60100200 )rimorski nevmk Poštnina plačana v gotovim Abb. postale 1 gruppo Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 170 (9778) TRST, nedelja, 24. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Urez avtonomije bo slovoiisba sola hirala včerajšnji številki smo ob-* javili podatke o letošnjem vpi-v prve razrede slovenskih osnov-n'h- nižjih in višjih srednjih šol ter 0obalne številke vpisanih v vse tri sJ°pnje šol na Tržaškem. Prvič od S°lskega leta 1968/69. ko se je kri-Vulja (po stalnem upadanju števila ^Pisanih šolarjev od šolskega leta 47/48) začela dvigati, beležimo PPzadovanje. To nazadovanja glede ® npnega števila vpisanih za pri-°wije leto sicer ni velikd, mnogo °°lj zaskrbljujoče pa je zmanjša-le števila vpisanih v prve razrede 0snovnih šol. Res je, da je možen l'P*s še do začetka novega šolskega tn in da se utegnejo zaradi tega edanje neuradne številke popravi-l0(la nekatera dejstva bodo osta-p taka, kot se kažejo danes. V pri-j, er)avi z nekaterimi kolikor toliko azveseljivimi podatki za mestne 0 e; beležimo namreč hudo nazado-anie števila vpisanih otrok po ne-Pterih kraških vaseh, v večini pa 7®1Onacijo, šola v Gropadi ima le-. s vpisana samo dva otroka na Piskih 9, šola v Trebčah 4 na lan-'b 10, na Proseku - Kontovelu 19 o Ivških 26, v Dolini 6 na lanskih 9. n° Pepentabru 8 na lanskih 12, v fbvnem ni vpisan celo noben otrok, 0 'ta lani bila še 2. Ponavljamo sicer, da se bo lah-? število vpisanih do začetka šol-^e0a leta še povečalo in v tem ča-bo treba vložiti vse napore v Pričevanje tistih slovenskih star-V’ bi doslej še niso poskrbeli za P,s svojih otrok v prvi razred ali so morda celo zagrešili nedo-krivico nacf lastnimi otroki j * n°d našo narodnostno skupnostjo «»o,e otroke vpisali v italijanske e-V tem prepričevanju se bodo k °r£de angažirati vse politične sile, ' vbljučujejo Slovence, vse sloven-j e °rOanizacije in ustanove, zdru-■*nio in društva, ki aktivno deluje-v mestu in na podeželju. n^vomno pa bo treba najhitreje editi tudi natančnejšo analizo v r°bov letošnjega nazadovanja ^,a°v v slovenske osnovne šole in t sli v prve razrede. Brez ta-«s anaHze lahko le ugibamo, kje l^e lifyo vzroki za ta pojav. Ana-bo mogoče pokazala, da so Pbi le demografskega izvora, v v meno manjšem številu rojstev 6^'n>‘b letih tega desetletja; lahko t(1,na Primer pokazala kako vpli-,1^° nd vpisovanje otrok v sloven-°kor^e meaan‘ zakoni, ki jih je v bo 'š^ih vaseh vedno več; mogoče trehdkrila- da je vsaj del krivde ja, a pripisati,izseljevanju mladih o 'jmcev iz vasj v mesto in tudi Izven naše dežele zaradi Br urbanističnih omejitev za r , "J0 novih stanovanjskih hiš bfJ 'j‘ru vaških perimetracij. Treba tirati tudi podatke o vpisu o-tj 11 0Goške vrtce, saj bodo prav sdlt!^alki ^abbo pokazali, če gre "le °i <iQ j*1- bi težko občuti prepreke ra >.°« svojega enakopravnega stavi/a' še toliko bolj izpo-«>cu. e?a raznarodovalnemn priti-ha ar se najprej pozno prav šoia *u'Ju šolskih otrok Zato je največ ja skrb m zalo b° Slovenci v odnosu oblasti t°lj *e bole enega prvih in naj-% ^Unih znakov demokratk n Pristope do reševanja na-Z0m*o * s^e se važnosti avto-tu- e9a H Šol "OStll, upravljanja in razvijala sam obstoj naše na-e skupnosti dobro zave- dajo. Na zadnji seji deželnega sveta pa večina v njem (KD, PRI in delno PSDI) ni hotela upoštevati odločne in jasno utemeljene zahteve predstavnikov Slovenske skupnosti, socialistov in komunistov, pa celo liberalcev in Furlanskega gibanja ter enega predstavnika socialdemokratov, in se je z izglasovanjem deželnega predloga, ki ne predvideva samostojnega okraja za slovenske šole, praktično odpovedala svoji, iz posebnega statuta izhajajoči dolžnosti. da osrednji vladi posreduje v obliki deželnega predloga zahteve vseh Slovencev v naši deželi po u-stanovitvi okraja za slovenske šole. O utemeljitvah v korist slovenskega šolskega okraja smo v našem poročilu s seje deželnega sveta podrobno poročali, tokrat naj samo ponovimo besede predstavnika SSk dr. Draga Štoke, da se --morajo birokratski ugovori ali formalne juridične zapreke (v zvezi s slovenskim šolskim okrajem kot prvem koraku na poti do avtonomije, op. ur.) premostiti s politično voljo in v širšem okviru spoštovanja ustavnih predpisov, deželnega statuta ter mednarodnih obveznosti». Nadomestilna resolucija večine, ki obvezuje deželni odbor, da od vlade zahteva ustanovitev samostojnega šolske ga okraja ali okrajev za slovenske šole, je sicer sama po sebi pozitivna, a glede na počasi nost vladnega ukrepanja in na slabe izkušnje, ki jih imamo z njim. odlaga uresničitev tega, za nas tako važnega vprašanja, v neopredeljeno prihodnost z vso škodo, ki se naši šoli in naši narodnostni skupnosti s tem povzroča Zdaj je na vseh resnično demokratičnih silah, nrf vseh slovenskih političnih in družbenih predstavništvih v naši deželi, pa tudi na vseh tistih dejavnikih, ki so zadolženi za korektno izvajanje o simskih sporazumov in ustavnih določb, da z vso odločnostjo nadaljujejo boj za izpolnitev zahteve po samostojnem slovenskem šolskem okraju še'pred začetkom novega šolskega leta in šc pred volitvami predstavnikov v svete šolskih okrajev. V lem obdobju se bo moralo tudi pokazati, koliko dejanske politične volje, da se to vprašanje uredi, je pri tistih', ki se za neupoštevanje skupne zahteve vse slovenske narodnostne skupnosti še enkrat zatekli k pravnim izgovorom. j. k. VLADAJE ODOBRILA DEKRET O DRŽAVNIH PRISTOJNOSTIH VODSTVO KD 0 OKREPITVI DEŽEL IN ODLOŽITVI UPRAVNIH VOLITEV O predlogu, naj bi odložili jesenske volitve do pomladi, bo odločalo tajništvo stranke - Polemična stališča Donat Cattina RIM — Po osemna jstih urah mestoma žolčne razprave zaradi nasprotovanja nekaterih ministrov (Donat Cattin, Malfatti, Marcora) je ministrski svet ob 3.40 po polnoči odobril tri dekrete o prenosu državnih pristojnosti na dežele in ureditev vprašanj osebja skladno s temi prenosi oblasti. Glede na to. da shema dekreta, kakor ga je pripravila medparlamentarna komisija, vlada ni spremenil, ni bilo ostrih reakcij s strani drugih strank. Ta prva težka preizkušnja «no-vega načina vladanja«, ki je nekoliko pretresla demokristjane, je bila glavno vprašanje na seji vodstva KD, ki se je zaključilo v nekaj urah z odobritvijo sklepa, da bo o glavnih političnih vprašanjih po izglasovanju programskega sporazuma razpravljal vsedržavni svet stranke konec meseca. Seja je potekala v vzdušju dokajšnje brezbrižnosti. Nekateri izmed zgodovinskih voditeljev KD se seje sploh niso udeležili, kakor Forlani, Fanfani in Colombp. Zac-cagnini tudi ni prebral svojega po ročila, pač pa je samo pozdravil prisotnega predstavnika mladih demokristjanov. Poročilo o zaključku pogajanj v zvezi z zakonom «382» je imel načelnik urada za krajevne uprave Signorello. Mnenje vodstva o zaključku pogajanj je bilo povečini pozitivno, izvzemši negodovanje ministra za industrijo Donat Cattina, medtem ko se vodstvo ni zedinilo ob vprašanju podpore predlogom PRI in KPI o združitvi rokov upravnili volitev. O tem vprašanju in o predlogu. naj bi odložili jesenske u-pra statutu že določene pristojnosti, čeprav ni storila vsega, kar bi morala. Za to vprašanje so zainteresirani tudi Sardinci, ki želijo ovrednotiti svoj jezik in svojo kulturo. To pomeni torej, da bo vaša komisija imela še precej dela tudi v nadalje. Brez dvoma. Mi nismo končali svojega dela in čakajo nas še pomembne naloge. Kar pa zadeva odobreni dekret menim, da mora sedaj vsa ta tematika preiti v širše javno mnenje. Gre za ukrep izredno velike važnosti, ki organe odločanja približuje ljudstvu. Poglejmo, vsaj bežno, katere pristojnost bo država izročila deželam. Teh je veliko in jih lahko vsak preveri že iz branja omenjenih u-stavnih členov. Na primer upravni posli, ki jih je doslej opravljala policija (izdajanje licenc), javno skrbstvo in dobrodelnost (z ustreznim raz ustom nad deset tisoč sme-potrebnih ustanov*), zdravstvena in bolniška oskrba, obrtniško in strokovno usposabljanje, šolsko skrbstvo, kulturne dobrine in dejavnosti, sejmi in trgi, turizem, črpanje mineralnih vod, kamnolomi, obrtništvo, dobršen del pristojnosti trgovinskih zbornic, nato še na področju kmetijstva in gozdarstva, načrtovanje in izkoriščanje ozemlja, zaščita krajinskih značilnosti itd. Vemo, da so bila pogajanja zelo zapletena. Da, vendar je komisija opravila zelo konstruktivno delo na osnovi zelo resnih in korektnih odnosov. Morda pa je prav. da pojasnim, kako je sploh prišlo do sedanjega rezultata,- Najprej je vlada poverila preučitev tega vprašanja posebni komisiji strokovnjakov, ki ji je predsedoval prof. Giannini. Ta je izdelala študijo, ki je bila zelo resna. Naša komisija je na njeni osnovi izdelala svoje mnenje in ga poslala vladi. Ta je izdelala prvi osnutek, ki pa je bil zelo slab in omejen, saj sploh ni upoštevala mnenja komisije Giannini, niti mnenj deželnih predstavnikov, (st.s.) (Nadaljevanje na 8. strani) poskusi bombardiranja Tobruka tet' krajev in naprav v oasah Dža-rabub in Kufra. V Tripolisu so sporočili, da je libijska protiletalska zaščita v teku včerajšnjega dne sestrelila najmanj devet e giptovskih letal, Niso pa povedali, koliko izgub so imeli Libijci. Libijsko vojaško poveljstvo pravi, da so Egipčani v prvih popoldanskih urah sprožili najmočnejšo letalsko ofenzivo v zadnjih treh dneh proti, številnim libijskim položajem ob meji ter napadli v glavnem, civilne objekte. Libijci pravijo, da je n j hova protiletalska obramba po poldne sestrelila tri egiptovska le-' tala «mig 21» in da so drugih pet letal med katerimi tudi dva «mi-ragea*, sestrelili včeraj dopoldne nad Tobrukom. Končno naj bi Libijci seštreiili včeraj še eno letalo pri kraju Gara. Obenem Libijci obtožujejo. Egip čane, da nadaljujejo S »provokacijami* in da bodo napadli egiptovske ob ekte v «globino», če Egipčani ne bodo prenehali z napadi. V Tripolisu so tudi sporočili, da so baje včerajšnji popoldanski močni letalski napadi na libijsko ozemlje priprava za poskus novega napada s tankovskimi edinicami. V Kairu pa egiptovski vojaški krogi zanikajo vesti, ki prihajajo iz Tripolisa in pravijo, da so «po polnoma izmišljene*. Obenem so izjavili, da so izmišljotine tudi vesti, ki so jih v petek razširili v Tripolisu o vdoru egiptovskih tankovskih edinic na libijsko ozemlje. Priznali so sanio, da so v petek egiptovska letala bombardirala libijsko letalsko bazo v Ademu pri Tobruku, kot represalijo na libijske napade proti Solumu. Nova vlada Sri Lanke COLOMBO — Novi predsednik vlade Sri Lanke Richard Džaya-wardene, voditelj Enotne nacionalne stranke, ki je dobila na nedavnih parlamentarnih volitvah več kot dve tretjini glasov, je včeraj prisegel pred predsednikom republike. Džayawardene je že sestavil novo vlado, ki ima 24 ministrov in ki je prav tako nocoj prisegla pred državnim poglavar jem. Vojaška in gospodarska pomor ZDA tujini WASH1NGT0N - Ameriški senat je odobril zakon, ki pooblašča Belo hišo, da porabi v letošnjem letu za pomoč tujini 4,8 milijarde dolarjev. Zakon je že odobrila tudi predstavniška zbornica. Od te pomoči bodo dali 1,6 milijarde dolarjev kot gospodarsko pomoč tujim državam, 3,2 milijarde dolai* jev pa za vojaško pomoč. Kot torej vidimo, bo kar dve tretjini skupne nakazane pomoči tujini šlo za orožje. Sporočajo tudi, da je nakazana vsota za pomoč tujini za 53 milijonov dolarjev nižja, kot jo je predlagala Bela hiša. V o-kviru tega ukrepa bodo določili 80 milijonov dolarjev v posebni sklad za pomoč državam južnoafriške celine. Te pomoči pa ne bodo po zakonu deležne Mozam biko, Angola, Tanzanija in Zambija. RIM — Obrambni minister Lat-tanzio bo v prihodnjih dneh opravil uradni obisk na Malti. Obiska) bo italijansko predstavništvo za tehnično vojaško sodelovanje, ki se ukvarja na otoku z javnimi deli telekomunikacijami, motorizacijo in strokovno usposobljenostjo potapljačev. Poleg tega se bo sestal z malteškim poveljnikom o-boroženih si! in ga bo sprejel mal-trški predsednik. Andreotti odpotuje jutri v VVashington RIM — Predsednik vlade Andreotti bo jutri odpotoval na štiridnevni obisk v ZDA. V Wa-shingtonu bo imel pogovore s predsednikom Carterjem in drugimi ameriškimi državniki, srečal se bo tudi s predstavniki finančnega in gospodarskega življenja v ZDA. V Rimu so sporočili, da Andreotti ne potuje v VVashington iskat finačne pomoči. Menijo, da je danes italijanska lira sorazmerno dovolj trdna, da se raven inflacije zmanjšuje, o benem pa izboljšuje stanje plačilne bilance. ‘ O vsem tem bo seveda Andreotti poročal Carterju, pri katerem bo tudi posredoval za povečanje italijanskega izvoza v ZDA. Trenutno je ameriška supersila tista, ki predstavlja največje tržišče za evropska in druga gospodarstva v krizi. Italijanska trgovina z ZDA, ki je bila še leta 19)2 aktivna za 323 milijonov dolarjev, je lansko leto beležila kar 538 milijonov dolarjev primanjkljaja. Zaradi tega daje italijanska vlada veliko važnost povečanju trgovinske izmenjave z ZDA, še posebno pa se sedaj zanima za uresničitev skupnih pobud Italije in ZDA v tretjih državah. Obenem bo An dreotti posredoval za poživitev ameriških naložb v Italiji. Sporočajo tudi, da bo predsednik italijanske vlade