63. številka.
Ljubljana, nedeljo 18. marca.
X. leto, 1877.
Iihaja v .mik dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lefa H gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo Jeto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih šolali in za dijake velja znižana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila ae plačuje od četiriatopne petit-vrste ti kr., če ae oznanilo enkrat tiaka, 5 kr., če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka atolba" Opra  ii i i t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji Ust v sredo.
0 položenji vzhodnjih stvari.
Motno se menda motijo oni, ki upajo mini iz tega, da se je Angleška udala so-podpisati ruske terjatve. Rusija ne bode za kak košček papirja, protokol imenovan, celo svojo veliko močno vojsko, ki jo je s to-licimi stroški na mejo Rumunije postavila in jo tako skrbno z vsem potrebnim previdela, kar meni nič tebi nič domov poslala. „Pol. Corr." se namreč piše, da bode Rusija, ako se vse njene terjatve izpolnijo, še odškodovanja terjala za svoje trude in stroške. Ker pa Turčija ne more z denarjem plačati, kaj bode Rusija zabtevala? Najprej popolno odpravo pariškega traktata, kateri je uže tako ves luknjičav, zlasti vsled pristopa Anglije k ruskemu protokolu. Če pa se uniči pariška pogodba, katera nalaga evropskim vlastim še neke dolžnosti za ohranjenje stvarij, kakor so, potem še le prav Rusija lehko reši vzhodnje vprašanje popolnem v slovanskem smislu.
Po tem tacem moremo misliti, da se nikakor ne bližamo še koncu, temuč stvari so še le v drugem aktu, prava velika igra se stoprav počne. Ruska diplomacija si varna tla pripravlja, išče si pravnega priznanja, ki ga ima uže v stvari samej, tudi na papirji. Pač nas njena velika obzirnost, počasnost previdnost in natanča preračunljivost časi nestrpne dela. Ali misliti moramo po vseh vspehih njenih, da natanko ve in zna ta ruska diplomacija, kaj dela; da se noče prenagliti, a da ima gotov cilj pred očmi in cilj Slovan-Btvu ugoden.   In počasi ter pazno narejena
stvar ima vedno večjo stalnost, nego hitra in prenagljena. V tem pa se situvacija in faktorji izpreminjnjo od dne do dne ter teško je povedati ali prorokovati, kaj nas še vse čaka. Svetovni mir gotovo da ne.
To dokazujejo tudi turški dogovori s Crno goro. Uže prihodnjo sredo 21. t. nt, izteče premirje mej turško in črnogorsko vojsko. A v Carigradu nečejo Turki dovoliti terjatev, katere stavljajo Črnogorci. Ti pa ne popuščajo. Videti je, da miru ne bode in potem je Rusija še bolj prisiljena precej s spomladjo dano svojo moskovsko besedo rešiti. Poslednje poročilo nam sicer javlja, da je črnogorski knez še privolil iz svoje zemlje poslati živeža turškej tvrdnjavi Nikšič, ki bi se mu morala sicer od lakote udati, ali mi dvomimo, da bi to pomenjalo mir. Črnogorci pač le zavlačevajo kakor Rusi in kadar priđe pomlad, poknila bode zopet puška — kljubu vsem protokolom in nosovom, katere ruska diplomacija obeta raznim sovražnikom velikega Slovanstva.
Izpoznajmo jih, nemškutarje.
Iz Ljubljane IG. marca. [Iv. dop.] Prečitavši včerajšnji članek v „Slov. Narodu," ki govori o silne j revščini in o gospodarskem propadu po Dolenjskem, in prejšnji dopis iz Notranjskega o istej žalostnej razmeri, mislil sem, da bodo v tem, ako bode treba poiskati sredstev za pomoč, ki mora v istini hitra biti, — da bodo v tem jedini in složni n a š i s o d e ž e 1 a n i, naj si bode uže privrženci te ali one stranke. Pa motil sem se misleč, da oni ki nosijo vedno besede hu-manitiit, li b er a 1 i s mu s in Rog ve koliko modernih puhlih  izrazov v svojih sicer tako
umazanih vrstah, — čutijo v istini, kaj je hu-maniteta, da priskočijo, kadar je treba pomagati ; — Bog varuj, oni vprašajo prej po poli ti č ne j in narodnej konfesiji, vprašajo kedo je, ali je naroden, ali ga narodnjak priporoča — in potem, kadar izvedo, da vsega tega nič nij na u boze m prosilcu, potem mu sunejo kaj — svetu pa pripovedujejo : evo mi dejansko zastopamo humauiteto. Taki so, kakor smrdljivi poljski židje, ki le onemu privoščijo grižljaj kruha, ki nosi kaftan, kakor oni. Grde prikazni, ostudne figuro so res ti nasi žulje! Puhli in ošabni, in grozno sebični so, in taki se kažejo povsod. Le poglejte jih! Komaj je počil glas, naj se pomaga ubogim trpečim Notranjeem in Dolenjcem, komaj je „Slov. Narod" prinesel prvi poziv na pomoč, uže pograbi glasilo naših „Človekoljubnih, inteligentnih, pravičnih in Bog zna kakošnih" ncin-škutarjev „Laib. Tagbl.ki v enomer le hujskajo in denuncirajo zoper to, kar je narodno, — za priliko, ter se ponorčuje po svoje, t. j. neumno, kakor edino zna „der dimimo Kerl von Laibacb," z ubogimi trpini in soro-jaki našimi, češ, da jesti nemaj0 kaj, za papeža bodo pa le denarje nabirali. Kakor je prisiljen, neslan in neumen ta nemški witz," vendar dovolj odkriva, kaj je humaniteta, in pravičnost nemška. Ileine pravi nekod v svojih „popotnih podobah": „einen deutschen Iluiul muss man so lange prugeln, bis er win-dclvveieh gesehlagen ist; er will grUndlich behandelt sein, donn er ist eben ein d e u-tscher Hund," in Ileine je dobro poznal psičke in pse, — in pa vse , ne samo nemške. „GrUndlich" so pa vsi, ne samo psi nemški. GrUndlich" so po svojoj aroganci, nestrpljivosti, in  brezsrčnej, sur o vej brez-
Listek.
