoviti novo Atilovo državo; daje osnovali nijso, imamo se najbolj njih lastni osodi in pa temu zahvaliti, da nijso bili narod poljedelski, ki ostane tam, kjer se je naselil, ampak narod bojaželen in ropajoč, iz enega kraja v drugega plenujoč. Vse je takrat veliko trpelo od teb divjakov, največ pa mirni Slovani, dokler se nijso z njimi boja privadili, ter se toliko ohrabrili, da so bili v stanu svojim tla-čiteljem v bran postaviti se, ter jih končno premagati. Tudi po nepretrganih bojih so se Avari sami oslabili, dasi so Slovane rabili kot sprednje bojnike in so sami večidel le takrat porušili se v bojne raj de, kadar so Slovani bili uže onemogli ali pa premagani. obzirnosti. Norčujejo se iz ubozih, lakoto trpečih ljudi — in to samo zato, ker nijso njihove vrste rodii, njihove vrste govora. Zapomnimo si ta slučaj, zapišimo si dobro v spomin. Koristila nam bode vselej, v javnem in privatnem življenji, koristilo nam bode, ako si to v prihodnjih dnevih živo pred oči stavimo. Humaniteta, pravica — in resnicoljubje — pri vas ga nij, nikdar ga nij bilo, in v oči vas bije istinitost, ako trdite, da ste le v enem slučaji varovali humaniteto. Iz državnega zbora. Z Dunaja 16. marca. [Izv. dop.] V denašnji seji je g. dr. Vo&iijnk in-terpeliral g. justičnega ministra o stvari, katero jo tudi „Slovenski Narod" uže objavil iz breškega okraja. Vprašal je namreč, aH je znano g. ministru, da se v nekaterih okrajih graške deželne nadsodnije pošiljajo notarji kot sodnijski komisarji zlasti k eksekutivnim cenitvam kmetskih gruntov zarad zaostalih davkov, po čem se stroški znatno povekšajo, da so včasi višji od celega zneska zaostalih davkov? in ali je ministra volja skrbeti, da se ne delajo po tacem ravnanji nepotrebni stroški uže tako ubogim zarubljenim kmetom? (Celo interpelacijo prinesemo po stenografičnih por. Ur.) Delovanje državnega zbora se zdaj suče po večjem okolo vladnih železničnih predlogov. V poslednjej seji se je trgovinskemu ministru posrečilo, da sta bila dva taka predloga, namreč nakup železnice braunauske na gornje-avstrijskem za državo in posojilo 1 milijona gold. iz državne kase železnici praško-dukski, v drugem branji z malo veČino sprejeta, ker so Rusinci, ki so pri enem prejšnjih vprašanj svojo mameluško naturo zatajili in proti vladi glasovali, zdaj spet skesano priskočili vladi na pomoč. Denes pa je tretje branje in le za malo glasov utegne biti razločka, da se morda še vržeta oba predloga. G. Pfeifer je izvoljen v odsek za reformo direktnih davkov, ker je eden ud zarad bolehnosti izstopil in je za to mesto klub desnega centra imel nasvetovati novega uda. Politični razgled. V Ljubljani 17. marca. V dr/favneim mhon* je poslanec Skene rekel mej družim, ko je govoril o sa- V tem bednem času se je Slovanom prikazala rešilna zvezda, katera bi jih bila takrat gotovo za vselej rešila njih žalostnega stanja, ako bi ne bila tako kmalu ugasnila, in ako bi bila Slovanom sreča od nekedaj uže milejša. Fredegar, zgodovinopisec frankovski (c. 48.) pravi: „Leta G22. prišel je nek Samo, rojen Frankon iz „SenogagoB, v zvezi z drugimi trgovci k Slovanom, ki se jim tudi Vendi pravi, po trgovini, ti so se ravno takrat začeli proti Avarom vzdigovati. Uže v starih časih so Avari rabili Vende kot takozvane Befulce, tako da, kadar so Avari šli v boj proti kateremu ljudstvu, so se sami postavili pred tabor, Vendi pa so se bojevati morali. Ako so Vendi zmagali, stopali so Avari naprej, da bi plenili; ako so pa bili Vendi premagani, zbrali so si na Avare naslonjeni novih močij. Zato so jim Avari pravili Befulci, ker so pred njimi hodili v bitve in dvojni boj prestali. Vsako leto so prišli Avari k Slovanom, da so pri njih prezimili, mej tem so živeli z ženami in hčerami Slovanov. niranjf železnic, te besede: „Težavno fi-nancijalno stanje, v katero smo za bredli, zakrivila je največ vlada. Jaz moram svoje obžalovanje izreeiJani: Peter v Postojni: J. A. Kupfersehinidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mittlbaoh, lekar; v Celji: liauiubarhiiva lekarna in F. Kauscher; v (J rade i: uond. Trnkuczv, lekar; v G o r i c i: A. Franzoni, le-•J» kar; v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi TT Kvandest; v li u d o 1 f o v e m : Dnin. liiz/.oli, lekar; v Trbižu: 9% Aln zi v. 1'reaii, lekar; v Trstu: C. Žanetti, lekar; v Beljaku: ŽŽ Ford. Sclielz, lekar. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .IS ur o d ne tiskarne".