obravnaval z Carterjem najvažnejša mednarodna politična vprašanja, v prvi vrsti odnose Vzhod-Zahod v luči razvoja popuščanja napetosti, predvsem pa v luči skorajšnje konference v Beogradu, na kateri bodo napravili obračun o uveljavitvi helsinških sporazumov Govor bo tudi o Bližnjem vzhodu, saj je Carter v preteklih dneh sprejel izraelskega predsednika vlade, Andreotti pa bo kmalu od potoval na uradni obisk v Saudo-vo Arabijo. Thanašhji tabor slovenskih in ita-z-' lijanskih partizanov v Bazovici v priredbi pokrajinskega odbora Vsedržavne zveze partizanov Italije VZPI-ANPI je dobrodošla priložnost, da se ob ohranjevanju slavnih tradicij narodnoosvobodilnega boja potrdijo načela, ki so za vse antifašiste demokrate, in bivše borce aktualna tudi danes. Narodnoosvobodilno in partizansko gibanje je v naših krajih pred 35 leti povezalo v enotno fronto . proti fašističnemu in nacističnemu dkiftatorju ves slovenski živelj in velik del demokratičnih Italijanov, zlasti iz delavskih vrst. V boju je bila skovana in prekaljena antifašistična enotnost, ki je obrodila žlahten sad — zmago nad fašizmom in z njo nastanek republike z demokratično ustavo. Ta enotnost je bila go zmagi nastavljena pred trde preizkušnje, a jih je vrestala in se danes izpričuje v skupnih naporih vseh demokratičnih sil za demokratične družbene in socialne spremembe, za spoštovanje ustave, za zaščito demokratičnega reda proti prevratniškim manevrom poraženih sil, za demokracijo državnega u-stroja in čimširšo pritegnitev množic k upravljanju v okviru deželne ureditve Izpričuje oa se tudi v skupnem "boju Slovencev in demokratičnih Italijanov .za narodnostne pravice slivenske, narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki 30 let po sprejemu republiške ustave v pretežni meri še vedno niso uresničene. Današnji partizanski tabor bo potrdil predvsem zvestobo boju za rešitev navedenih in se drugih konkretnih vprašanj družbe, v kateri živimo. Pomenil pa bo še nekai drugega, za napredek demokratičnih odnosov, nič mani vomembnega. Ob odprti meji. ki je rezultat prizadevanj najbolj napredni/i družbenih sil pri nas in v obeh sosednjih državah Italiji in Jugoslaviji, bo potrdil trajno povezanost interesov slovenskega in jugoslovanskih ter italijanskega naroda po mirnem in vsestransko plodnem sožitju v razvijanju, medsebojnega sodelovanja za večje blagostanje delovnih ljudi. In še tretji pomen moramo pripisati današnjemu slavju v Bazovici. Njegov mednarodni značaj s prisotnostjo borčevskih deleaacij iz še nekaterih drugih držav, vo-trjuje prav tako trajen interes antifašističnih in demokratičnih sil Evrope in sveta, da v bratskem borbenem zavezništvu bdijo nad svetovnim mirom in mednarodnim sodelovanjem v duhu tistih načel neodvisnosti in enakopravnosti med velikimi in malimi, med močnimi in šibkimi, med bogatimi in revnimi, ki so zapisana v helsinški listini. Iz Bazovice, kjer je natanko pred desetimi leti bit prv: partizanski tabor in kjer je kri antifašističnih slovenskih prvoborcev oškropila tla. se bo z besedo in tudi z manifestativno pesmijo mogočnega partizanskega zbora, še enkrat dvignil alas opozorila, da bivši partizanski Irorci ne žirijo samo od spominov, marveč so zavesten ih še vedno borben del vsega našega antifašističnega gibanja, ki nikoli ne bodo dopustili, da bi se demokratični družbeni razvoj zaustavil, da bi veliki dosežki skupnega boia bili izničeni in da bi slovensk, .živelj, ki je toliko žrtvoval v boju za svojo svobodo, ostal prikrajšan za svoje elementarne pravice. JOŽE KOREN P nmorila "dneviilk TRŽAŠKI DNEVNIK 24. julija 1977 RESOLUCIJA DEŽELNEGA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Obsodba diskriminacije na škodo slovenske šole in slovenske skupnosti Deželni sindikat slovenske Sole je vzel z zadovoljstvom na znanje, da je deželni svet Furlanije - Julijske krajine vendarle razpravljal 12. julija o razdelitvi dežele na Šolske o-kraje in tako omogočil tudi v naši deželi čimprejšnjo izvolitev okrajnih svetov, kar bo prav gotovo na splošno še bolj pribežalo šolo družbeni stvarnosti in pripomoglo k njenemu razvoju ter demokratični preobrazbi. Sindikat nadalje ugodno ocenjuje sam potek razprave o ustanovitvi slovenskega šolskega okraja in o avtonomiji slovenske šole, saj so zagovarjali to stališče v glavnem zastopniki vseh deželnih političnih skupki po drugi strani pa ugotavlja, da kljub tem prizadevanjem, predvsem po krivdi stranke relativne večine, ni bila vključena v deželni predlog ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. In vendar so se izrekli za slovenski šolski okraj šolski in zavodski sveti vseh slovenskih šol, kulturne organizacije, krajevne ustanove in demokratične stranke. Prazni in popolnoma neutemeljeni so izgovori, češ da bi bilo treba predhodno spremeniti nekatere obstoječe pravne predpise; saj so čl. 19 zak. št. 477, čl. 10 pooblaščenega od'oka št. 416 in še zlasti čl. 6 deželnega statuta dovolj jasni. Tako se je še enkrat zgodilo, da se deželni odbor izneverja celo svojemu statusu dežele s posebnim statutom, ko prezira upravičene in demokratične zahteve vse slovenske narodnostne skupnosti. Zato sindikat slovenske šole z o-gorčenjem obsoja to novo diskriminacijo v škodo slovenski šoli in slovenski narodnosti ter zvrača vso odgovornost za nadaljnje sklepe slovenske narodnostne skupnosti na kratkovidnost deželnega odbora. DEŽELNI SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE to že pripravljajo. Doslej so bili sek-cijski kongresi na Greti, Miljah, Mon-tebelu in Magdaleni - Pončani. Sekcije so obnovile vodstva večina pa je v vseh štirih primerih pripadla takoimenov mi m odprtejšim strujam, ki se sklicujejo na Zaccagnini-jevo linijo ali pa na Andreottija. Na 56 izvoljenih v štirih sekcijah, je kar 46 predstavnikov, ki se sklicujejo na omenjeno linijo, oziroma na sedanjo večino v pokrajinskem odboru stranke. Ostale struje pa so si zagotovile pičlo število predstavnikov: clniziativa popolare oziroma dorotejska struja 5 predstavnikov, «Nuove Cronache* iz. Fanfanijeva PO VČERAJŠNJEM ODPRTJU RAZSTAVE 0 DELOVANJU TPPZ IN KULTURNEM SPOREDU Kresovi od Devina do Miljskih hribov naznanili zadetek drugega mednarodnega partizanskega tabora v Bazovici Danes bosta govorila vsedržavni predsednik VZPI-ANPI Boldrini in predstavnik ZZB NOV Jugoslavije Janko Bndoll - Bogat kulturni program V Bazovici se je včeraj začel drugi mednarodni partizanski tabor. Sobota je bila nekakšna predpremiera v današnje slavje, ki se ga bodo u-deležile tud. delegacije evropskih odporniških gibanj. Kot uvod bi lahko navedli beseda namestnika komisarja sovjetske ladje, ki se te dni mudi na popravilih v tržaškem pristanišču: «Take slovesnosti pričajo o neskaljeni volji ljudi, ki se še danes borijo za boljši in pravičnejši jutri. Beseda in akcija parti- struja 3 predstavnike in struja mla-1 zanov je zaplula v svet in še danes dih dorotejcev le enega predstavnika. Za tajnika sekcije na Greti je bil izvoljen dr. Gianfranco Bettio, v Miljah Pino Rizzi, na Montebellu Antonio Sodaro, pri Magdaleni in Pončani pa Silvano Sai. se narodi na oddaljenih celinah klanjajo spominu padlim, ki so darovali svoje življenje za svobodo. To gre v pohvalo ljudem, ki živijo na tem delu zemlje in ki s svojim bojem ne odnehajo, dokler jim ne bodo priznane vse pravice.* V teh besedah bi lahko videli pomen drugega mednarodnega tabora v Bazovici, kjer se bojevit duh prenaša iz roda v rod. Tudi mladi se mc.-ajo zavedati pomena osvobodilnega gibanja, krvi, ki so jo prelili partizani za boljšo bodočnost. Naša beseda ne sme iz krajev, kjer so živeli naši predniki in prav partizansko srečanje naj potrdi te misli. Kronika včerajšnjega dne se začenja z odprtjem fotografske razstave o dejavnosti TPPZ, ki je dopolnjena z nekaterimi zgodovinskimi posnetki iz časa osvoboditve. Razstava ie v Bazoviškem domu. Po odprtju razstave je imela koncert godba na pihala od Korošcev «Natale Kolarič*. Po krajšem mimo- HiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiitMiiiiiiiiviiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiH TISKOVNA KONFERENCA DRUŽBE SIRT Razpust ONAIRC in slovenski vrtci Slovenska javnost je z zadovoljstvom sprejela vest, da je bil z zakonom določen razpust ustanove ON AIRC in da bodo vrtci, ki jih je ta upravljala, postali državni. Prav tako je pravilno rešen službeni položaj osebja, vendar, nič ni izrecno določenega, kdo bo upravljal in vodil te vrtce. Res je, da je pričakovati, da bo vodilo in upravljalo te vrtce o-sebje slovenskega materinega jezika, toda spričo izkušenj, ki jih imamo, bi bilo potrebno zahtevati, da pride to določeno tudi v zakonu. Na razvalinah Vetrobela bo zrastla nova, širša industrijska dejavnost Predstavniki družbe napovedali, da se je pozitivno zaključil birokratski postopek za preusmeritev in obnovo proizvodne dejavnosti Skozi goste svinčene oblake, ki vsa ta leta zagrinjajo tržaško gospodarstvo, je končno posijal žarek sonca — tako je bilo z več strani z zadovoljstvom in zadoščenjem rečeno med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je družba SIRT (Sociata Industrie Riunite Triestine) — biv Ve-trobel — sklicala na sedežu Združenja industrijcev v Trstu. Ta ža-ek naj bi bil, kot je povedal podpredsednik družbe dr. Quirino Cardarelli, pozitiven zaključek dolgega birokratskega postopka za preusmeritev in obnovo proizvodne dejavnosti podjetja, ki je pred več kot dvema letoma zaprlo vrata ter postavilo 520 delavcev v dopolnilno blagajno. Kaj to dejansko pomeni? Pomeni, da Trst ni dokončno izbrisal iz svojega seznama pomembnega obrata, temveč bo tega nasprotno še okrepil in ovrednotil v splošno korist tukajšnjega gospodarstva in v obrambo številnih skrajno problematičnih delovnih mest. Dč3flščHio* nekdanjega Vetrobela je prevzela nova družba, ki si je zagotovila možnost, da spremeni proizvodnjo in prilagodi sodobnim zahtevam evropskega tržišča, obenem pa si je zagotovila finančna investicijska sredstva, kar je še pomembnejše. Od tu veliko zadovoljstvo in optimizem, ki sta prevevala včerajšnjo tiskovno konferenco. Poleg podpredsednika družbe dr. Cardarellija in u- Priprave na septembrski pokrajinski kongres KD Od 30. septembra do 2. oktobra bo pokrajinski kongres tržaške KD. Posamezne sekcije stranke se na •ItllllllllllttllHIIIIIIIIIIIIIHHH* II Ulil V OKVIRU POKRAJINSKI VINSKI RAZSTAVI ZANIMIVA OKROGLA MIZA. 0 VLOGI NAŠEGA KMETIJSTVA Nagrajeni najboljši vinogradniki - Včeraj v Križu 1 polno gostov - Zaključek razstave danes opolnoči V okviru 6. pokrajinske vinske di pripombe, predlogi in misli, ki razstave je bili včeraj v Križu o-krogla m za na temo: «Vloga kmetijstva v ozemeljskem načrtovanju*, ki jo je vodil pokrajinski odbornik Lucijan Volk. S poročili so sodelovali univ. prof. Paola Pagnini, univ. prof. Mario Prestambureo, univ. prof. Costantino Giorgetti, dolnski podžupan Marino Pcčenik, tajnik Kmečke zveže Edi Bukovec in u-službenec Zveze neposrednih obdelo valcev Udvard Žerjal, v diskusijo pa so posegli predsednik kraške gorske skupno :ti Miloš Budin, pokrajinski odbornik Alojz Markovič, direktor fitopatološkega zavoda dr. Millo in Piero Crevatin. Poleg kmetovalcev so se okrogle mize udeležili tudi devinsko - nabrežinski župan Albin Škerk, predstavnik ustanove ERSA Pavlin in predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin. Zal pa ni bilo nobenega predstavnika deželnega odbor-ništva za kmetijstvo, tržaške občine in kmetijskega nadzorništva. Po nastopu folklornih skupin so sinoči v prostorih osnovne šole »Albert Sirk*, kjer je bila tudi okrogla miza podelili nagrade za najboljša vina na letošnf pokrajinski razstavi. Navzoč je bil tudi podžupan Giorgio Cesare. PRVO NAGRADO ZA BELO VINO je prejel Luigi Bortoli.i iz Milj, drugo Viktor Kerševan iz Ul. Koštalun-ga št. 402, tretjo Danilo Lupine iz Praprota ll‘/b. PRVO NAGRADO ZA ČRNO VI-NO je prejel Josip Scheriani iz Milj-sk;h hribov, drugo Luigi Bortolin, tretjo Danilo Lupine. PRVO NAGRADO ZA TERAN je prejel Ivan Kralj iz Samatorce št. 5, drugo Mirko Guštin iz Repna št. 54, tretjo pa Emil Purič iz Repna št. 15. Domača kapljica in lepo vreme je včeraj privabilo na vinsko razstavo v Križu mnogo okoličanov in še več meščanov, ki so z zanimanjem sledili nastopu folklornih skupin, v kioskih pa jim je marljivo stregla kriška mladina. Pokušnja vin in zabavni program se bo nadaljeval danes z odprtjem kioskov ob 10. uri, zaključek pa bo opolnoči. Poročila na včerajšnji okrogli miza so bila zelo zanimiva, kakor tu so prišle do izraza v diskusiji. Za ključke je povzel Lucijan Volk, ki je izrazil zadovoljstvo ob ugotovitvi, du pomeni ta okrogla miza korak dalje v prizadevanjih pokrajinske uprave, da napravi nekaj koristnega v prid kmetom in kmetijstvu. Pri tem je podčrtal pomen in važnost strokovnega sodelovanja profesorjev tržaške univerze ter pri-pomaii, da so se krajevni uprave dolgo držale ločeno od izvedencev in strokovnih forumov. Nato je še dejal, da je okrogla miza potrdila, kako je tukajšnje kmetijstvo pomembno sploh v gospodarskem sektorju in v službi vse skupnosti. Celotna skupnost ne more napredovati, je še poudaril, če se nadaljujejo vzroki