Kralj Samo in njegovo kraljestvo.
Ko so se Slovenci proti konci šestega in v začetku sedmega stoletja začeli osvobo-jevati tujega, posebno avarskoga jarma, bivali so v velikem delu denašnje Avstrije, mej rekami Reno in Donavo in adrijanskim morjem na eni strani: Lougobardi, Bavarci, Alemani . . . tedaj nemška plemena; na drugi strani pa v nekdanji Panoniji in Noriki: Avari in Slovenci, (planinski Slovani, Gorotani).
Tem plemenom na zahodu, bila je mogočna in vedno rastoča država Frankov, na jugoizhodu pa stara rimsko-bvzantinska država, ki se je bila sicer užc takrat na bodoči razpad pripravljala, ali vendar se še precej krepko proti novim naseljencem iz severa branila. V sredi mej tema velikima državama, osnovale 80 so takrat zlasti tri manjše (longobardska, bavarska in  slovanska), katerih obstanek in I
razvoj nij bil niti mogočni in rastoči frankov-ski državi po volji, niti oslabeli byzantinski. Zato vidimo na eni strani frankovsko moč poprijeti ofenzivo in polagoma segati po zemljah denašnje Avstrije; na drugi strani pa popri-mejo Bvzantinci defenzivo, da bi se vsaj na njihove stroške in na njihovi meji nove države ne naprravljale.
Ali kljubu tem nakanam fraukovskim in bjzantinskim, so se vendar vsaj za nekoliko časa ustanovile in obdržalo države zgoraj omenjenih plemen, izmej katerih je najimenitnejša, ker najdalje trajajoča, Bavarska postala. Vojvodi Bavarske so svojo samostojnost naproti Frankom obdržali, ne more se tudi trditi, da bi Franki istoplemene Bavarce z orožjem podvreči skušali, ker bili so njim itak jez proti navalom izhodnih plemen, posebno proti takrat še pod oblastjo Avarov stoječih S i oven cem.
Na severu od planinskih Slovanov, bili so uže zdavnaj v denašnji Češki itd. ob Lahi, Odri in Visli Slovani naseljeni, ki so deloma)
gotovo tudi bili pod oblastjo Avarov, katerih so se, kakor Slovencev Avari posluževali kot ščit v svojih enomernih bojih in napadih na vse strani.
Avari so bili takrat narod močan, ker so imeli Slovane še v svoji moči, bili bi mogli ustanoviti novo Atilovo državo; daje osnovali nijso, imamo se najbolj njih lastni osodi in pa temu zahvaliti, da nijso bili narod poljedelski, ki ostane tam, kjer se je naselil, ampak narod bojaželen in ropajoč, iz enega kraja v drugega plenujoč. Vse je takrat veliko trpelo od teb divjakov, največ pa mirni Slovani, dokler se nijso z njimi boja privadili, ter se toliko ohrabrili, da so bili v stanu svojim tla-čiteljem v bran postaviti se, ter jih končno premagati.
Tudi po nepretrganih bojih so se Avari sami oslabili, dasi so Slovane rabili kot sprednje bojnike in so sami večidel le takrat porušili se v bojne raj de, kadar so Slovani bili uže onemogli ali pa premagani.
obzirnosti. Norčujejo se iz ubozih, lakoto trpečih ljudi — in to samo zato, ker nijso njihove vrste rodii, njihove vrste govora. Zapomnimo si ta slučaj, zapišimo si dobro v spomin. Koristila nam bode vselej, v javnem in privatnem življenji, koristilo nam bode, ako si to v prihodnjih dnevih živo pred oči stavimo. Humaniteta, pravica — in resnicoljubje — pri vas ga nij, nikdar ga nij bilo, in v oči vas bije istinitost, ako trdite, da ste le v enem slučaji varovali humaniteto.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 16. marca. [Izv. dop.]
V denašnji seji je g. dr. Vo&iijnk in-terpeliral g. justičnega ministra o stvari, katero jo tudi „Slovenski Narod" uže objavil iz breškega okraja. Vprašal je namreč, aH je znano g. ministru, da se v nekaterih okrajih graške deželne nadsodnije pošiljajo notarji kot sodnijski komisarji zlasti k eksekutivnim cenitvam kmetskih gruntov zarad zaostalih davkov, po čem se stroški znatno povekšajo, da so včasi višji od celega zneska zaostalih davkov? in ali je ministra volja skrbeti, da se ne delajo po tacem ravnanji nepotrebni stroški uže tako ubogim zarubljenim kmetom? (Celo interpelacijo prinesemo po stenografičnih por. Ur.)
Delovanje državnega zbora se zdaj suče po večjem okolo vladnih železničnih predlogov. V poslednjej seji se je trgovinskemu ministru posrečilo, da sta bila dva taka predloga, namreč nakup železnice braunauske na gornje-avstrijskem za državo in posojilo 1 milijona gold. iz državne kase železnici praško-dukski, v drugem branji z malo veČino sprejeta, ker so Rusinci, ki so pri enem prejšnjih vprašanj svojo mameluško naturo zatajili in proti vladi glasovali, zdaj spet skesano priskočili vladi na pomoč. Denes pa je tretje branje in le za malo glasov utegne biti razločka, da se morda še vržeta oba predloga.
G. Pfeifer je izvoljen v odsek za reformo direktnih davkov, ker je eden ud zarad bolehnosti izstopil in je za to mesto klub desnega centra imel nasvetovati novega uda.
Politični razgled.
V Ljubljani 17. marca.
V dr/favneim mhon* je poslanec Skene rekel mej družim, ko je govoril o sa-
V tem bednem času se je Slovanom prikazala rešilna zvezda, katera bi jih bila takrat gotovo za vselej rešila njih žalostnega stanja, ako bi ne bila tako kmalu ugasnila, in ako bi bila Slovanom sreča od nekedaj uže milejša.
Fredegar, zgodovinopisec frankovski (c. 48.) pravi: „Leta G22. prišel je nek Samo, rojen Frankon iz „SenogagoB, v zvezi z drugimi trgovci k Slovanom, ki se jim tudi Vendi pravi, po trgovini, ti so se ravno takrat začeli proti Avarom vzdigovati. Uže v starih časih so Avari rabili Vende kot takozvane Befulce, tako da, kadar so Avari šli v boj proti kateremu ljudstvu, so se sami postavili pred tabor, Vendi pa so se bojevati morali. Ako so Vendi zmagali, stopali so Avari naprej, da bi plenili; ako so pa bili Vendi premagani, zbrali so si na Avare naslonjeni novih močij. Zato so jim Avari pravili Befulci, ker so pred njimi hodili v bitve in dvojni boj prestali. Vsako leto so prišli Avari k Slovanom, da so pri njih prezimili, mej tem so živeli z ženami in hčerami Slovanov.
niranjf železnic, te besede:   „Težavno fi-nancijalno stanje, v katero smo za bredli,   zakrivila   je   največ vlada. Jaz moram svoje obžalovanje izre<i, da vlada še vedno nij k spoznanju prišla, v kako s t r a 8 nem tinaucijalnem stanji smo."
jffrt.r/fit»'*hS sodci so zavrgli Miletičevo pritožbo zoper nadaljni zapor njegov in tako bode srbski rodoljub še dalje trpel v ječi za svoj narod.
"j n« a J<- «? sr.3-.wv«*.
Fgnutiev je potoval v London še le potem, ko mu je 15. t. m. lord Derby neka poročila poslal.
Itnnntni/<t se s porto še vedno slabo razumejo. Knez Karol občuje pismeno s sultanom kakor suveren s suverenom, a ne kot vazal. — Nek nov telegram poroča, da boče Rusija Rumuniji vzeti en kos zemlje ob Bes-arabiji, pa jo odškodovati pri Gjurjevu in z otoci na Donavi. Najbrž pa je to le od Rusije sovražnih ljudij iznajdeno strašilo za Rumunce.
\ t-mi državni zbor v Berlinu se posvetuje o budgetu. Bismark je uže trikrat govoril. V jednem teh govorov je razžalil pomorskega ministra Stoscha, za to je ta odstopil. To pa nij cesarju in Moltkeju prav, tedaj si prizadevajo Stoscha pregovoriti, naj ostane še minister.
Dopisi.
Iz Ztig?r<-tm 16. marca. [Izv. dop.j Te dni se vršijo v Zagrebu dopolnilne volitve v občinski zbor. Udeležba mora se imenovati v razmeri volilcev imajočih volilno pravo dokaj slaba. Tako se je izbora za I. volilni okraj dne 13 t. m. v III. volilnem razredu udeležilo izmej 600 volilcev samo 153, da si je bila agitacija nekoliko dni pred volitvijo še precej živahna. Za ta razred je postavila skupščina volilcev 4 kandidate, od kojih pa nobeden nij prodrl; razen te hodile so okolo še štiri druge kandidatne listine in prav karakteristično je za naše denašnje razmere, da tudi izmej teh nij bila nobena sama za sebe pobedonosna, ampak iz poslednjih dobili smo ,,mixtum compositum," ter so bili z večino glasov izvoljeni: Bothe, Božurič, Kocijan in Metelka.
Izbori tega razreda so gotovo največje važnosti, ker nanj spada srednji stalež meščanstva, obsegajoč mer oda j no večino prebivalstva. Vendar pa krivo sodijo tisti, ki izid te volitve pripisujejo preobračaju političnih nazorov, temu je najeklatantniji dokaz, ka je vlovil dr. Fr an k, lastnik opozicijonalnega lista „Agr. Presse" in
Otroci iz te zveze rojeni so se vzdignili zoper Avare in Samo je spremil slovansko vojsko v bitvo, ter pokazal svojo hrabrost na čudovit način. Množina Avarov padla je pod mečem Vendov. Ti so Sama izvolili za svojega kralja in Samo je vladal 35 let srečno, dvanajst slovanskih žen rodilo mu je dvaindvajset sinov in petindvajset hčera. Zarad nekega uboja in ropa, katerega so Vendi na frankovskih trgovcih zakrivili, poslal je Dagobert Svharija k Samu in ko ta nij hotel prava razsoditi, žugal je Svharij: Da mora Samo z vsem svojim ljudstvom Dagobertu pod ložen biti. „Zemlja, katero imamo in mi smo Dagobertovi, pa samo pod tem pogojem," odgovori Samo, „ako hoče z nami prijateljstvo ohraniti." „Kristijani, hlapci božji," reče Svharij, „ne morejo s psi v prijateljstvu živeti." „Ako smo psi, smemo vas grizti," odgovori Samo in zapodi Svharija. Dagobert je kmalu začel boj. Longobardi so od juga napadli zemljo Slovanov, Alemani pod vojvodo Erodobertom so na onem  mestu, kjer so v deželo vdrli
glava nasprotnikov sedanjega političnega sistema, samo 7 glasov. Pač pa neka druga zadeva loči meščane v različne tabore, to je napravljenje vodovoda, ki je od sedanjega občinskega zastopa preliminiran na 248.000 gld. Za denašnje slabe čase zdi se nekaterim to podvzetje preobčutljivo za davkoplačevalce, in nasprotovanje proti izpeljavi vodovoda pripomoglo je zgoraj omenjenim izvoljencem do zmage. — Nihče ne dvomi, da se za zboljšanje zdravstvenih razmer, ki so v našem mestu zelo nepovoljne, mora nekaj storiti. Po novejših statističnih izkazih umrje v Zagrebu od 1000 prebivalcev na leto 44 osob, kar je res nekaj nenavadnega, ker po mestih z največjo umrljivostjo rte presega število umrlih nikjer poprečnega stavka od 4 %; tej velikej umrljivosti treba je odpomagati in zdravniki svetujejo v prvej vrsti pribavo zdrave neokužene vode. To tedaj jedni mislijo doseči z napravo vodovoda, drugi pa mislijo, da bi začasno zadostovali dobri studenci, kojih naj bi se napravilo na različnih prikladnih prostorih kakih 10—12, gradnja vodovoda pa naj bi se le še takrat začela, ko bode enkrat konec Bedan-jej krizi. Ta stranka je torej dobila pri vo-litvi III. razreda večino in v kratkem se bo pokazalo, ako bode mogla s svojimi nazori v občinskem zastopu prodreti.