trenja, ki izvirajo iz diskriminacije in zaviranja slovenske narodnostne skupnosti, ki je važna komponenta družbe. Naše kmetijstvo ima možnost obstoja in nadaljnjega razvoja, treba pa mu je zagotoviti ugodne pogoje in potrebne inštrumente, med katerimi je zelo važna strokovna tehnična služba. Omeniti moramo še, da so bile v poročilih in v sami diskusiji izražene kritične ocene deželnega urbanističnega načrta, kakor tudi tržaškega občinskega regulacijskega načrta. pravnega svetovalca ter glavnega ravnatelja bivše Vetrobel Pierra Blota so zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom dolgega birokratskega postopka izrazili tudi prisotni predstavniki tovarniškega sveta. Vprašanje je sedaj, kdaj bo novi obrat dokončno usposobljen za proizvodno dejavnost. Na včerajšnji konferenci se je govorilo o roku dveh let, oziroma o dveh pripravljalnih fazah, ki naj bi trajali tja do aprila 1979. Obrat, ki bo stal na prostoru bivše Vetrobel, bo namesto stekla proizvajal posebna kakovostna jekla, namenjena predvsem evropskemu tržišču. Gre za industrijo, ki je v sedanjem gospodarskem trenutku rentabilna. Računajo, da bo poslovni promet presegel 130 do 150 milijard lir letno. Zagotovljena investicijska sredstva znašajo okrog 40 milijard lir. Od teh je 11 milijard zasebnega kapitala, 11 milijard so zagotovili .iz_ rotacijskega sklada, 16 milijard pa znašajo zagotovljena posojila po znižani obrestni meri kreditne ustanove za pobude javne koristi. Delček sredstev je zagotovila tudi deželna finančna družba Friu-lia. Dr. Cardarelli je posebej poudaril, da bo nova družba delovala v proizvodni integraciji z družbo videmskih železarn in da je pri tej pobudi soudeležen tudi industrijec Remo Landini, ki je veliko prispeval tudi pri kritju stroškov, ki jih je družba imela v teku teh dveh let. Kot rečeno, so zadovoljstvo nad premostitvijo glavnih težav izrazili tudi sindikalni redstavniki, ki pa so obenem kritizirali dejstvo, da je bilo treba zaradi ob čajnih birokratskih zapletljajev čakati celi dve leti ter zapraviti dve milijardi lir z plačevanje dopolnilne blagajne delavcem, kar bi lahko uporabili za preusmeritev proizvodnje. lia», ki naj bi v bodočnosti finansirala začetno obratovanje tovarne v skladu s sicer še nedokončnim sporazumom med tovarniškim svetom in novim vodstvom tovarne. Vsekakor bodo o dokumentu še razpravljali na sindikalnem zborovanju, ki bo prihodnji teden. Mešani prevozi blaga teitia mednarodnega tečaja Od 23. avgusta do 2. septembra bo v Trstu 18. mednarodni tečaj višjih študijev glede organizacije prevozov v evropskem gospodarskem združevanju. Letošnja osnovna tema bo proučevanje mešanega prevoza blaga. Tečaj pripravlja inštitut za študije prevozništva tržaške univerze, ki bo probleme osvetlil in anal ziral glede i a politične, tehnične, gospodarske in pravne značilnosti. Poleg krajevnii. univerzitetnih docentov se bodo tečaja udeležili tudi izvedenci in strokovnjaki iz različnih držav EGS. Pozitiven sestanek o tovarni C. Bloch Na deželnem odbomištvu za industrijo in obrt so se v petek sestali predstavniki tovarniškega sveta tovarne Calza Bloch, predstavniki pokrajinskega tajništva CGIL, CISL in UIL in novi lastnik tovarne Pini, ki so razpravljali o možnostih dokončne rešitve pekočega problema te tovarne. Prisotni so izdelali dokument, v katerem pozivajo deželno upravo naj poseže pri družbi «Friu- hodu po ulicah Bazovice, so mladi godbeniki zaigrali nekaj koračnic in svoj program zaključili z Internacionalo. Sledil je nastop moškega pevskega zbora »Vesna« iz Križa, ki je navzoče ogrel z borbenimi pesmimi evropskih narodov. Zbor, ki ga vodi dirigent Franček žerjav, je ob splošnem navdušenju izčrpa' svoj program in že je bil n? vrsti koncert pevskega zbora «Ermes Grion* iz Tržiča. Ob zbranem poslušaju navzočih so Tr-žičani posredovali partizanske, italijanske narodne in furlanske skladbe. Še prej, ob 19. uri, so šle na pot štafete, ki so se ustavile in poklonile spominu padlim ob spominskih o-beležjih. Start štafete je bil iz Ul. Ghega, Miljskih hribov in Nabrežine. štafete se bo ustavila danes pred spomenikom padlim v Bazovici in tako izpričala, da sporočilo NOB živi tudi danes v zavesti mladih. Osrednja točka včerajšnjega sporeda pa so bili kresovi, ki so zagoreli na obronkih okoli našega mesta kot dokaz, da slovenski živelj na tem delu zemlje še polnokrvno živi. Ob koncu današnjega kulturnega sporeda so se vsi, mladi in starejši, zavrteli ob avokih ansambla «The Lords». Po kolesarski dirki veteranov za pokal «Lorenzi - Močilnik*, zaključ- Na tržaški univerzi je 20. julija diplomiral iz elektronskega inženirstva MARJAN JEVNIKAR Sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo. PD Fran Venturini od Domja iskreno čestita NEVENKI SAMEC in IVIJANI ŠTRANJ ob uspešno opravljeni maturi Odbor Mladinskega doma Bo-Ijunec izreka iskrene čestitke odbornici in režiserki FULVIJI PREMOLIN ob uspešno opravljeni maturi na znanstvenem liceju «France Prešeren» v Trstu. Obračun pokrajinskega festivala linita in Dela Na tiskovni konferenci na sedežu tržaške federacije KPI je Claudio Tonel poročal o obračunu letošnjega pokrajinskega festivala Unita in Dela, ki je bil od 9. do 17. julija na sejmišču pri Montebelu. Praznik komunističnega tiska je žel tudi letos velik uspeh, saj se ga je udeležilo nad 42.000 obiskovalcev, V devetih dneh je prostovoljno delalo 50T^mweitw-^cPtrrgrmw-'bnrto dobiček prireditve znaša 60 milijonov lir, medtem ko je bilo stroškov za 49 milijonov lir. S kulturne plati so najbolj uspele nekatere okrogle mize in koncerti, ekonomska bilanca pa bi bila verjetno ugodnejša, če ne bi, v dneh, ko so pričakovali največ obiskov, organizatorjem zagodlo slabo vreme. Vsekakor je letošnji festival uspel in ga bodo prihodnje leto ponovili. MNENJE DRUŽBENI KOMISIJE PRI KPI ČiMPREJ URESNIČITI SODELOVANJE MED UNIVERZO IN BOLNIŠNICAMI V tem okviru je treba povsem reorganizirati delovanje in vlogo medicinske fakultete PD France Prešeren iz Bo-ljunca čestita FULVIJI PREMOLIN SANDIJU KLUNU RENATU MIHELČIČU FRIDERIKU ŽERJALU ROBERTU ŽERJALU ob uspešno opravljenih maturah. V prejšnjih dneh se je sestala komisija za družbeno varstvo pri tržaški federaciji KPI, ki je raz pravljala o zadnjih zapletih glede obnove pogodbe o sodelovanju med tržaškimi bolnišnicami in medicinsko fakulteto tržaške univerze. Ko munisti so namreč mnenja, da je treba pogodbo o sodelovanju čim prej obnoviti, čeprav se temu u-pirajo nekatere univerzitetne kom ponente in pa KD, kateri primanjkuje politična volja, da se ta pekoč problem čimprej reši. Kot je znano sta tržaška univerza in bol-nišniška ustanova pred dvema letoma sklenili zelo važno pogodbo tako na didaktičnem kot na raziskovalnem polju, katere pa ni rati ficiral akademski svet univerze tako, da je bilo med tem časom sodelovanje zelo neurejeno in nekoordinirano. Komisija za družbeno varstvo pri KPI omenja nato nekatere glavne točke, na katerih bi morala 'sloneti dokončna pogodba o sodelovanju, ki bi morala upoštevati vso kompleksno stvarnost zdravstvene in bolnišniške oskrbe v tržaški pokrajini. V prvi vrsti bi se morala medicinska fakulteta aktivno vključiti v organizacijo zdravstvene oskrbe pri krajevnih upravah in posvetiti več j.* pažnja Poročevalci na včerajšnji okrogli mizi v Križu didaktičnim tečajem za bolnišniško osebje, ki so bili do sedaj zelo po manjkljivi in niso ustrezali realnim potrebam tečajnikov. V tem okviru je treba torej povsem reorganizi rati delovanje in vlogo medicinske fakultete predvsem v glavni bolnišnici. Za rešitev tega problema je ne-obhodno potrebno, da vse stranke zavzamejo jasno in konstruktivno stališče, kot tudi deželno odborni-štvo za zdravstvo, ki bo z novo reformo neposredno soudeleženo pri zdravstveni oskrbi. Avtonomisti zahtevali izpustitev Clocchiattija Skupina kakih 100 avtonomistov je včeraj v sprevodu šla po mestnih ulicah in glasno zahtevala izpustitev 29 letnega avtonomista Giuseppa Clocchiattija, ki so ga aretirali, potem ko je skupina prenapetežev odvrgla po Drevoredu XX. septembra 5 molotovk. Sprevod je potekal brez incidentov, nekoliko napeto je bilo samo pred koronejskimi zapori, ki jih je zastražilo veliko število policistov. ku štafete pred spomenik«., padlim v NOB in krajšim nagovorom domačina Mira Prešla bo zborovanje, ki mu bosta predsedovala Dušan Košuta in Arturo Calabria. Spregovorila bosta predsednik VZPI ANPI posl. Arrigo Boldrini in predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Janko Rudolf, ki obenem predstavlja ZZB Jugoslavije. V osrednjem kulturnem sporedu bodo nastopili še pihalni orkester iz Pirana in TPPZ, ki bo zapel nekaj pesmi mednarodnega partizanskega gibanja. Nadalje nastopajo igralci RAI-TV, čilski pevec Edoardo Mora-lis, člani SSG Mira Sardočeva, Jožko Lukeš, Slane Raztresen in Stane Starešinič. Ob koncu kulturne prireditve bo spet zaigral narodnozabavni ansambel «The Lords*. Naj omenimo, da bo celotni spored prenašala tržaška radijska postaja, program pa bosta posneli tudi italijanska RAI-TV in koprska televizijska postaja. Na sestanku s 1. in 2. komisijo Sindikati o problemih strokovnega izobraževanja Prva in tretja komisija deželnega sveta se je pod predsedstvom svetovalcev Ginaldija in Vitaleja sestala s predstavniki deželne sindi kalne federacije CGIL-CISL-UIL, da bi razpravljala o zakonskih osnutkih za strokovno pripravo, ki so jih predložili deželni odbor in svetovalska skupina KPI in PSI. Sindikalni predstavnik Bravo Trebbi in Verin so v svojem posegu zahtevali koordinacijo strokovne izobrazbe z deželnim gospodarskim načrtom. «Strokovna izobrazba mora zadostiti vsem potrebam strokovnosti in ne sme biti le privesek obveznega šolstva, mora postati orodje za kulturno in strokovno bogatenje delavcev*. Strokovno šolstvo mora biti brezplačno in javno, namenjeno vsem, ki bodo delali ali delajo. Prav tako je treba po mnenju sindikatov poskrbeti za vključitev handikapira-nih v normalne tečaje. Da se pa vse to uresniči, je treba poskrbeti, da bodo uprave čimbolj hitre in prožne. Svetovalci Bergomas (KPI), Volpe (PSI) in Vitale (PSDI) so sindikaliste pred zaključkom srečanja tudi vprašali za naknadna posojila. • Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja na odsek.u. Istrske Ulice, ki gre od Trga s v,,.Jakoba do Ul. Belli na strani lihih hišnih številk. Na tem odseku lahko parkirajo le tovorna vozila, ki oskrbujejo tamkajšnje trgovine in to največ pol ure. POZOR! Partizanski pevci, recitatorji Stalnega slovenskega gledališča, orkester TPPZ in napovedovalci. Zaradi televizijskih in radijskih prenosov bo danes, 24. t.m., točno ob 14. uri generalka na odru na prireditvenem prostoru v Bazovici. Še neidentificirano truplo približno 60-Ietne ženske Kljub vsem poskusom še niso identificirali približno 60 let stare ženske, ki je izgubila življenje v prometni nesreči pri Grljanu. Tudi včeraj se je v mrtvašnici glavna bolnišnice javilo nekaj oseb, ki pogrešajo kako sorodnice, a nihče ni prepoznal trupla ponesrečenke. Znanstveni oddelek policije je včeraj ponovno javil vse podatke glede obleke, ki jo je ženska nosila v trenutku tragedije. Ponesrečenka je bila oblačena v rjavo, poletno o bleko in je nosila rjave usnjene sandale brez nogavic. Včeraj so pokopali še štiri žrtve hude prometne nesreče in sicer sestri Mario in Pietro Bone, ki sta sicer stanovali v Naselju S. Mauro a so ju na željo sorodnikov pokopali v Tržiču in pa 5I-letno Antonio Gi raldi, ki bo počivala na sesljan skem pokopališču. V Padovi so da nes pokopali tudi prof. Talbota, ki je bil kot znano predsednik matu ritetne komisije na neki tržaški višji srednji šoli. Laže opečen pri gašenju požara V noči med petkom in soboto je požar skoraj popolnoma uničil rulot-ko v sesljanskem kampingu, v kateri je spal 30-letni študent Paolo Stengel. Moža je namreč sredi noči prebudila močna toplota in v prizadevanju, da bi pogasil požar, ki je nastal verjetno zaradi kratkega stika, je utrpel opekline druge in tretje stopnje, zaradi katerih so ga sprejeli na dermatološkem oddelku tržaške bolnišnice s prognozo okrevanja v 15 dneh. PrispPvajlp za DIJAŠKO MATKO PRIMORSKI DNEVNIK razpisu|e od 31.8. do 7.9 in od 7.9. do 14.9.1977 DVE POTOVANJI V SOVJETSKO ZVEZO (Moskva — Leningrad — Kijev) CENA POTOVANJA JE 370.000 LIR NA OSEBO. Na vsakem potovanju imamo na razpolago 40 prostorov. Kolikor bo zanimanje večje, obstaja možnost tretjega potovanja, in sicer od 14. do 21.9.77. Podrobnejše informacije in programe daje potovalna agencija «AURORA* v Ul. Cicerone 4, ki sprejema tudi rezervacije, in sicer med 9. in 12. ter 18. in 20. uro. OL prijavi je treba vplačati 100.000 lir akontacije. Prijave se zaključijo v petek, 29. t.m., oziroma ob oddaji zadnjega razpoložljivega mesta. V Sesljanu razstava deželnega obrtništva V razstavni dvorani devinsko -nabrežinske avtonomne turistične in letoviščarske ustanove so v petek odprli že tradicionalno razstavo deželnega obrtništva. Obiskovalci si bodo lahko ogledali pletenine .vezenine, čipke, keramične izdelke, predmete izrezljane iz lesa, bakrene in zlate izdelke, barvane tkanine in usnjene predmete. Med krajevnimi razstavljavci je tudi Marija Šemec iz Saleža s pleteninami in čipkami. Pianist Fabio Nieder jutri v štivanski cerkvi Jutri ob 21. uri bo v štivanski cerkvi nastopil pianist Fabio Nieder. Na koncertu, ki ga prireja devinsko -nabrežinska avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, bo izvajal dela Schuberta, Schumanna in De-busspja. Vstop prost. Razna obvestila ŠD Polet vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni piknik, ki bo danes, 24. t.m. v gozdiču med šma-rjarni in tomajskim Križem, in sicer od 9. do 20. ure. Na sporedu so zabavne igre, sre-čolov in tekmovanja. Dostop na kraj piknika bo označen s posebnimi puščicami z napisom «Polet», ki bodo -postavljene na cesti Sežana-Dutovlje. Taborniki rodu Modrega vala, ki taborijo v Gozdu Martuljku pri Kranjski gori sporočajo, da se s taborjenja vrnejo v sredo, 27. julija, ob 19.30 (po it. času) na železniško postajo v Novo Gorico, ob 20.40 (po it. času) pa na železniško postajo v Sežano. Gledališča i-i-.SIIVAL OPtKLTli RUSSETfj Danes, 24. julija, bo ob 18. uri ponovitev Strausove operete «So-gno di un valzer*. Dirigent Hans Wal-ter Kampfel. V glavnih vlogah bodo nastopili Edith Martelli, Carlo Bini, Elena Zilio, Lino Savorani, Laura Zanini, Riccardo Peroni, Dario Zerial. Lucio Rolli. Claudio Giombi, Maria Loredan in Gianfranco Saletta. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372) Kino Izleti VZPI-ANPI z Opčin organizira 31. julija izlet v Benečijo ob odkritju spomenika v Stobljenku pri Klodiču, popoldne pa na tradicionalno srečanje na "Ktflhfuici W stsrrctmr Vpi* sovanje v Prosvetnem domu 63 17. do 19. ure'-wf jutri do srede. «9fc- -- 4» M' - 4» Združenje Union prireja v nedeljo, 31.7., dva izleta in sicer v Moščeniško drago in na Belopeška jezera. Informacije in prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ponedeljka od 17.30 do 19.30. M1RAMARSK1 PARK: «Luči in zvoki* Predstavi: ob 21.30 «Der Kaiser traum von Miramar* (v nemščini)! ob 22.45 «11 sogno imperiale di Mi' ramare* (v italijanščini). Prevoz * motornim čolnom od pomola Auda-ce do grljanskega portiča (ob 20.20 in 21.50). Po predstavi iz grljanskega portiča dva povratka. V P0-nedeljek tedenski počitek. Arislon Poletni kino ob 21.30 «L® marchesa Von*. Barvni film. Mignon 15.30 «1 tre delToperazion* drago*. Bruce Lee. Barvni film. Nazionale 16.30—22.00 «Questa terra “ la mia terra*. David Carradine, Bv linda Dillon. Barvni film. Grattaciclo 16.30 sAttenti a quei due-Lultimo appuntamentol*. Tony Cur tis, Roger .Moore. Barčni film. Penice Zaprto zaradi poletnih P0, čitnic. Excelsior Zaprto zaradi poletnih P0-čitnic. Eden 16.00 «Quel motel vicino alri palude*. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. Barvni film. Ritz 16.30 «11 conto e chiuso*. Cari°s Monzon, Luc Mercnda. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni fiirn Aurora 16.30 «Tora, Tora, Tora»-Barvni film. . , Capitol 16.30 «Carrie - Lo sguardo dj Satana*. Prepovedan mladini P0® 14. letom. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih P0-čitnic. Moderno 16.00 »Gulliver nel paese Lilliput*. R. Arris. Barvni film-Filodramtnatico 16.00 «11 caldo e di il nudo*. Prepovedan mladini pod Izletom. Barvni film. . Ideale,, 15.00 *«I tre avventurieri*. Delom Barvni film. Impero Zaprto zaradi poletnih počitnj®-Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Vcneto 15.30 «1 camivori ve” nuti dalla savana*. John ScardiM; Patricia Pearcy. Prepovedan 0“®’ dini pod 14. letom. Barvni film-Astra Zaprto zaradi počitnic. .. Volta (Milje) Zaprto zaradi polet111 počitnic. ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, tasta, brata in strica JOŽEFA KOŠUTO se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, kriški godbi, cerkvenemu pevskemu zboru, zdravniku dr. Settimu, Konzorciju pridelovalcev vin tržaške občine ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči družini Košuta in Sedmak Sv. Križ, Prosek, 24. julija 1977 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega JOSIPA PIPANA Posebna zahvala prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine: Pipan, Pescatori, Tron in Cantarut Šempolaj, 24. julija 1977 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega DANILA GREGORIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. Posebna zahvala sosedom in darovalcem krvi- Domjo, 24. julija 1977 Pogrebno podjetje Zimolo SVOJCI 21.7.1967 21.7.197? Ob 10. obletnici smrti našega dragega GUIDA F0RAUSA se ga spominjajo mama ter brata 1 družinama. P ninoi^a'diievni t 24. julija 1977 S 1. AVGUSTOM NOVI URNIKI V JAVNIH LOKALIH V GOSTINSKIH OBRATIH RAZOBESITI DEKRETE IN DVOJEZIČNE URNIKE Kvestor tržaške pokrajine je z 'astnim dekretom z dne 14.6.77 od redil nove urnike delovanja za vse Javne lokale v pokrajini, ki bodo stopili v veljavo s 1. avgustom. Urniki se bistveno razlikujejo od Prejšnjih, ki so bili v veljavi od 'Ota 1970 in so prilagojeni zakonu st- 524 z dne 14.10.1974, ki urejuje delovanje javnih lokalov. Na pod a8i sprememb omenjenega zakona •n mnenj, ki so jih izrekle občinske uprave vseh šestih občin na pred ‘°g zainteresiranih strokovnih organizacij imamo različne urnike za Posamezne občine in slednji se še doujo na obvezne in neobvezne. Urniki v posameznih občinah so sledeči: v občini Trst — obvezni od J- do 22. ure in neobvezni od 5. do ••ure; v občini Milje obvezi od u do 22. ure in neobvezni od 5. do 1. ure; v občini Devin - Nabre-zma obvezni od 7. do 21. ure in ueobveznj od 5. do 2. ure; v občini d-Cpentabor obvezni od 8. do 22. urp in neobvezni od 5. do 2. ure. v občini Dolina obvezni v zimskem casu od 8. do 23. ure in v poletnem 9d 8. do 24. ure, ter neobvezni od do 2. ure: v občini Zgonik obvez-,n' v zimskem času od 8. do 23. ure ln v poletnem od 8. do 24. ure, jjedtem ko neobvezni ni predviden, “oletni čas v dolinski in zgoniški i čini velja v obdobju veljavnosti lcgalne ure. Obvezni urnik je točno določen in i moral odražati mnenje večine ®Jratov. Za mesti Trst in Milje udi realno odraža, kar pa ne ve-Ja za okolico. Glede na predpisali? obvezne umike imajo gostinci, ' se odločijo za slednjo možnost, ,a v predpisanem času odpirajo o-urate uro kasneje (npr. v Trstu uamesto ob 7. ob 8. uri zjutraj), ali aPira io uro poprej (npr. v Trstu ■uamesto ob 22. uri ob 21. uri). 0- I zarjamo, da veljajo ti urniki vse eto in niso v poietnem obdobju '"'omenjeni, kot je bilo poprej, ra-t?11 v zgoriiški in dolinski občini. •ier je bilo to izrecno predvideno. . Obrati, ki servirajo kuhana jedi-^ lahko odpirajo ob 11. uri. Vsi /"'uti pa lahko zaprejo dve uri v Popoldanskem času. Za izredne te-da7-ijske Prenose je predvideno povišanje obratovanja do zaključka enosov. Kdor bi pa hotel izjemo- ma podaljšati urnik delovanja preko predpisanega neobveznega, mora posebej zato zaprositi kvesturo. Gostinci, ki se bodo odločili za obvezni urnik, morajo na vidnem mestu razobesiti dekret s predpisanimi urniki (Slovensko gospodarsko združenje je dekret pripravilo v obeh jezikih in jih lahko zainte resirani dvignejo v uradih SGZ v \ Ul. Cicerone 8/b v uradnih urah). Gostinci, ki se bodo odločili za neobvezni urnik, morajo poleg de kreta razobesiti tudi napis z navedeno uro zapore obrata, glede na katero lahko predhodno zaprejo ali podaljšajo delovanje obrata za eno uro. Kopijo tega napisa morajo posredovati komisariatu javne varnosti, pod katerega spadajo. Ni tre ba pa navesti uro odpiranja obratov. Slovensko gospodarsko združenje je za okolico po predhodnem posvetu z gostilničarji predlagalo drugačne urnike kot za mesto. Zgoni ška, dolinska in repentabrska občina so se odločile za te urnike, ki so sprejemljivi za veliko večino obratov na tem področju. V kraških vaseh, ki spadajo pod tržaško obči no in v devinsko - nabrežinski občini pa je za večino gostincev ob vezni urnik nesprejemljiv in bodo zato gostinci izbrali raje neobvezni urnik, ki jim daje možnost podaljšati delovanje preko predpisanega obveznega. Da bi bila okolica p urnikih čimbolj poenotena, svetujemo vsem obratom, ki se bodo odločili za neobvezni urnik, da navedejo kot uro zapore 23. uro, kar jim daje možnost, da zaprejo tako ob 22. uri kot ob 24. uri, kar pride prav tako v poletnem kot v zimskem času. Za vsa ostala pojasnila, ter za dvig dekretov in urnikov v slovenščini in italijanščini naj se gostinci obrnejo na urade SGZ pred 1. avgustom. ko stopijo nova določila v veljavo. K. V. 30., 31. julija in 1. avgusta ŠAGRA v R1CMANJIH Nedaleč od nabrežinskega trga se «bohoti» ob pokrajinski cesti nova stavba, sedež nabrežinskega poštne ga in telegrafskega urada. Pot do njene uresničitve je bila precej dol ga, saj so bili prvi koraki storjeni že spomladi 1953. leta, ko je občinska uprava kupila zemljišče, ki je bilo last delavske zadruge iz Nabrežine. Občina je zemljišče prepustila poštni upravi, ker je bil to prvi pogoj za gradnjo nove pošte. Generalna direkcija ministrstva za pošte in telekomunikacije je leta 1965 napravila načrt, v katerem je upoštevala možnost, da se z nakupom sosednjega zemljišča še razširi. Ker do tega nakupa ni prišlo, je ostala gradnja na mrtvi točki. Za- Dr. Martelanc daruje 20.000 lir za PD • Slavko Škamperle. Podporni član Slava Čebulec daruje 5.000 lir za TPPZ. V spomin na pok. moža Jakoba Piščanca darujeta žena Francka in hči Anica 5.000 lir za SPD Tabor — Opčine. V spomin na Ančko Puriz por. Rauber darujeta sestra Francka in hči Anica 3.000 lir za SPD Tabor — Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Kocijančič vd. Peterka daruje Ja kob Renko 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na pok. Frido Malalan in Marijo Sosič (Prekička) daruje Zmaga Malalan 10.000 lir za ŠD Polet. Stanislav Zidarič iz Prečnika da ruje 10 dolarjev za ŠD Polet. V počastitev spomina Marije Ko cijančič vd. Peterka darujeta Vlasta in Armido 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Mariji V PREJŠNJIH DNEH DVA VISOKA JUBILEJA NA PROSEKU Darovi in prispevki ■i ; . Josip Čuk praznoval 84. rojstni dan in 70-letnico delovanja pri godbi Slavljenec še vedno sledi kulturnemu in športnemu dogajanju v vasi V prejšnjih dneh je praznoval Josip Čuk s Proseka dva častitljiva ju deva se je še poslabšala, ko je 1 bileja: 84. rojstni dan in^70-letnico lastnik prodal stavbo, v kateri je bila stara pošta." Novi lastnik je hotel poslopje obnoviti, zato se je morala lansko leto pošta presgliti v začasne prostore na nabrežinskem trgu. Prav ti zapletljaji so sprožili vrsto intervencij na poštno ministrstvo, ki jo končno pristalo na izdelavo novega načrta. Arhitekt Car mine Santomauro, uslužbenec pri tehničnem oddelku poštnega mini- \ .111 uviuimu (JK.II.IJV.-Jja um" ;;a giaSOO. v Rimu. je pripravil načrt, | jLlij1907) strstva ki je upošteval samo občinsko zemljišče. Tržaško podjetje AGGKGSRL je maja lani pričelo z gradbenimi deli in je stavbo že dokončalo. Vsi uradi so že opremljeni, manjka samo del električne napeljave in priključek na električno omrežje. Predvidena otvoritev bo v septembru. ker je nemogoče dokončati e-lektrične napeljave Po maturi devet dni oddiha po Jugoslaviji delovanja pri proseški godbi na pihala. Prav s svojim dolgoletnim in neutrudnim igranjem v domači godbi je postal Čuk znan po našem Krasu in tudi onstran meje tor je sedaj gotovo najstarejši godbenik na Tržaškem. Slavljenec se je rodil na Proseku 22. julija 1893. leta in je že v mladih letih pokazal izredno zanimanje za glasbo. S štirinajstimi leti (14. se je skupaj s pokojnim Alojzem Puntarjem včlanil v domače godbeno društvo, vpisal pa ga je tedanji tajnik društva Ivan Nabergoj. Prve glasbene osnove mu je posredoval takratni kapelnik Ferdo Majcen, ki mu je zaradi njegove prizadevnosti in veselja do igranja na trobento posvetil še posebno pozornost, Mladi Josip je hitro napredo- SD SOKOL — Nabrežina priredi 30. in 31. julija 1977 PRAZNIK SOKOLA na svojem igrišču v Nabrežini. V soboto. 30. julija, je na sporedu ples z ansamblom Iga Radoviča; v nedeljo. 31. julija, bo A nastopila' Baletna skupina modernih plesov BO-BO iz Kopra, zvečer pa bo ples ob zvokih ansambla Taims. Delovali bodo založeni kioski z domačo hrano in domačim vinom. detih) preživljalo počitnice v poseb nem taborišču. Uprava občine Devin - Nabrežina ob tej priliki sporoča, da je za otroke občine na voljo še nekaj mest. Starši, ki bi radi svoje otroke predali v varstvo tega po čitniškega centra, naj po informaci jah povprašajo na občini ali kar na centru samem v Mavhinjah. Otro ci bodo letovali v dveh turnusih: od 25. julija do 6. avgusta in od 11. do 25. avgusta. I. Pertot ZA URBANISTIČNE VARIANTE Obvestilo članom Kmečke zveze "'aturantov s Tržaškega, ki so v prejšnjih dneh opravili zrelostne izpite, je včeraj odpotovalo na trači-*0I,alnl maturantski izlet po Jugoslnvijl. Med devetdnevno turo po matični domovini si bodo ogledali vrsto in krajev, vrnili pa se bodo čez teden dni, v nedeljo, 31. julija. Na sliki: skupina maturantov pred odhodom na izlet Festival Dela in Unitd GABROVEC 29., 3«. in 31. julija V SOBOTO 29.: BALET IZ SOVJETSKE ZVEZE D*»es, NEDELJA, 24. julija KRISTINA julija je v Trstu umrlo 2o^j vzide ob 5.39 in zatone ob ti9 ‘ Dolžina dneva 15.04. — Lu-j Zlc*e ob 14.28 in zatone ob 0.52. "H ponedeljek, 25. julija JAKOB Vm Der .