Dne 14. t. m. bila je volitev II. razreda za I. volilni okraj; od 627 volilcev udeležilo se je izbora 242 volilcev, ter so bili izvoljeni Ivan Vončina in SI. Suhin. Včeraj volil je L razred I. volilnega okraja, ter so dobili veČino: Iv. grof Buratti, Vatr. Egersdorfer in Em. Priester. O izidu volitev za II. volilni okraj vam hočem prihodnjič pisati.
Domače stvari.
— (Denes) je v tukajšnjej čitalnici ob 11. uri dopoludne ta predpust poslednje znanstveno popularno slovensko čitanje na korist narodne šole. Predaval bode slikar g. Ivan' Franke o umetnosti v domačem življenji.
— (Slovensko gledališče.; G. Kocelj, vodja slovenskega odra, ima denes zvečer benefico, in se bode igrala Schillerjeva drama „Kovarstvo in ljubezen". Nadejati se smemo, da bode slovensko občinstvo pripoznalo marljivost gosp. beneficijanta, in da ga bode za njegov trud, ki ga je kot vodja imel celo se-zijo, odškodovalo z obilnim obiskom.
Vende, premogli, Franki pa so bili v tridnev-nej bitvi pri Vogatisgradu (630) pobiti, in od tega časa so Vendi večkrat napadli Turiugijo in Frankovsko."
Tako nam Fredegar poroča o Samu in njegovem slovanskem kraljestvu. Po Fre-degarju je Samo frankovski trgovec iz „Sene-gago" (kje da bi ta kraj „Senogago" bil, se ne da določiti); drugi vir, sicer mnogo poznejši, (knjiga, ki govori o pokristjanjenju go-rotanskih Slovanov, Slovencev), pravi, da je Samo gorotanski Slovan, torej Slovenec. In tako si viri o Samovej osobi in domovini nasprotujejo. Tudi se ne da določiti, kje se ima Vogastisgrad iskati, sedanji izvedenci so o tem različnih mislij. Nemški in češki držijo se Fredegarja, drugi pa, posebno Slovenci, imajo Sama za gorotanskega Slovana, torej Slovenca.
Prvi torej iščejo Vogastisgrad in Samovo kraljestvo na severu Donave, v denašnji Češki ; (Palackv čita Togastiburg, denašnji Tu-gost, Taus v Češki). Drugi, ki hočejo v šta-
— (Umrl) je te dni v LJubljani lovski nadporočnik L a u r i d o n. Svoje dni je poskušal prestaviti „felddienst" na slovenski jezik. Ranjki je bil rodom Dolenjec, star 36 let.
— (Ljubljanski porotniki) za prihodnjo porotno sesijo so: Žapla Anton, pos. iz Šturije; Kavčič Jernej, pos. iz Medvodi; Prašnikar Alojzij, posestnik iz Mekin; Mayer Emerih, kupec iz Ljubljane; Dekleva Alojzij, posestnik iz Postojne; Kovač Fr., kupec iz Loža; Omersa Fr., kupec iz Kranja; grof Bolza Julij, ces. kr. stotnik iz Ljubljane; Urbane Anton, pos. iz Zadrage; Rajakovič Fr., hraniln. uradnik iz Ljubljane; Strel Viljelm pos. iz Ljubljane; Fischer V. F. in Jamšek Janez, kupca iz Ljubljane; baron Zois Alfons, pos. iz Želeč; Matijan Jakob, pek iz Ljubljane; baron Lazarini Kajetan, c. k. obrst in pos. iz Mlina; Olivčič Fr., posestnik iz B'rda; Kapš Jak., zlatar iz Ljubljane; Hrovat Jan. pos. iz Ljubljane; Košir Fortunat, kmetovalec iz Podjelše; BUrger Loopold, kupec iz Ljubljane; Bulovc Janez, kupec iz Radolice; Drax-ler Matej, župan iz Kopašce; Ložar Janez, župan iz Terzina; Dimnik Janez, pos., iz Ljubljane; Gerrnovnik Janez, pos. iz Vodic; Juh Fr., pos. iz Litije; Kunstel Fr., gostilničar iz Radolice; Aubel Anton, pos. iz Ljubljane ; Krašovic J., pos. iz Nove vasi; Meden J., pos. iz Begunj; Vrhovec Janez, hišni pos. iz Ljubljane; Vernik Tomaž, hišni posestnik iz Ljubljane; Preželj France, posestnik iz Srednje vasi; Dimnik France, posestnik iz Spodnje Šiške; Zvveier Jurij, posestnik iz Preske. Namestniki pa so: Kobilca Jakob, Pardubski France, Slapničar Janez, Dolenec Jožef, Prohinar Jan, Alfarei Jan., Reichmann Jožef, Žitnik Jarnej, vsi ti poslednji iz Ljubljane.