* včeraj: Na j višja dnevna tem-o|j "ra 26,4 stopinje, najnižja 17,7. tb _/ uri 26.4, zračni pritisk 1018.4 ho n an°viten, vlaga 33-odstotna, ne-v6 oblačno, veter vzhodnik, seri^ hodnik 16 km na uro, morje 17,2 razg>bano, temperatura morja stopinje. Rojstva, smrti in poroke i U|'e 23 Utob SO: 65-letni Francesco etha iu' ®^etna Pietra Bone, 69 SuBi-aria Cossinovich vd. Pen-i^letn ’ kletni Andrea Suban, M>r0 a Francesca Carbone por. "io ^ICI:. finančni stražnik Anto %r0l® Vita in učiteljica Vincenza Hiiv. j, kemik Paolo Gregori in Hiuirdemka Teresa Vivante, I:a An,, Eozo Polcsello in uradni-straj ."a Maria Catalano, finančni "ica ,, Roberto Cantarut in urad-r? Co/Onc'ettina Vernali. optik Pao-V arU in uradnica Mariavenere V*SC0VA uradnik Francesco De-'o gospodinja Lucia Bo-'1 tr,, ’ elektrikar Dario Cossutta 'govop t*jdočnica Gianna Fedoia. ju: Uarlo Ballarin in cospodi cuelina Altina, laboratorijski Včeraj - danes SEIKO p hi v?Sanetljivo velika izbira UR m-ATNINE ■ ZLATO 18/75091* C:n,i ža Ivana Gerdola daruje žena Milka Gerdol 10.000 lir za Glasbeno ma tico. Za vzdrževanje spomenika padlim NOB v- Križu darujeta Cvetko Štefančič 5.000 lir in Mirko Kralj (Obalna cesta) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Josipa Košute darujejo Milena, Nada in I.učano 20.000 lir za PD Vesna iz Križa. Marko Tence daruje 10.000 lir za ŠD Mladina iz Križa. Ob 7. obletnici smrti predrage Dragice Tence iz Križa darujeta mama Karolina in teta Francka 10.000 lir za vzdrževanje spomeni ka padlim v NOB v Križu. V isti namen darujejo sestra Maria z možem 10.000 tar brat Ančko 7 ženo T učano in sinem Sandorjem 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob obletnici smrti moža Alojza in matere Antonije Milkovič daruje Zora Križmančič 5.000 lir za šolo K.D. Krajuh v Gropadi. Ob obletnici smrti Antonije Milkovič darujeta hči Kristina Križ mančič in nečakinja Sonja Gornik 10.00(1 lir za šolo K.D. Kajuh v Gropadi. V počastitev spomina pok. Pep-ke Kralj iz Trebč darujeta Ivanka Možina (Trebče 18) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah in 5.000 lir za bivše borce iz Trebč, dru žina Malalan (Trebče 224) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču. V počastitev spomina pok. Kristine Kralj darujeta Mila in Kristina iz Barkovelj 5.000 lir za ŠD Pri moreč. V počastitev spomina Josipa Ko- šute daruje sestrična Slavica 10 tisoč lir za Skupnost Družina Opčine. Mešani pevski zbor in odbor PD Slavec čestitata svojim mladim članom ob uspešno opravljeni maturi. Mali oglasi z ELITE se poročiti'.' Informacije a-gencija «Conoscersi». Ul. Pellicccrie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. •CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. URADNIKA SKLADIŠČNIKA z znanjem slovenščine sprejme v službo zastopnik CITROEN — Plahuta Gil-berto. Ul. Brigata Casale 1. Javiti se osebno v uradnih urah. S 1 M C A 1000 — 3 verzije 1 Nove 1000 - Rally 1 Rally 2 j verzije 1100 — 7 verzij 1100 — Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 — 2 verziji 1308 - GT 1609 — Novi model 2000 — Automatic M A T R A Bagheera Bagheera S m SIMCA SUHBHUI RAZPOLAGAMO Z VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV ZASTOPNIK G. DUPLICA Drevored Ippndromo Z/Z TRST - Tel. 763487 - 763488 Starši iskreno čestitajo MIRNI CEROVAZ ob uspešno opravljeni maturi za izvedence iz kemije v Margheri SPLOŠNA OPREMA Tf.......... iy JUAMC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 Študentje Firenc gostje občine Devin - Nabrežina Pretekli torek so bili gost jv občinske upiave florentinski študentje, ki na povabilo pokrajinske uprave preživljajo v Trstu enomesečne počitnice. študentska mladina je imela tokrat prvič priliko, da se globlje spozna s problematiko uprave, ki deluje na etnično mešanem področju. Študentje so se živo zanimali za zgodovino, etnične in gospodarski posebnosti občil e. Po njihovem mnenju bi ta problematika (ki natančneje pojasnjuje splošno družbeno sliko občine, navaja podatke o osvobodilnem boju, obravnava problematiko istrskih beguncev in podobno) utegnila biti hvaležna snov za njihovo doktorsko dizertacijo. I. Pertot VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli v ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE Počitniški poletni miter v Mavhinjah Na pobudo pokrajinsi uprav*- in ob sodelovanju občine Devin Nabrežina bo s ponedeljkoi pričel delovati poletni center za otroke, ki bo gostoval v občinskem otroškem vrtcu v Mavhinjah. Pod vodstvom slovenskih in italijanskih ped a go gov, bo pribLžno trideset otrok (med katerimi je tudi nekaj telesno priza- !Patadiso deCCa Seta TRST ■ Trg Barriera Vecchia 14 SEDAJ JE CAS POSEBNIH PRILIK... ODDELEK ZA TKANINE: SVILA, PISANI BOMBAŽ IN VOLNA 50% popusta SVILA, ENOBARVNI BOMBA2 ' ENOBARVNA VOLNA ODDELEK ZA KONFEKCIJO: VSE RAZPOL02LJIVO BLAGO S POPUSTOM 40% popusta 30% popusta od 20% do 50% Prmior?icr3nevmfc GORIŠKI DNEVNIK 24. julija 1977 PO PRVIH URADNIH PODATKIH Zaradi padca vpisa v prve razrede na osnovnih šolah manj otrok Potrebna je akcija, da si zagotovimo vpis vseh slovenskih otrok, tudi iz mešanih zakonov V slovenske osnovne šole na Goriškem se je letos vpisalo 548 o-trok, pet manj kot v lanskem šolskem letu. Na padec števila vpisanih je vplivalo zmanjšanje vpisa v prve razrede. Letos se je namreč vpisalo 100 otrok, torej tistih pet otrok manj. zaradi katerih je padlo tudi celokupno število vpisanih. Hkrati to pomeni, da so se v o-stale razrede vpisali vsi' otroci, ki so doslej obiskovali to šolo. V osnovno šolo Jamlje - Dol bo letos obiskovalo 29 otrok (lansko leto 30), Doberdob 73 otrok (lani 76). Vrh 15 (15), Rupa 38 (39), Sovodnie 54 (56), štandrež 60 (57), Ulica Croce 99 (103), Lenassi — Ul. Rartdaccio 64 (65), Pevma - Oslav-je 33 (31). Podgora 19 (18), Štma-ver 3 (5), Števerjan 44 (48), Ple-šivo 14 (9), škrljevo 1 (1). če primerjamo podatke o vpisu v zadnjih petih letih, bomo ugotovili, da smo najbolj zadovoljiv vpis zabeležili v šolskem letu i975/76 in da se nam od tega leta dal*e postopoma zmanjšuje. Poglejmo številke: Leto 1973 : 503; leto 1974 : 525; leto 1975: 555; leto 1976: 553, leto 1977: 548. Po stanju v otroških vrtcih lah ko pričakujemo ohranitev vpisa v prve razrede na srednji ravni še v prihodnjem letu. čeprav moramo biti že sedaj pripravljeni, da se nam bo vpis v prve razrede snet nekoliko zmanjšal. Večji padec vpisa pa bomo zabeležili naslednja leta. Gre za pojav, ki ima svoje razloge v padcu števila rojstev po vsej državi, ki pa je obarvan z nekaterimi manjšinskimi značilnostmi, o katerih bomo morali jasneje spregovoriti. Župniki in proizvajalci otroške hrane so že pred časom opozorili na občuten padec števila rojstev. Slovenski župniki v Beneški Slove niji v svojih javnih posegih na ta pojav (in na padec števila porok), stalno opozarjajo, ko govorijo o številčnem stanju prebivalstva. Na podlagi teh signalov so število rojstev v državi pričeli tudi uradno preučevati in prišli do zanimive ugotovitve, po kateri se je od leta 1965 do leta 1975 število rojstev. v državi znižalo od enega milijona in 18 tisoč na 800.000 v lanskem letu, medtem ko bi morali, upoštevajoč sedanje podatke, ob koncu leta zabeležiti okoli 750 tisoč rojstev. Zaradi gospodarske krize in tudi zaradi načrtovanja družin lahko pričakujemo, da se bo v Italiji število živorojenih otrok zmanjšalo v desetih letih za okoli 10 odstotkov, trend, ki se še ni ustavil in ki prinaša v družbo celo vrsto zapletenih, vse prej kot nepomembnih vprašanj. Z njimi si tukaj in danes ne bi želeli beliti glave, opozoriti pa bi želeli na tiste probleme, ki se porajajo v zvezi s padcem vpisa v slovenske šole. Ob vsakem pričetku šolskega le- ta pozivamo slovenske starše, naj svoje otroke vpišejo v slovenske vrtce, osnovne in srednje šole. Pred leti smo obiskovali starše otrok, ki so imeli otroke godne za vpis, pozneje pa smo to dobro navado o-pustili. Danes se moramo resno zamisliti, če je ne bi kazalo obnoviti ter znova obiskovati starše, ki živijo na narodnostno izpostavljenih krajih, kakor tudi slovenske starše, ki zaradi neprestanega stika z večinskim narodom na delovnem mestu izgubijo smisel za važnost tega vprašanja ter se prepuščajo raznarodovalnemu vplivu. Skrbi najbolj potrebna je Gorica, kjer živi slovenski človek pod največjim pritiskom, prav tako važna sta Podgora, in Štandrež. Skrb bo potrebno posvetiti tudi mešanim zakonom (tudi v Doberdobu), iz katerih naša narodnostna skupnost redno povleče ta kratko. Temu vprašanju bomo morali streči soglasno •vsi slovenski dejavniki, polno podporo pa si moramo zagotoviti tudi pri italijanskih strankah, ki vključujejo Slovence. Ker obstaja, zaradi odsotnosti ustreznega globalnega zaščitnega zakona, objektivni pritisk v smeri raznarodovanja, morajo delavske stranke občutiti stisko, ki jo preživlja naša skupnost, in na področju vpisovanja v slovenske vrtce in šole stvarno podpreti akcijo, tudi s pristopom k vsakemu posameznemu članu ali simpatizerju, da z vpisom otroka v slovensko šolo zaustavi asimilacijski tok. prostovoljnim delom, so Doljani opravili skoraj vsa dela na spomeniku. Pred nekaj dnevi so pripeljali zemljo. Sedaj jih muči še razsvetjava iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinili umil mm milni miM i m i n tu t ii/iiimiiiii ih ti n ima mi iiii mu iiiii iiiiiiiiiiiiiiiimii hi 11111111111111111111111111111 m n u m n min umili m ii PO ŠTIRIH LETIH PROSTOVOLJNEGA DELA Odkritje partizanskega spomenika v Dolu bodo združili s proslavo Goriške fronte Osrednji del spomenika je krnski kamen, ki so ga kamnoseki iz Dola sami oblikovali - Z današnjim praznikom si hočejo zagotoviti sredstva za kritje stroškov Ob letošnji proslavi Goriške fronte, prvega oboroženega spopada, ki ga beleži zgodovina italijanskega odporniškega gibanja, bodo v Dolu, občina Doberdob, odkrili partizanski spomenik. Odločitev, da z obeležjem počastijo spomin svojih enajstih padlih občanov v boju za svobodo in napredek, so sprejeli na sej: pripravljalnega odbora pred štirimi leti. Pred dvema letoma so i občinsko zemljišče, ki so ga primemo uredili, postavili 14 ton težak kraški kamen, ki so ga prijoeljaii iz kamnoloma na Tržaškem. Ta kamen so, v skladu z načrti arhitekta Jožeta Ce-ja in po njegovi želji domačini, med katerimi j več kamnosekov, sami oblikovali z dletom in kladivom. Spomenik gradij-. domač:ni prostovoljno. Tako velikega dela pa ne bi zaključili, če jim ne bi priskočili na pomoč tudi drugi. Robert Furlan jim je kamen zastonj pripeljal v Dol, lastnik dvigala Kusterle pa ga je položil na betonski podstavek. Marmornate plošče ip .kamen za zid je daroval Vilko Cotič! Zemljišče je. kot smo že omenili, darovala občinska uprava. Za spomenik so si domačini zagotovili precej sredstev z nabirko, ki traja že nekaj časa in v katero se vključujejo tudi prebivalci drugih krajev. V ploščo, ki jo bodo položili k zidu, bodo vklesali imena padlih, iz naslednjih zaselkov v Dolu: Boneti, Ferletiči, Brni, Hišarji, Mikoli. Pal-kišče, Vižintini, Devetaki in čukišče. Odkritje spomenika je predvideno v nedeljo, 25. septembra. Proslava Goriške fronte, ki bo združena z .odkritjem, bo imela pokrajinski značaj ter bo neposredno angažirala pokrajinsko vodstvo ANPI -VZPI. Dogodek bo ponudil priložnost, da se prikliče v spomin napad partizanske edinice na nemško motor zi rano enoto pri Devetaki':, v kateri je bilo ubitih okoli 80 nemških vo- j jakov. O tem dogodku, kakor tudi o boju Doljanov za svoboditev, bodo obširno pisali v brošuri, ki jo bedo izdali ob odkritju spomenika. jim zaželeti uspeh, tako pri današnjem prazniku, kot pri tistem, ki ga — za vso Goriško — pripravljajo v septembru. Akcija za partizanski spomenik v Štandrežu Seveda si je z izgradnjo spomenika tako maloštevilna krajevna skupnost, kot je dolska, naložila hudo finančno breme. Da bi bilo čimmanj težko, so priredili te dni, in tudi danes, v Jolu šagro, ki zaradi lepega vremena tudi finančno dobro obeta. Pridnim Doljanom j: za njihov^ iniciativnost in požrtvovalnost zares potrebno iz srca čestitati ter ■4 'I l I <. 1.1 i: I —Iskrene čestitke Patriciji in Darjotu ob rojstvu prvorojenčka PETRA kateremu želimo vso srečo v življenju PD »SOVODNJE* ■ Hll lllinillllllllllllllllllllHIIIHIIIIHIHHII Hilli IIIIHIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIHIIIHIIIHIHIIIII lili IIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIHHHHIIIIII Hill lili II lili IIIHHIIIIIII lili V PROSTORIH DIJAŠKEGA DOMA Filmski krožek v Gorici je začel s svojim delovanjem Režiser J. Babič je predstavil svoj film «Tri četrtine sonca» Člani filmskega krožka bodo obiskali festival v Pulju Režiser Jože Babič in filmski kritik Darko Bratina na večeru, ki ga je priredil filmski krožek V četrtek je bil v prostorih Dijaškega domi prvi javni nastop novoustanovljenega filmskega krožka, ki ga vodi sociolog in filmski kritik Darko Bratina. Profesor Bratina je v svojem nagovoru poudaril, da je vsak začetek težak, to pa je še zna-čilnejše za umetnost, v kateri nam primanjkuje tudi tradicija. V zamejstvu posvečamo premalo pozornost: temu mediju, ki bi lahko postal pomembno sredstvo pri prenašanju naših problemov v javnost. Zgrešena je tudi miselnost, da si dobrih filmov lahko privoščijo le narodi z velikimi produkcijskimi sredstvi in priznano filmsko tradicijo. Nedvomno. da imajo ti narodi prednost, vendar to še daleč ne pomeni, da se ne da ustvariti z manjšimi sredstvi kvalitetnih del. Filmski krožek se bo zavzemal za spoznavanje- filmske umetnosti in bo v ta namen prirejal organizirane oglede filmskih del in jih tudi sam p-edvajal. V bližnjem programu krožka je tudi ogled filmskega festivala v Puli. Četrtkovo predavanje režiserja Babiča je bilo usmerjeno v spoznanje jugoslovanske in slovenske filmske umetnosti. Babič je prikazal prve začetke kinematografije v Sloveniji. Prve kamere so zaplenili Nemcem in so z njimi snemali partizansko življenje. Po končani vojni pa je zavladalo veliko zanimanje za to zvrst umetnosti. Bili smo namreč v dobi socialnega realizma in nihče drugi ne more bolje prikazati življenja kot filmska kamera. Po prvem jugoslovanskem filmu »Slavica* so posneli tudi prvi slovenski film «Na svoji zemlji*. Med prve slovenske filme spada tudi Babičev film »Tri četrtine sonca*, ki smo ga lahko yideli predvčerajšnjim na koprski televiziji. Scenarij za ta film je napisal Leopold Lahola, ki se je izselil iz Češkoslovaške v Izrael, pozneje na ; _• je naveličal izraelskih kibucev in je prišel živet v Slovenijo. Bil je eden prvih, ki je začel obravnavati problem svetovne revolucije, ki jo je prinesla druga svetovna vojna, iz psihološkega stališča in to je bil tudi glavni vzrok njegovih sporov s praškimi oblastmi in njegove poznejše izselitve. Film so posneli v naših kraj'h, prvi prizor, prihod vlaka na železniško postajo, je bil snemam v Novi Gorici. Statisti so bili prebivalci naših krajev, ki so za to priložnost potegnili iz omar stare partizanske obleke, tovarna v Anhovem pa je dala svojim delavcem dvodnevni dopust, da S' v največjem številu udeležili snemanja. Ta film namreč zavzema prvo mesto v Jugoslaviji po številu nastopajočih. Tudi zagnanost je bila v primeru tega film- pomembna, saj so snemali nepretrgoma tudi po štirideset ur, da so dokončali film pred puljskim festivalom, kjer je žel veliko uspeha in kjer je Babič prejel za režijo r.agrado- »zlato areno*. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika v narodnoosvobodilnem boju padlim vaščanom iz štandreža, se je v petek zvečer spet sestal na redni seji ter ocenil dosedanji potek akcije zbiranja sredstev za postavitev obeležja, oziroma za nakup zemljišča na glavnem trgu. Pripravljalni odbor, v katerem .so predstavniki skoraj vseh vaških prosvetnih in športnih društev in sklenil, z akcijo nadaljevati, kljub počitniškemu vzdušju. Kakor smo že nekajkrat poročali je koordinacijski odbor po dolgoletnem zavlačevanju s strani goriške občinske uprave (pomanjkanje politične volje) sprejel pobudo nekaterih domačinov in poskrbel za odkup 463 kv. metrov obsežnega,zemljišča-,na štrandreškem glavnem trgu. Skoraj istočasno pa je stekla tudi akcija za zbiranje sredstev pod geslom «meter zemlie za spomenik v vsako slovensko družino*. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V S0V0DNJAH SPREMEMBA PRAVILNIKA IN RAZPIS NOVEGA NATEČAJA V septembru začetek del na občinski stavbi • Dodatni stroški za ureditev ogrevanja v telovadnici - Za zaprtimi vrati razprava o stališču občine do nameravane premestitve občinskega tajnika Zemliišče, kjer bodo postavili trajno obeležje vaščanom, ki so darovali svoja življenja za svobodo, so razdelili v 463 enakih deležev, ki .tih zdaj simbolično odstopajo, izdajajo pa se tudi simbolične lastniške pole. Zbiranje sredstev so zaupali poverjenikom, ki so v nekaterih območjih vasi že uspešno opravili akcijo, tako da lahko že tudi obiavimo prvi seznam prispevkov. Gre za -rlastnike* iz območia Kraške ulice ter gornjega dela Mihaelove ulice, medtem ko bodo drugi prišli na vrsto prihodnjič. Do včeraj je bila oddana osmina deležev (57 kv. metrov) za skupaj 859.600 lir. Prispevali so: Pavel Lutman 100 tisoč, Valter Reščič 15.000, Jelko Pe-tejan 10.000, NN 1.000. Vladimir Boštjančič 10.000, Franc Pisk 10.000. Milče Tkalič 15.000, Elvina Tkalič 10.000, Vojko Nardin 50.000, Ivo Makuc 10.000, NN 3.600, Alojz in Ida Brajnik 20.000, Marija Tronči 10.000, Alojz Mučič 20.000, Edvin Marušič 15.000, Cvetko Brajnik 15.000, Da-ro Marušič 10.000, Angel Mučič 10 tisoč, Katerina Markočič 15.000, Edi Devetak 15.000, Adolf Kuzmin 10.000, Lojzka Petejan 15.000. Danilo Makuc 30.000, Maks Nanut 50.000, Romana Nanut 100.000, Rudi Budal 100 tisoč, Danilo in Lilijana Nanut 150 tisoč, Stanko Černič 5.000, Dario Bensa 10.000, Stanko Zorn 10.000, Ladko Morel 15.000 lir. Nastop mladinskega orkestra iz Rapalla V četrtek 28. t.m., bo v dvorani deželnih ustanov na goriškem gradu nastopil mladinski orkester iz Rapalla, pod vodstvom dirigenta Angela Riccobaldija. Na sporedu so dela klasičnih mojstrov Cortopas-sija, Cruegerja, Glucka, Beethovna, Haendla, Manganellija, Mozarta, Mendelsshona, Offenbacha, Schuberta in Verdija. Koncert bo ob 21. uri. Po seji 13. t.m., ko se je zadnjič sestal sovodenjski občinski svet, smo sklepali, da si bodo tudi upravitelji privošči); nekoliko oddiha. Žal niso bila naša predvidevanja utemeljena, kajti župan češčut je v petek zvečer po hit-em postopku spet sklical občinski svet. Na dnevnem redu so bile nekatere nujne zadeve, ki jih nikakor ni bilo mogoče odložiti ter o njih razpravljati šele proti jeseni. Kakor smo že pred nekaj meseci poročali, : z bo ob koncu leta izpraznilo mesto uradnika v tajništvu občna in občinski svet je sprejel sklep o razpisu natečaja za zaposlitev novega uslužbenca. Žal pa je nadzorni organ omenjeni sklep zavrnil z utemeljitvijo, da ni v skladu z občinskim pravilnikom o nameščanju uslužbencev ter svetoval spremembo dokumenta, kar so tudi svetovalci na petkovi seji soglasno odobrili. Obenem pa so glasovali tud: za razpis novega natečaja, ki naj ustreza določilom popravljenega pravilnika. Župan češčut je, v nada(jevanju seje poročal o tern.da je" uprava končno le našla podjetje, ki je pri-i dela, ža obriovjtev pravljeno opraviti dela, strehe na stavbi župknstva. Pri natančnem p-egledu pa se je izkazalo da popravila ne bo mogoče opraviti brez ustreznih zunanjih opornikov, kar pa ni bilo vključeno v znesku, ki ga je občinski svet že odobril v ta namen. Zato bo treba, je pojasnil Župan, kasneje sprejeti dodatni sklep o izplačilu razlike. Občina je za zamenjavo strehe že namenila 16.611.ilO 'ir. Dela pa se bodo začela v prvi polovici septembra, zaključila pa naj bi se, po zagotovilu izvajalca, najkasneje do 30. novembra letos. Zamenjava strehe (sedanja je lesena) ne bo spremenila zunanjega videza stavbe, občinski uradi pa bodo ves čas normalno odprti. Ob koncu je bil govor še o dodatnih stroških za ureditev ogrevanja v občinski telovadnici, kar bo veljalo približno 20 milijonov lir ter o najnovejšem finančnem izračunu za dograditev celega objekta. Župan češčut j na seji na kratko poročal o obisku delegacije občinskega sveta, v Škofji Loki, za zaprtimi vrat* pa so ob koncu razpravljali o stališču, ki naj ga občinski svet zavzame v zvezi z nameravano premestitvijo občinskega tajnika. VESTI Z ONSTRAN MEJE Nove noložbe za boljšo oskrbo z vodo na Goriškem Za gradnjo novih in posodobljenje obstoječih vodovodov v novogoriški in ajdovski občini bodo lelos investirali skoraj ISO milijonov starih dinarjev . Iz Mrzlrka tpdi do 350 1 vode na sekundo - Pri Mirnu odkrili bogat vodni vir Jutri v Jamljah brez toka Ustanova za električno energijo (ENEL) sporoča, da jutri 25. t.m. med 13. in 17. ne bo toka na območju transformatorske postaje v Jamljah. Izklop je potreben zaradi nujnih vzdrževalnih del na električnem o-mrežju. Goriški vodovodi, ki imajo sedež v Novi Gorici, vlagajo vsako leto precejšnja sredstva za gradnjo novih vodovodov ali pa za modernizacijo obstoječega omrežja. Kmalu bodo na primer zaključili gradnjo vodovoda v Kožbani, to je v najbolj pasivnem območju Goriških Brd. Nov vodovod nadalje grade na Ligu, hribovski vasi nad Kanalom. Pri delih so sodelovali tudi pripadniki jugo slovanske vojske. Kmalu bodo začeli graditi nov vodovod iz Čepovana v Srednji Lokovec, kjer bodo do jese ni zgradili tudi nov industrijski o-brat. Novo omrežje grade v indu strijski coni Nove Gorice in popravljajo vodovod v Renčah. Kmalu pa bodo začeli graditi tudi nov vodovod iz Temnice do Vojščice na Krasu. V načrtu je nadalje popravilo vodovoda v Šempasu, zgraditev novega vodovoda v novem naselju Ribnik v Ajdovščini, modernizacija vodovoda v Velikih Žabljah na Vipavskem in gradnja novega vodovoda v vasi Brje pri Braniku. Skupaj bodo samo letos vložili v gradnjo novih vodovodov oziroma za modernizacijo obstoječega omrežja skoraj 150 milijonov starih dinarjev. Sredstva so zbrali s prispevki občin Nova Gorica in Ajdovščina, Goriških vodovodov, podjetij in s samoprispevki občanov. Dodati pa je še delo, ki ga opravljajo občani ter velik prispevek mladinskih delovnih brigad in pripadnikov armade. Pri naporih za preskrbo z vodo je seveda največjega pomena dejstvo, da so vodni viri na Goriškem veliki in da je voda izredno kakovostna in čista. Po mnenju strokovnjakov je na primer voda iz vodovoda Mrz-lek pri Solkanu ena izmed najboljših v Jugoslaviji. Zmogljivosti Mrzleka so tolikšne, da bi lahko iz tega vodovoda načrpali okrog 350 litrov vode na sekundo, načrpajo pa jo o-krog 210 litrov. Od te količine dobavijo za potrebe potrošnikov v Gorici povprečno po 80 litrov vode na sekundo. Zadostne so tudi rezerve vode v vodovodu Hubelj pri Ajdovščini. Tam bi jo glede na zmogljivosti lahko načrpali 300 litrov na sekundo, potrebujejo pa jo le 175 litrov. Kot pomembno zanimivost naj o-menimo, da so strokovnjaki Goriških vodovodov odkrili nov vodni vir pri Mirnu, tik ob meji z Italijo. Voda prihaja iz globin, tja na po pro- dnatih zemeljskih plasteh iz rek Soče in Vipave. Po predhodnih ugotovitvah zmogljivost tega novega vodnega vira znaša približno '00 litrov na sekundo. Nov vodni vir bodo podrobneje raziskali izvedenci Raziskovalne gkupnosti Slovenije. Razna obvestila Taborniki rodu Modrega vala, ki taborijo v Gozdu Mhrtiiljku pri'Kranjski gori sporočajo, da se s taborjenja vrnejo v sredo. 27. julija ob 19.30 fpo ita. času) na železniško postajo v Novo Gorico, ob 20,40 (po it. času) pa na železniško postajo v Sežano. ........................................................................................ti uti mu Milinim um m mi MIIII1MII1IH umi iiiiim mi m m liiNiiiiiniiiiiiiiiiMii im um NA POVRŠINI 12.000 KVADRATNIH METROV V industrijski coni na Poljanah pričeli graditi tovarno zapiraJ Ko bo proizvodnja stavbnega pohištva (oken in vrat) v tem obratu stekla, bo v njem zaposlenih okoli 30 delavcev Pred dnevi območju, ki so na Poljanah, na ga je občinska uprava v Doberdobu določila za potrebe industrijskih objektov, zakoličili zemljišče za gradnjo prvega industrijskega obrata v tej industrijski coni. Tovarna se imenuje ICAND in je organizirana kot delniška družba. Njen lastnik je Can-dusso iz Tržiča, ki ima v tem kraju že industrijski obrat za proizvodnjo zapiral. Ker je po zapiralih veliko povpraševanje in ker je lahko kupil na Krasu veliko površino zemlje (12.000 kvadratnih metrov), se je odločil, da si zgradi nov obrat. V kratkem bodo na velikem zemljišču, ki bo služilo za postavitev montažne tovarne, za urade in parkirišče, pričeli kopati temelje za novi obrat, ki se bo razprostiral na površini 39 x 70 metrov. Kakor smo izvedeli, bo proizvodna hala zelene barve, da se bo čimbolj prilagodila naravi, ki je prav sedaj zelena, kot že marsikatero poletje ne. Zgradba bo visoka 6.4 metra. Kakor smo že omenili, bodo v njej proizvajali zapirala, torei okna in vrata. Stavbno pohištvo iz aluminija in lesa gre danes hitro v PRAZNIK PETJA IN VINA V PEVMI PRI GORICI SPORED petek, 29. julija, ob 20. uri — tekma v briškoli sobota, 30. julija, ob 20. uri — ples ob zvokih ansambla «Fe- nikci* iz Ilirske Bistrice nedelja, 31. julija, ob 18. uri — koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane ob 20. uri — ples z ansamblom »Igo Radovič* iz Nabrežine ponedeljek, 1. avgusta, ob 20. uri — zaključni večer ob zvokih ansambla »Igo Radovič* iz Nabrežine Vse dni bo odprta razstava najboljših briških vin Na razpolago domači piščanci, klobase in ražnjiči na žaru promet, saj so obrtniki, predvsem mizarji zelo redki in jih je serijska proizvodnja že povsem nadomestila. Kakor smo izvedeli, bodo v o-bratu namestili pet tehnikov, ki bodo prišli iz Tržiča, ter približno 30 delavcev; polovica delovne sile bo ženskega spola. Sodijo, da bi morali delovno silo poiskati prvenstveno med domačim prebivalstvom. Seveda pod pogojem, da so Kraševci brezposelni in so pripravljeni zaposliti se v tej tovarni. Med ženskami je verjetno več takšnih, ki bi se zaposlile v tovarni, ki je blizu doma, ne bi pa mogli z e-nako gotovostjo istih besed ponoviti za moške, ki so, kot nam je znano, povečini že zaposleni in ne verjamemo, da so pripravljeni zamenjati delovno mesto. Obrat bodo razmeroma hitro dogradili in zato bo proizvodnja v njem tudi kmalu stekla. Proizvodnjo bodo povečevali postopoma, zato bodo v začetku zaposlili manj delavcev. Slika prikazuje delavce gradbenega podjetja, ki so ravnokar zakoličili tloris nove tovarne. V srede stavka gradbincev V sredo, 27. t.m. bodo štiri ure stavkali gradbinci v goriški pokrajini. S tem.se sindikalna federacija gadbinskih delavcev pridružuje vsedržavni stavki, ki naj prisili vlado in ndborove kroge, da čimprej u-redijo vprašanje stanarin, ki je o-benem tesno povezana s poživitvijo gradbene dejavnosti. V kinodvorani Eden v Gradišču bo ob 9.30 sindikalni shod. Delavci bodo stavkali med 8. in 12. uro, tisti pa ki delajo v izmenah, bodo zapustili delovno mesto zadnje štiri ure. ob razpravi za prenos pristojnosti od države na dežele, v smislu zakona 382, sledeči telegram: »Stranka Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini nujno zahteva, da zakonska določila, zadevajoča prenc, pristojnosti države na deželo upoštevajo člen 3 poseb nega statuta Furlanije - Julijske krajine glede potrebe zaščite slovenske manjšine.