— (Iz Šmartina) pri Litiji se nam piše: 10. t. m je bila pri nas občinska volitev. Izvoljen je za župana Frid. Knuth, doma tam iz Meklenburga, ki je uže od s jega dni" tukaj, pa še zdaj misli, da je ženska, kadar slovenski govori. Ob sebi se umeje, da bo uradoval nemški. Za občinske svetovalce pa so voljeni Kari Raunicher (t. j. Ravnikar), velik prijatelj litijskega protekcijskega otroka, dalje kmeta Lovše iz Vel. Kostrelnice in Miha Zupančič iz Podroj, ki baje še pisati ne znata.
— (Vabilo) k javnemu občnemu zboru političnega društva „Sloga", ki bode v nedeljo 18. t. m. pri Rebku blizu Ajdovščine. Začetek točno ob 3. uri po polu dne.   Ker je
občni zbor javen in se bodo razpravljale tako važne točke, je želeti, da se ga vdeleži prav mnogo vseh Slovencev, posebno pa iz bližnjega Krasa in Solkanske doline.
— (Nesreča) pripetila se je v Lenasi-jevem vrtu v Solkanu pri presajenji jednega drevesa. Jama namreč, v katero se je imelo drevo položiti, je bila preozka, vsled cesarje bilo treba jo razširiti Jeden delavec skočivši v jamo začne komaj grebsti, ko se drevo v jamo zgrudi in reveža tako potlači, da je še isti večer umrl.
— (Volka ustrelili) so 10. t. m. pri sv. Jurju na južnej železuici.
— (Hudo ranjen) je 11. t. m. bil Janez Skobej, delavec v Trbovljah na železnici, pri katerej konji vagone vlačijo.
— (Dva človeka z gore ta) sta 11. t. in. blizu Ljubna, ker je nekdo hlev užgal tako, da sta oba hlapca storila strašno smrt v ognju!
— (Konjsko meso) so začeli v Mariboru prodajati in uživati. Prvi tukajšnji konjski mesar je g. Peter Knegseis, ter ima svojo mesnico pri sv. Magdaleni v Franc-Jo-žefovi ulici štev. 21. Zdrave debele konje dobro plačuje.
— (Požar.) Pogoreli so popolnoma v Placarovski vasi blizu Ptuja 3 kmetje in 1 želarkinja vdova. Le malo obleke so rešili in nekatere druge reči; nekateri še si celo živine in eden tudi vozov nij mogel oteti, ker je v enem hipu bilo vse v ognju! Škoda znaša 10.000 gld. Le hitre] pomoči od vseh strani se je zahvaliti, da še več sosednih hramov nij pogorelo; tudi 2 mali brizgalnici ste temu nekoli pomagale.. Ali prašaš: kako je nesreča nastala? 131etni fantič je zvečer za sosednim hramom iz stare pištole streljal. Ali pa je fantič sam uzrok onej strašnoj nesreči, ali njegovi starši krivi, ki otroku vse prepuščajo in še njegovo svojevoljo zagovarjajo — to naj Bog presodi! Da se pomilovanja vrednim nesrečnežem vsaj za nekaj časa pomoč podeli in njihove solze pobrišejo, se je hitro sostavil odbor onim v pomoč; nabralo se je po ce-lej fari in mej pogorelce razdelilo blizu 60 mernikov zrnja, 80 funtov zabele, mesa, pšena, itd. Tudi les za stavljenje hramov seje ubogim revežem na dostih krajih obljubil! Da se enaka nesreča s streljanjem ne bi ponavljala, se je pri zboru ostro sklenilo, da se streljanje, posebno o velikonočnih praznikih po srenjskih predstojnikih naj ostro zabrani — pa tudi se
je odločilo, naj se za celo faro napravi večja brizgalnica, da bi bila hitra in izdatna pomoč, ako bi kedaj take žalostne pomoči bilo zopet treba.
— (Hudobnost ali nevednost ofi-cijalne „Laib. Ztg.") Naša uradna tetka „Laib. Ztg.", ki se tudi včasi z mogočnim „wir" spravi na demontiranje in zabavljanje zoper slovensko narodno stranko in rada striže Slovanom sovražne Članke iz druzih listov, prinaša v petek notico o preranej smrti mlade in lepe tukajšnje gospe baronice L. roj. Sch. Pri tem poročilu pravi do besede: „Der un-erbittliche Tod hat gestern in ebenso on-vcrmiHcKcr als bedauerlicher VVeise ein neues Opfer entflihrt." Ker je pokojna gospa umrla z detetom vred pri porodu, sodili so včeraj neki ljudje po Ljubljani, bravši ono v „Laib. Ztg.", da hoče biti oni čudni izraz „im vermittelt" hudobna pika na zdravnika, ki je bil pri porodujočej bolnici pred smrtjo. Ali mi menimo, da nemajo prav, kajti precej naprej se v dotičnej notici čita zopet: „eine junge, vor kaum dreiviertel Jahren vor dem Traualtare grcstaiideiic Frau". To kaže, da tam spredaj nij merjeno na zdravnika, češ, da je on uže prestar in preneroden in torej „smrti kriv' uli „vermittler', temuč oiicijozni pisci „Laibacherice" pišejo le bar-baričen nemšk jezik, gramatike jim manjka. In to je dan denes, ko visoko razviti nemški jezik uže vsacega pisalea, če ima količkaj talenta, s a m nosi, neodpustljivo, posebno pa če ignoranca in napačno upotreblje-vanje nerazumljenih besedij more tako razlaganje prouzročevati, kakor smo ga obžalovaje tu slišali. To v obrambo redakterjev „L. Ztg."
jerskem Voitsbergu najti stari (Vogastisburg) Vogestisgrad, imajo Sama za Slovenca in njegovo kraljestvo stavljajo v denašnjo Štajersko, Kranjsko, Koroško in del Tirolske, tedaj mej Slovence.
Tretje mnenje o Samu, ki pa ima do-zdaj še najmanje privržencev, zastopajo oni, ki imajo Sama za mitično osobo. (Mej drugimi tudi prof. Fasching, v programu mariborske realke 1872.)
Kar se prvih dveh vprašanj tiče, namreč: Ali je Samo Frank ali Slovan, oziroma Slovenec? In kje je bila glavna moč Samove države, ali na severu Donave ali na jugu v planinskih deželah? To bodo zgodovinarji teško določili. Gotovo je toliko, da so za Sa-movih časov Slovani na severu in jugu, osvo bodivši se avarskega hlapčevanja, zjedinili se v jedno slovansko narodno zavezo, kakor njih najdemo tudi pri germanskih plemenih, da so bili na potu ustanoviti veliko slovansko dr-
žavo, katero je Samo res v kratkem času okolo 630. leta ustanovil, ki je pa po Samo-vej smrti 1 ta 662 zopet razpadla.
Kaj je uzrok temu naglemu razpadu Samove slovanske države, je teško določiti, go tovo ga ne smemo le v državi samej iskati, katerej je morda manjkalo pravega vodjo; ampak glavni uzrok je, da se je vedno proti izhodu razširjala frankovska moč.
Kakor uže rečeno, nij bilo niti Frankom niti Byzantinoin na korist, da bi v sredi mej njimi katera druga mogočna država izrastla, in taka mogočna država bi bila postala slovanska, posebno ko so se na jugu pridružili še Hrvati in Srbi ter takrat uže skoro po slovenjem Bulgari; za to vidimo z združenimi močmi Byzantince in Franke po slovanskih deželah segati, katere so postale pa plen mlade, mogočno se razvijajoče frankovske države, ki še na zadnje niti izrodici stare Ro-mae nij prizanašala.
Narodno-gospodarske stvari.
Našim gospodarjem!
Francoski minister za poljedelstvo je po vsej francoskej državi ob kraji gozdov, ob potih, vrtih itd. zaukazal tablice nabiti s našle 1-njimi napisi: Jež se živi od miš, polžev in črvov, sploh od živalij, ki gospodarstvo močno škodujejo. No ubijajte ježa! — Hrastača (krota) uniči vsako uro 20 do 30 zaželk. Ne ubijajte krastače! — Krt neprenehoma žre črve, bramore, ličinke, zaželke vsake vrste; v njegovem želodci se nij še nikdar našlo nič od kake rastline; on koristi več, nego škoduje. Ne ubijajte krta! — Hrošč (keber) in beli črv sta smrtna sovražnika kmetijstva. Hrošč znese 60 do 100 jajc, iz katerih se zlezejo naprvo črvi, potem pa zopet hrošči, ki vse zelenje požro. Pobijajte hrošče! — Ne pobijajte tiče v. Zaželke Škodijo vsako leto vsakemu okraju za več milijonov frankov. Samo tiči se zmagovito bojujejo proti njim, kajti žro gosenice in so važni pomočniki kmetu. Otroci, ne jemajte jajčic iz tičjih gnezd!
Dobro bi pač bilo, ko bi se tudi pri nas taki napisi nastavili. Otroke naj se v šoli uči, posebno zdaj spomladi o teh prijateljih in sovražnikih kmetijstva; kajti gotovo so posebno tiči povsod bolje varovani, nego pri nas, ko si poredni otroci hudobno igrajo z gnezdi, pobijajo tičja jajca in mlade, in jeseni love stare tiče. Podučujte vi, katerim je odgoja mladine, olika prostega ljudstva izročena!
—k.
Umrli v Utibljtaiil
od 9. do 15. marca i G. Antonija Maršalek, soproga krojaškega mojstra in hišnega posestnika, v judovskuj ulici št. 244, za oslabljenjem pljuč. — Gospod Ivan Tušek, c. kr. gimn profesor, na bregu št. 123 za oslabljonjoui srca. — Jos. Šušteršič, dninar, star 32 let, v bolnišnici za obistro boleznijo. — Jože Hočevar, otrok pnžigalca, star 8 dni za slabost. — Jožefa Pavšok, zidarjev otrok, star, 1 leto 14 dnij, v kurjej vasi štev. 29, za kašljom. — Val. Oblak, delavec, 54 let, za srčno napako. — Jožef Stern, gostač, <30 let, za prehlaje-njem. — Jurij Pipan, mes. pom., 48 let, za pljuč-
trico. — UrSa Kumel, mitarjeva udova, 5H l»»t, i a pljučnico. — Karolina Stofolsky. fir.. kom. h., 41 let, in Viktor Lauridon, c. kr. višji častnik 7 lov. b*t. 36 let, oba za jetko. — Valentin Anžen, mizar, star 60 let, v bolnišnici, 7a splošno vodenico. — Marija Marela, delavska soproga, stara 51 let, v bolnišnici, za vnetjem reberne mrene. — Ivan l'irik, trgovec, star 4S lft, na kongres« m trgu šr. 12, za oslablje* njem pljuČ — Gospodu barunu I.euzendovf U otrok moškega spola, v gospodske) ulici št. 10, v sili krščen, mrtev rojen. — Gospa barom ivka Julija I.eu-zendm f, za bozjaatfo i ti eklamp*i)o. — Maketa Kuk« lja, mai ketuder c:i.   na l'ol anah št. 44,   za naduho
Anton Lipnš.
stolar v Ljubljani, v Hrenovej hiši čtev. 3, streliščne ulice,
so priporoča za i/detavanje tatolov, roraNlik in slamnatih, potom vrtnih sColov, kakor tudi za vsake vrsto v njegovo stroko spadajoč.' popravo, ter zagotovlja, da bode svojo p. n. naročnike vsestransko zadovolil. (61—1)
Dunajska borza 17. marca.