* Pojasnilo SSk iz Doberdoba Sekcija SSk iz Doberdoba nam j* poslala štiri gosto tipkane strani dolgo pismo s prošnjo za objavo v nedeljski številki našega lista, v katerih obravnava prejšnjo nedeljo objavljeno izjavo svetovalcev Občinske enotnosti. Zaradi izredno dolgega pisma in tudi zaradi velike natančnosti opisa posameznih obravnavanih vprašanj nam je nemogoče. čeprav bi bilo zaradi zgodovinopisja naših razmer koristno, da bi pismo tudi mi v celoti objavili. Sodimo pa, da gre vendarl* za stvari, ki imajo krajevni zna; čaj in ki bi jih morali reševati na krajevni ravni. To željo sni0 enkrat izrazili. V pismu je obravnavanih kakšnih 15 točk. SSk ugotavlja, da občinska uprava v Doberdobu naroča mašo za padle borce, ootem P8 nanjo ne pošlje svojega predstavnika in ne pooblašča niti predstavnika manjšine, da bi občino zastopal. Prav ob tistem času. k° je maša za padle, pa poklanja vence k obeležjem padlih v drekih vaseh. Pri poimenovanju šole v Doberdobu v kulturnem programu niso imenovali nastopa prosvetnega društva »Kras*. Primorsk' dnevnik n8 ni omenil zapažen govor domačega župnika, ki je bil edini neomenjeni udeleženec na priredit'*-ter mu jc bila krivica popravljen8 z objavo popravka. SSk ima Prl" pombe na račun same proslave v zvezi s poimenovanjem šole, z d°‘ bavo kipa ter z načinom opis* lika pisatelja in revolucionar!?. SSk ima pripombe tudi na ra?un neusklajenih prireditev in sodi. o* je bila krvodajalska prireditev organizirana z namenom, da bi n?'0] j tila Vodopivčevo proslavo. Obžf' i luje, da občinska uprava, ki 1® bila na proslavo vabljena, ni Poslala svojega predstavnika. V zvezi z odsotnostjo p.d Kr«’ \ (katoliško društvo) na pobratenj!! , v Prvačini, SSk trdi, da je odl DEŽURNA LEKARNA V TR**y Danes ponoči je v Tržiču d®* J lekarna Al Redentore, Ul. F*8 Roselli, tel. 72340. DEŽURNA LEKARNA V GORlCi Od danes naprej je v Goriči žurna lekarna Providenti, tel. el. 2972. Namesto rož za slovo od pokojnika Salvota Terčiča d8^ Jožica, Sonja, Nadja in ■ jf družinami 60.000 lir za Onkolo9^ štitut v Ljubljani. ar Za partizanski spomenik ? ^ so darovali: Angelo Frandoli*-- jjf 10.000 lir, Jožef Peric, Goric8^ jjf- lir, Ida Marušič, Doberdob, Ob 15. obletnici bridke „ dragega sina Ivana - Gianiw?i i* ruje žalujoča družina Ferl®1*^ Tržiča 25.000 lir za Dijaško ^ d t s d s t> H k d. a tv ki ii la ta b, Pi k: Pl Jji di da C ko ha ho &0| Pr, S, hic vs< »ti ^a »*h hih Jo v °dc •ho str, «av °ds *a !>ist ?*et Jo [»n s 0(. s Primorca "dnevnik KULTURA ODGOVARJA PREDSEDNIK UPRAVNEGA SVETA PROF. JOSIP TAVČAR Pomen končnega priznanja statusa Stalnemu slovenskemu gledališču Priznanje pomeni predvsem redno in večjo finančno podporo države in s tem izboljšanje Pogojev za delovanje gledališča - Z Župančičevo «Veroniko Deseniško* pričetek sezone Pred dnevi je vodstvo Stalnega slovenskega gledališča sporočilo javnosti, da je komisija ministrstva za turizem ^ Prireditve 12. t.m. sprejela sklep o priznanju statusa s alnosti SSG in ga uvrstila med italijanska stalna gledišča. Vodstvo SSG je ta sklep označilo za pomemben orak — vsaj v načelnem oziru — na poti končne rešitve vPrašanja slovenskega gledališča v Trstu. Naše čitatelje sedaj gotovo zanima, kaj ta sklep po-deni v praktičnem smislu, kakšne koristi bo od njega ^do SSG in kdaj, kakšne tehnične naloge so sedaj pred vodstvom SSG če naj sklep označimo v tem trenutku kot akt politične volje, itd. Za pojasnila v tej zveži smo Predsedniku upravnega sveta SSG prof. Josipu Tavčarju Zftstavili nekaj vprašanj: Vprašanje: Bitka /,a ureditev P avnega statusa SSG je že dolga . mučna. Doslej je bilo več ra-r^aranj kot zadoščenja, priča bili hudim kriznim obdobjem, * so resno ogrožala sam obstoj gledališča. Kaj ste mislili S(C’ bo ste sedanji sklep mini-rske komisije o priznanju stal-korakT^G označili za pomemben J%ovor: Vključitev naše gleda-.,. ® ustanove v seznam italijan-stalnih gledališč pomeni pred-fin • to’ se glavna, to je „1 ančna skrb za delovanje naše ?.®uališke hiše. prenese od manj-bkf na ve^‘no- Drugače in manj ob ,eno Povedano, je doslej za dat-- Slovenskega stalnega gle-dusča preko svojih organizacij v tesnem sodelovanju z ma- ZaHensko Prebivalstvo v Italiji. l unja leta so sicer dobršen del ore ■ «:snem sodelovanju z ma-slove dj>movin0r skrbelo predvsem gl^ena za vzdrževanje našega “ališča prevzele naše krajev-, Ustanove in sicer občina, po-aJina in dežela, ki so ob podpo-si .rjapredne politične javnosti, j. uikatov in skoraj vsega Ratanskega gledališkega sveta spro-,Jr ln podprle postopek za po-lji|n° publicizacijo naše gleda-biše. Vendar je glavno od-tlo ?rnQ.st Pri tej akciji še ved- w nosila naša zamejska javnost, gledališkihk° - litiČ"’h- le preko svojih političnih in predstavnikov morala tjT'‘,‘o, spodbujati italijanski polive?- ln gledališki svet k vedno boni' angažiranosti v boju za do-eno rešitev naših problemov. m ' °dslej naprej bo drugače, kj . gledališče je zdaj ustanova, italijanska nacionalna jav-bien' pr’znava za svojo, kar po-na.ni’ da bodo morali skrbeti za Him .sto3 in razvoj predvsem v dai 'n ravnati z nami, kot rav-ski^’ rec™o z rimskim ali milan-stalnim gledališčem. , asn° je (ja s t,em še ni re-bon?’ ie finančna skrb popol-slej a odpadla in da se bomo odra J naprej lahko ukvarjali sa-z umetniškimi problemi. Prav -°,jasno ria “. Jasno pa je tudi dejstvo, nismo !*ansi več sami v boju za fi- Je Uva 'tranje našega gledališča, ker na naši strani italijanska dr- Doji ’ bi ji je prvič dana prilož-je bonkretno pokaže, kakšen Im,. -Ion odnos do slovenske kul-V v. daliji, ga ^rnšanje: Praktičen pomen tete,^ k cba ie torej v zagotovitvi ob e državne podpore gledališču Upanji, ki jo dajejo krajevne "ve. Predvidevate, da bo ta Mat s« takšna, da bo finančna v n bSG zadovoljivo rešena tudi Mccl ',mpr-|avi z drugimi stalnimi ^absči v Italiji? daij-?0vor: Podpore stalnim gle-Poduern se običajno določajo na s0 n.gl statističnih elementov, kot da)ca Primer inkaso, število gle-stav VrV sezoni in število pred-Poglivi ,zume se' da se v tem He čru bot gledališče neke etnič-kultUranišine, pa čeprav visoko daij^® in s staro in bogato gle-Meri ° n°m r bovgtj nov° *^d. Ni torej pričale raiLra bo ministrska podpora riai tradicijo, ne moremo pri-■ - t' z Rimom, Turinom, Mila- lahk0kLJ. v začetku taka, da bo ten, rin i 'a vse naše potrebe. Na ben r°čju bo po mojem potre-Pi'6prj. dolg boj, saj bomo morali bar rJat' ne samo ministrstvo — Jnarv(,,0rda ne bo tako težko — lijan-P’ *n še posebno, tudi ita-gledališke kolege, ki se- 1-___■ ••• __ nn dij?3ke' deljeva<^'nistrski komisiji za po potreuanle podpor, da so naše ber s docela enake njihovim, f'ndikai Vs‘ moramo držati istih bon0v n'b Predpisov in istih zabaše ’ ba čeprav je specifičnost bo nestanove taka, da že aprioren) j nioremo računati z inka-bretist s številom gledalcev in ?ali.šoa V' bi jih lahko imajo gle-turnju v velikih italijanskih kul-Muralp Sre.diščih. Očitno bodo tu vsen, .Priskočiti na pomoč pred-sti dejpi Jevne ustanove in še zla-skrb' bi ji je poverjena glav-12aaia:..za reševanje problemov, Mh Jai0«'h iz dejstva, da v nje-ia SloVg Pjstrativnih mejah živi- LVeliknC.i' Sicer Pa nam Je ®“gov0r? to'ažbo, kot sem že v Mern0 a na Prvo vprašanje pri-^rskiro^adaril, da se je z mini-^vtirmfPriznanjem naš položaj Mfalej tlZ]ral» v smislu, da nosi za našBap,r^'i giavno odgovornost nitt. * ^ ' ___ J.__mi delovanje predvsem mi rjbati '..bi bo nujno moralo po Menip . S|tve Jq.brai?,.j',h tudi najti za vse naše pro s pomoč- k v.>Slk ustanov, k Misij. a ' *ma sklep ministrske k° PntL|Zl> izvršilno moč, ali pa a »k.. °en še dodatni napor, da dodatni napor, j” meso postala«? Kak- Mltgen. inia v načrtu v tem Dri,«__________ Primeru vodstvo SSG? Odgovor: Sklep ministrske komisije ima že sam na sebi izvršilno moč. Ne smemo namreč pozabiti na dejstvo, da v Italiji ni zakona o gledališčih in da se že od vsega početka vsa gledališka dejavnost ureja z ministrskimi o-krožnicami. V tem pogledu ne bo torej treba nobenega dodatnega napora, da bo 'beseda postala meso’. Vprašanje je kvečjemu v tem, kakšne vrste 'mesa' bomo dobivali iz rimske 'mesnice'. Vprašanje: če lahko torej opti-mistično predvidevamo, da bodo sredstva iz državnih virov kmalu na razpolago, kako se bo to odrazilo na novo sezono ne samo v u-metniškem oziru, marveč tudi na gmotne pogoje umetniškega in tehničnega osebja SSG? Odgovor: Ne glede na višino ministrske podpore se bo v prihodnji sezoni gmotni položaj še posebno umetniškega osebja nujno moral izboljšati. Drugače in bolj odgovorno povedano, bo proračun za leto 1977-78 neizbežno moral predvidevati znatne poviši-ce vsaj igralcem, ki so pri nas zaradi narave angažmaja sindikalno in tudi drugače najmanj zaščiteni. Finančna sredstva za kritje tega povečanega proračuna se bodo morala rtajti za vsako ceno, saj drugače res ne moremo začeti sezone. Da pa ne govorimo o tem, da se bo proračun zaradi devalvacije lire tudi sicer moral povečati, dasi bo še vedno — kot lahko predvidevam na podlagi podatkov, s katerimi razpolagam -.v, roejaMreUVie ali kvečjemu polovice proračunov, ki jih bodo pražila,()^bala stalna gledališča v Italiji. Vprašanje: Ko sva že pri tem, nam mogpče lahko anticipirate kakšen podatek v zvezi z repertoarjem gledališča v prihodnji sezoni, z morebitnimi novimi zased- bami v ansamblu oziroma pomladitvami v njem, v zvezi z umetniškim vodstvom itd.? Odgovor: Upravni svet še ni dokončno potrdil repertoarja za prihodnjo sezono, kot še ni dokončno sklep>al o novih angažmajih, dasi je bilo o tem, kot je zlahka razumljivo, že mnogo govora in mnogo načelnih orientacij. Počakati smo namreč morali, da se položaj v Rimu razčisti, preden smo lahko prevzeli nase katero koli odgovornost v zvezi z novo sezono. No, zdaj so nam stvari bolj jasne, saj vemo, da lahko začnemo z delom in da lahko načrtujemo naše delovanje v prihodnji sezoni, kot to v tem trenutku delajo tudi vsa ostala italijanska stalna gledališča. Zato se bo upravni svet naše ustanove čim-prej sestal in formalno odobril, kar je doslej že pripravil za prihodnjo sezono, ki bo morala, vsaj v naših namenih, popolnoma od praviti negativne vtise, ki jih je sorazmerno velik del naše publike imel na naših predstavah v preteklem gledališkem letu. O repertoarju za prihodnjo sezono, o morebitnih novih sodelavcih in o drugih spremembah v strukturi naše hiše se bomo torej podrobneje pogovorili po seji upravnega sveta, ki bo približno čez tri tedne. Samo to lahko povem, da se bo prihodnja sezona začela z Župančičevo «Vero-niko Deseniško«, ki jo bo ob 100-letnici pesnikovega rojstva režiral Jože Babič. Spacalove antološke razstave na gradu, v Rižarni ln na univerzi privabljajo dan za dnem številne obiskovalce — ljubitelje likovne umetnosti, saj imajo prvič priložnost seznaniti se s pregledom celotnega u-metnikovega ustvarjalnega opusa skozi različne faze v štiridesetih letih. Največ obiskovalcev je na gradu, ki je tudi sicer privlačna razgledna točka na mesto za tuje in tudi domače turiste, čeprav vreme prav letos ni najbolj ugodno. Prejšnji ponedeljek je SKGZ priredila Spacalu ob njegovem dvoj-, nem — življenjskem in umetniškem — jubileju tovariško srečanje na gradu. Srečanja so se udeležili številni slovenski in italijanski kulturni in javni delavci ter gostje iz SR Slovenije, med katerimi ravnatelj Modeme galerije prof. Kržišnik in predsednik komisije za kulturo pri SZDL dr. Rotovnik (oba na sliki s Spacalom) lllllllllllllllllllllllllllllllllll||■l||||||||ll||||||||||||||||||||||||||||lU|]|||||||||||||tl||||||||ll|ltllMlll||||■lnll|||||||f||||f|||||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||U||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|l|||||||||||||H|||||||||||||||||||||||t||||||||||||||Il||||||||||||l||||||||||||||||||||||||| OB DESETLETNICI NJEGOVE SMRTI JANKO FURLAN - zgled slovenskega šolnika in zavzetega naprednega prosvetnega delavca v Življenjska pot mavhinjskega rojaka, njegovo šolsko, publicistično in družbeno delovanje med primorskimi emigranti ter povojna prosvetna zavzetost V torek, dne 26. t.m., poteče deset