Enotni drž. dolg v bankovcih 64 gld. 25
Enotni drl dolg v srebru fi8 „ 50
Zlata renta.......76 » 95
1860 drž. posojilo 109 „ 75
Akcije narodne banke ^24 „ —
Kredi n«' akcije 152 „ 80
London 188 * 20
Nap.d.              . 9 „ 76«/,
C. R, cekini 5 * *o
Srebro '11 „ 30
Državne marko     .... 60 „ —
Rudolf Kirbisch,
sla rini far, v IJ ubijani, kongresni trg,
priporoča fine in lepe torte v različnih oblikah in fine piiino.
Vse naročbo od zunaj 88 prav urno izvršujejo.
Tam se tudi vsak dan d''bivajo fVidfcnl ru-tiion julti. (60—1)
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (frišne) v prodajalnicv steklenega blaga gosp. Franca Kolmanu. na glavnem trgu nt. 236 iz prijaznosti do
(«78—80} A. Schneiderja.
HB ko pol kilograma (1 funt)  se ne prodaje.
Hram na oddajo
v Obrežji blizu .Sredinca, h mii:i številka 74, s ciglom pokrit, tri hišo za stanovanje, velika kuhinja in shramba, od spod »j velika pivnica za 100 štar-tinjakov, nad hišo tla za zrnje; 1 sta a za 4 konje, 1 pa za 4 krave, 6 svinjskih h evov, posebej še mala pivnica, vendar brez druge zemlje. Hram je pri veliki cesti in je posebno primeren za kupčijo z vinom ali zrnjem. Ceno in plačilne pogoje pove lastnik
(62-1)      Vincenc Terstenjak,
r2
Zaloga hišnega orodja
Fr. Dobeiieta in H. Harischa
v Ljubljani,
v frančiškanske} ulici št. 8 in na dunajske] cesti št. 79.
Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, kakor tudi najbogatejše okinčanoga.
ZALOGA
domačih in inozemskih snovi za nioliilijc, ziigrinjnl, rollcnn« za okna,  prtov  za mize,  koltrov za postelje,  kakor tudi
preprog.
Prevzemata  tudi tapeciranje sol* in  okinčnnje celili stanovitoj, hotelov, kopelj, kuncelij itd. itd.
Ceniki in narisi pošiljajo se na zahtevanjo zastonj, ravno tako oddaje se hišno orodje ali sploh  pošiljatov za plačilo na
ol»roke. _ (848—20)
■■■■ Cono so kar iiajmogočo nizke. BMH
-i
1 m ove
antiartritičnem antirevmatičnem )^
ftfi čistilnem vali *
imamo več glasov, in priobčujemo jili nekaj  tukaj,  da bo morejo bralci orijentirati.
Dr. Kust je v javnem zboru o tem zdravilu rekel: ..\Villieluiov 1^,
kri <*istilni čaj zasluzi ime ljudskega zdravila, kor vsako leto tisoč »J dokazov svojega srečnega ti]ili vanja pri revmatičnih in p rutinskih
liole/.nili daje — zdravilo,  h katerem se  bogatin in  revež enako |^
rada zateči ta, in katero najznamenitejši zdravniki priporočajo." — "J Dr. Riidor je pisal v ,,Mcd. \Voeheiisehrift"  1H71 : ,,\Yillir-limi\ kri
čistilni čaj je po medicinskih zakonih jako dobro narejena zmes tacih y±
rastlinskih muh ij. ki specifično uplivajo na serozna obiičenja kuž-3, ^\
v katerej se vsled motenja ali nehalega sog'asja mej clektriciteto v jfr atmosferi in koži bolečina kaže in večkrat do neznosnosti raste." —
Dvorni svetnik in prof Onjiolzer je na kliniki pri postelji protin- fj
skega bolnika dejal : „VVilholiiiov kri čistilni čaj zasluži večjo pozor- |^
nost, ker je več bolnikov, katerim sem na njifi zahtevanjo rabo do- t£
volil, hvalilo njegov učinek." fw
(393-5) )f
Pred
ponarejanjem m preyaranjem se svari.
Pri nakupu naj p. n. občinstvo gleda natanko na mojo var-
stvono marko in firmo, ki so vidi na vsakem paketu zunaj, da se }f»
ne moro ponarejati. if
Pravi Wilhellllov antiartritični antirovmatični kri čistilni čaj se dobiva le iz prvi- mejnarodne fabrikaeiju VVilheliiMivoga antiartri-tičnoga  antirovmatičnega kri  čistilnega čaja v Neunkirchnu pri
Duuaji ali pa v mojih zalogah, zaznamovanih po časnikih. ^»
Eden paket, v S dozah, po predpisu zdravnika pripravljen, z
naukom rabljenja v različnih jezicih 1 gold., posebe za kolek in IT zavoj 10 kr.
V priložnost p. n. občinstva se Wilhelmov antiartritični anti- S&.
revnmtičiii kri čistilni čaj tudi dobiva pri moj,h gospodih jemalcih fT
v [ijubljani : l>e<t»r I .»ssnil*. Q
v Postoj ni: Jos. Kupfeischmidt, lekar; v Zagrebu: Sig. Mitll- "J liaeh, lekar; v Celji: Daumkuhova lekarna in Franc Kuuschcr; v
K o r m i n u : Hermes Codolioi, lekar; v G o r i c i : A. Franzoni, lekar; K*.
v G rade i: J. Durgleilnor, lekar j v Guttaringu: S. Vatterl; v fj
Ilermagoru: Jos. JI. Kichter, lekar: v Karlovcu: A. K. Kat kič, M*
lekar; v C olovci: Karel Klenienčič; v K ran ji: Karel Šavnik, yt^
lekar; v Mariboru: Alojzi Kvandest; v M e 11 i k i : Alfred Matter, »J lekar; v M o z i r j i: Ivan friliuč : v Ptujem: C. Girod, lekar; v K u <i o 1 fo v e m : Dom. Rizzoli, lekar; v S a m d lm r u : F. Srhivarz,
j  lekar; v Trbižu: Alojzi \. 1'rean, lekar; v Trstu: J. Seravallo. ff
I lekar; v Beljaku: Blatil. Fiirst; v Varaždinu: Dr. A. Halter. jfy
j  lekar; v slov. Bistrici: Ivan .laiios, lekar; v slov. G r a d c i : tA,
i Jos. Kaligarič, lukar. Q'
gBBBBBSBBSBBBSSSSSSBBBg
g
CD
e.« pa
2. 8 S H
§ m
2 K"
o
Knjiga, ffrt **'l+i«irtTr ''»živela, vendar ne poki jo WW UdbioUV trebujo nikakega priporočanja, to jo pač najlepši dokaz, kako jo dobra. Za bolnike, ki so hočejo le izvrstnega Zdravljenja za pridobljonje svojega zdravja posluževati, jo taka knjiga dvojno vrednosti in jamči zato, ila se ne misli z novimi zdravili na njegovem telesu eksperimentirati, kakor se to večkrat zgodi. — Od imenitne, 600 strani velike knjigo: ,,Dr. Airy's Natnrheilmet]io(leu je izšol nle 60. natis. Tisoč in tisoč se ima zahvali'i za Bvoje zdravjo načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihče naj daklo no zamudi, kupici si to izvrstno, popularno-merticinsko delo, ki stano 60 kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo proti vposlanju 12 pism. mark po 5 kr. da poslati od liichter's Verlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahteva, pošlje 10(J strani dolg iztisok iz nje franko, v progled.    (330—i)
xk**xkk**kkx*k*x*x*kk*k;
X     Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršne hote, ozdravijo so najgotovejse z
Wilhelmovim
snežniškim zeljiščnim alopm,
ki je po zdravniških pravilih narejen od
Franca W i 1 h o 1 m a , lekarja v Neunkirchnu.
Ta sok so je na izredno ugoden način skazal proti boleznim v vratu in prsih, gripi, hripavosti, kašlju iu nahodu Veliko kupo-valcev zagotavlja, da edino njemu so imajo zahvaliti za prijetno spanje. Posebno dober je ta Bok kot varstvo pri meglah in ostrem vremenu.
Ker je jako prijetnega oktisa, je otrokom koristen, na pljučah bolnim ljudem pa potreben; pevcem in govornikom potreben proti nočisteinu glasu ali celo hripavosti.
Da je to res, kažejo mnoga spričala.  —  V dokaz navajam sledeča priznavalna pisma: ^X        Gospodu Francu W i 1 h e I m u , lekarju v Neunkirchnu.
Bč ronio, pošta Ktinigstadtl, 28, februarja 1876. ^£ Prisrčno hvalo Vašemu blagorodju,  da ste mi poslali Vaš
VVilheluiov snežniški leli.ščni alop, čutim, da mi jo ta alop pri mojej pljučnej  bolezni  dobro storil, prosim Vas torej, da mi še 2 flaši ^£   \Vilbelmovi'ga snežniškega  zeliščnega alopa po poštnem povzetji pošljete.  Z vaem spoštovanjem Vaš hvaležni
Franc Kozelka, učitelj.
Gospodu Francu W i 1 h e 1 m u, lekarju v Neunkirchnu.
Boakovic, 2. junija 1876. j£           Uljudno prosim, da mi s poštnim obratom, kakor vzadnjič, dve flaši Wilhelmovega snežniškega zeliščnega alopa, tega izvrst-nega zdravila, pošljete ; moji zelo bolnej ženi je tako pomagal, da 0^ ga čo še naprej rabiti. Priporočevaje se z visokim spoštovanjem *g     ^392_8) Mori« Bauzl,
HiHB Oni p. n. kupovalci, ki moj izvrstni snežniški zeliščni U   alop, ki ga uže od leta 1855 napravljam, pravega dobiti žele, naj vselej jasno zahtevajo
Willielmov snežniški zeliščni alop. )C Poduk ratljonja so vsaki fiaši prida.
Zapečatena originalna llaša stano 1 gold. 25 kr. in se vedno frišen dobiva pri naroja cu samem
|g   Fr« 11 illMkliiBii,  lekarju v Neunkirchnu, S Nižje Avstrijsko.
Zad< loVftnje so računa na 20 kr.
Pravi VVillulmov snežniški zeliščni alop bo dobiva tudi le pravi pri mojih gospodih jemalcih
S v i.jui>iJani: Peter
<H>   v Postojni: J. A. Kupfersehinidt,  lekar;  v Zagrebu: Sig.
Mittlbaoh, lekar;  v  Celji:   liauiubarhiiva lekarna in F. Kauscher;
v (J rade i: uond. Trnkuczv, lekar; v G o r i c i: A. Franzoni, le-•J» kar; v Kranj i: Karel Šavnik, lekar; v Mariboru: Alojzi TT Kvandest; v li u d o 1 f o v e m : Dnin. liiz/.oli, lekar; v Trbižu: 9% Aln zi v. 1'reaii, lekar; v Trstu: C. Žanetti, lekar; v Beljaku: ŽŽ  Ford. Sclielz, lekar.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .IS ur o d ne tiskarne".