let od dneva, ko je v nabre-žinskem sanatoriju umrl Janko Furlan. Janko Furlan je bil v življenju naše narodne skupnosti tako pomembna osebnost, da se ne moremo spomniti desetletnice njegove smrti le s prigodnim člankom. Že pred časom sem začel skicirati življenjepis tega mavhinjskega rojaka, a priznati moram, da sem šele med delom spoznal, da si nisem prevzel prav lahke naloge. Moje delo je oteževalo zares ahasversko življenje pokojnega Janka. Ni bilo lahko spremljati njegovo pot iz domačih krajev. kjer je služboval na vp^.,(pestih, v Maribor in Prekmurje, nato na jug Makedonije, na grško mejo in spet nazaj v Maribor in nato v Bosno. Od tod je sledil povratek na domača tla in na začasno zaposlitev v Kopru. Končno se je Furlan ustalil v svoji doma- Janko Furlan na eni poslednjih totngraiij pred smrtjo čiji v Sempolaju, kjer se še vedno ni umiril, temveč je ostal aktiven vse do svoje smrti. Ne le njegova geografsko raztegnjena pot, tudi njegovo organizacijsko delovanje, zlasti pa še njegovo publicistično delo je nalagalo nove in nove raziskave, poizvedbe in dokumentacije. Med tem delom so mi prišli na misel pesnikovi verzi: «Raztresene sem ude zbral, ne vseh, a kdor prebere te, spozna mu dušo in srce». Zbral sem mnogo podatkov o Janku Furlanu, zares ne vseh, a u-pam. da bo iz naslednjih vrstic le vstala podoba tega našega zaslužnega moža in si le želim, da bi njegovi znanci in prijatelji dodali k temu portretu še to kar so ort: doživljali z Jankom. Janko FiirlaP .je zaslužil, da se njegov živiienjepiš dopolni do potankosti. Janko (Janez) Furlan se je rodil v Mavhinjah 9. aprila 1888 od Helene rojene Pernarč č, do mačinke iz Mavhinj in očeta Simona. Jankova rojstna hiša je takrat nosila številko 19, danes pa je označena s številko 37. Domače hišno ime je Pri Lenčkinih. Jankov oče je bil srednji kmet. ki se je preživljal izključno s svojo kmetijo. Janko je štirinajstleten dokončal v šolskem letu 1901-02 z nadaljevalnim tečajem osnovnošolsko i-zobrazbo. Naslednje leto je dovršil enoletno pripravmeo za u-čiteljišča v Sežani. Uč teljišče v Kopru je obiskoval štiri šolska leta od 1903 do 1907, Prav v le tih njegovega dozorevanja so se v Kopru dogajale stvari, ki so gotovo kovale tudi Jankov značaj. Dijaki so kljub temu, da ni bilo to dovoljeno, imeli svoje kultur ne skupine, orkester, tamburaški in pevski zbor. Prirejali so tudi svoje prosvetne prireditve. Imeli so svoj literarni list, ki je sicer izhajal v enem izvodu. Od kulturnega izživljanja so dijaki prešli tudi na politično področje. Iznad vhoda na učiteljišče je ponoči izginil grb z avstrijskim dvoglavim orlom in ko je prišlo neko nem ško nacionalistično društvo v Koper, so slovenski in hrvaški dijaki priredili demonstracijo proti temu izzivalnemu obisku. V novembru 1905 so se dijaki udeležili socialistične demonstracije in 1. maj 1907 so praznovali s stavko. Proti koncu svojega študija je Janko prejemal štipendijo. Njegov ostareli in bolehni oče je namreč izročil posestvo najstareišemu sinu Josipu. Številna družina, v kateri je bil Janko najmlajši, šesti otrok, se je težko prebijala skozi neugodne, po suši in drugih nezgodah prizadete letine. Ko je Janko leta 1907 položil učiteljsko maturo, je stopil v življenje s skovanim kulturno - političnim značajem in vodilo v njegovo nadaljnjo pot mu je bil nauk priljubljenega profesorja Viktorja Bežka: «Učitelj se mora zavedati svojega poslanstva in se zlasti na vasi temeljito seznaniti z razmerami svojega šolskega okoliša». S 1. septembrom 1907 je bil Janko Furlan nastavljen kot začasni učitelj in voditelj na osnov nj šoli v Stomažu v sežanskem okraju. Na tem mestu je ostal dve šolski leti. Na lastno prošnjo je bil 27. julija 1909 premeščen na enorazrednico v Temnici na Krasu. Ker je imel za seboj že predpisani dve leti učiteljske prak^ sč, je zaprosil, da ga pripustijo k usposobijenostnemu izpita,' ki ga je' Ukjpešho ' položil pred'ustrezno izpraševalno komisijo v Gorici v maju 1910. Tako je postal stalni učitelj, a ostal je na isti šoli v Temnici. Tam si je tudi ustano- vil družino, ko se je leta 1913 o-ženil s Šempolajko Natalijo Berginc. s katero je imel sina Dušana (1913) ter hčeri Jelko (1914) in Vido (1916). V prvi svetovni vojni mu niso bile prihranjene tegobe vojaške ga življenja. Od 1. avgusta 1914 do 1. januarja 1918 je služil vojsko v 97. pešpolku v Radgoni. Po odpustu iz vojske je 2. ja nuarja 1918 nastopil svoje tretje službeno mesto na osnovni šob v Šempolaju. Tu je razvil vsestransko svoje delovanje prav po nauku svojega profesorja Bežka. Šempolajcem je pomagal pri obnovi prosvetnega delovanja. Da ni bila njegova pomoč le enostranska kot pevovodje in režiserja, priča revija Njiva (letnik I., leto 1919 str. 311) kjer* ob objavi šempdla'jske podružni ce Ljudskega odra, ki je bila u stanovliena 14. septembra 1919 piše se: «Na tem mestu pošilja mo gospoau učitelju Furlanu naš srčen pozdrav in iskreno zahvalo za njegovo nepristransko požrtvovalnost, nasvete in pouk novi podružnici*. V tem času je Furlan prevzel tudi mesto občinskega tajnika in je ljudem pomagal kjer je le mogel. Tako jim je tudi brezplačno sestavljal prijave za vojno škodo. S tem pa je posegel na področje, ki si ga je lastil nabrežin-ski fašist Scopi. Ta se je namreč bavil, seveda proti plačilu, s sestavljanjem enakih prijav. Toda Furlanova sicer brezplačna konkurenca ni bil edini razlog, da je Scopi Furlana zasovražil. Janko Furlan ni skrival svojega social nega in antifašističnega mišljenja zato si je nakopal sovraštvo vseh fašistov. Večkrat je bil podvržen dolgim zasliševanjem in hišnim’ preiskavam. Toda fašistično sovraštvo se >e kaj kmalu sprevrglo tudi v nasilje. DRAGO PAHOR (Nadaljevanje^ v torek) iiiiiiiiiiiiiMiiiiiittfMiifiiiiiiriiiiiiiiiimiiimiiiiiniiniiiiiiiiiii ii luni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiif ZNANOST IN DRUŽBA Sodobni afriški pisatelji v jeku družbenih sprememb Kenijec Kimoni Ceccu na portoroški mednarodni konferenci o humanizaciji napredka Letošnje portoroške mednarod ne konference o humanizaciji napredka sc je udeležil tudi Kenijec Kimani Gecau iz Nairobija, ki je zbranim udeležencem spregovoril o sodobnih afriških pisateljih in tukajšnih družbenih spremembah. »Položaj je, še posebej v kolonialnem obdobju, prisilil številne pisatelje, da so .zavzeli ideološko stališče: osvojila jih je dinamična moč in vizija totalne nacionnl ne osvoboditve. Zato je bil velik del afriške književnosti obeležen s protikolonializmom in proti-imperializom«, je dejal v začetku svojega obsežnega referata gost iz Kenije. Ni slučaj, da se je velik del afriške pisane književnosti razvil po drugi svetovni vojni. Ker in telektualna klima v zenitu kolonializma ni bila ugodna za izražanje polnega ustvarjalnega potenciala koloniziranega ljudstva, se je moderna afriška književnost pojavila šele z nastankom na- lllllllllllllllllll■■■lllllllllllllllll■lllll•llll•>•llllllllllllllll•ll■lllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIHIIIIUMnllllMIIIIIIIIIIII•ll||||||||||||||tllllllf|||||||||||||||lllllnl||||||||||||l|lllllllllllllll•lllltllllllllllHllllllllllllllll• Primorske bibliografske vesti XIII. ARHEOLOŠKI VESTNIK (Acta archaelogica). XXV-1974 in XXVI-1975. Z letnico 1976 sta končno izšli zajetni arheološki publikaciji. V obeh je najti znanstvene prispevke, ki zadevajo naše zahodne predele. V knjigi XXV (1974) Jaro Šašel objavlja študijo Koper (446 - 461), v kateri na podlagi arheologije in zgodovine obravnava pričevanja o Kopru v prvem tisočletju njegovega obstanka. Pisec v uvodu daje priznanje delu Marie Pie Billanovich Capodistria in etš romana e il pittore Bernardino Parenzano (1971); njegov prispevek je morda najpreglednejši spis o tem predmetu v slovenskem jeziku, dodan mu je daljši povzetek v italijanščini. Prispevek Elice Bolt.in - Tome Žigi na rimskih opekah iz depoja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu je na straneh 225 232. Vinko Šribar in Vida Stare reziskujeta Od kod ketlaške najdbe v Furlaniji (?) (462 - 482). Franc Truhlar v sicer kratkem članku z naslovom Banjška planota - arheološka terra incognita? (550 551) op> zarja na dejstva, ki govorijo na zgodnjo naseljenost; Banjške planote. Isti avtor (F. Truhlar) sodeluje tudi v knjigi XXVI (1975) in sicer s člankom Arheološki pomen aglomeracije Trnovo - Ilirska Bistrica 268 - 271). BOLLETTINO (.. ■)• L - 1977. Bilten, ki ga izdaja trikrat letno Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini (v Trstu), je to pot odprl svoje strani debati, ki naj bi z vseh strani osvetlila zanimivo politično oziroma zgodovinsko vprašanje o pre-okretu vodstva tržaške KPI jeseni leta 1944 glede državne pripadnosti o- zemelj Julijske krajine. Prvi tak prispevek je napisal Giorgio laksetich in ima naslov La «svolla» dei comunisti triestini nel 1944 sul problema del co-nfine onentale (1 - 19). Revija vsebuje še druge zanimive prispevke, ki se tičejo Furlanije, Istre in sploh Julijske krajine, gotovo pa je najzanimivejši prav citirani laksetiehev prispevek, ki bo verjetno po-budil še dopolnila drugih, gotovo pa celo polemike. KRONIKA (Časopis za slovensko krajevno zgodovino). 1. - 1977. Janez-Peršič na straneh 12 - 18 objavlja razpravo Družina florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran. To je tista mogočna starodavna družina, ki jo omenja že Dante v svoji Božanski komediji in ki je v letih 1337 - 1342 posojala denar tudi v Piranu. Pod naslovom Znanstveno zborovanje in proslava ob 125-letnic.: rojstva Simona Rutarja (1851 1903), Tolmin, 9. in 10 oktober 1976 je Boris Mlakar pripravil precej natančno poročilo Med Novimi publikacijami sta med drugim ocenjena Jadranski koledar 1977 (Metka Gombač, 70 71) in prevod rokopisa Zgodbe Norika in Furlanije Martina Bavčarja. Slednjo oceno je napisal Branko Marušič (st. 76), obravnava pa slovenski prevod latinskega rokopisa iz 17. stoletja. Latinsko «historijo>- goriškega zgodovinarja Bauzerja ali Bavčerja oziroma BavčArja je prevedel in izda) v Torontu z letnico 1975 Zdravko Jelinčič. Ocenjevalec meni, da je izid Bavčarjevega dela «pezornosti vredno dejanje«, hkrati pa bi želel ob prevodu več znan stvene raziskave. T. P. cionalne zavesti. Kot vemo, je desetletje po drugi svetovni vojni označeval protikolonialni boj tned narodnih razsežnosti. Afriški pi satelji so črpali svoj navdih iz svojo celine pa tudi iz zunanjih virov. Stik Afrike z imperializmom gre mnogo dlje v preteklost od dne-vov klasičnega kolonializma, to je v dni trgovine s sužnji Ko so ocenjevali te dogoke, so pesniki zabeležili našo zgodovino, izpostavili kritiki hipokrizijo, kri vice in bestialnost, ki je bila značilna za posiljevanje našega kontinenta. Predvsem so zabeležili, kako si je imperializem prizadeval uničiti osebnost Afričanov, njihovo človeško bistvo in jih izenačiti z živalmi. To je tematika pesmi Agostinha Neta »Kri in seme«, ki iz strahot kolonializma prehaja v kolektivno pozitivno a firmacHo: «Krvavimo od bolečine in upa, od žalosti in moči, krvaveči na tej zemlji črevesje, razbite od lopat, krvaveči od znoja prisilnega dela na poljih bombaža, krvaveči lakoto, nezmanje, obup in smrt. matere, poštenost na krvi in semenu iz zavržene Afrike črna in sijajna kot jutro prijateljstva, željna in močna kot stopnica svobode. V tej pesmi je imperializem u pridobljen kot kremplji najverjetneje kakega mrhovinarja in ti kremplji so vzrok krvavitvam. Skratka, kolonialni položaj je onemogočal, da bi se človek izrazij kot človeško bitje. Večini koloniziranih se je kolonializem predstavil kot zunanja sila, reinkarnacija nasilja in kri vice. Celo tistim, ki so bili voljni prilagoditi se mu, bodisi zato ker sta jim cerkev in šola vlila »kolonialno mentaliteto«, sinkreti-zem, ki naj bi kolonizirane spremenil v del kulturne in duhovne utelesitve kolonizatorjev ali pa zato, ker so upali na lahek in ia goden dobiček, prestiž v taborni kolonizatorjev, celo za njih kola nializem ni odstranil svojih togih rasnih zaprek. Pripomniti moramo, da je imperializem zamegli! razredni an- tagonizem v kolonizirajočih narodih in korumRiral delavski razred z delom superdobička, ki ga je iztiskal iz kolonij. Ta oportunizem, ki je zadušil interese de lavskega razreda je v skladu in popolnoma ustreza apeliranju na ozki, nacionalni šovinizem in rasno bigotnost s strani vladajočega razreda v kolonizatorskih deželah Presajen v kolonije, kjer je prišel do polnega izraza z vsemi spremljevalnimi surovostmi, spremenjenimi v učene teorije, je ta rasizem zaustavil kulturo in duha podrejenih narodov. Njegov edini cilj je bil dati legitimnost kolonialnemu osvajanju in izkoriščanju koloniziranih zavoljo bogastva njihovih dežel. Toda rasni kulturni napadi so opravili tudi pomembno delovanje na zgodovinski razvoj afriških družb, ki so šli mnogo globlje od očitnega spodkopavanja obstoječih ekonomskih institucij in družbenih odnosov. V prizadevanju, da koloniziranim narodom vsade kompleks manjvrednosti, so šli za tem, da uničijo njihovo zavest o lastnem jazu. Vendar pa se kolonializmu ni posrečilo njegovo prizadevanje, da bi ideološko odtujil večino koloniziranih. Njihovo kulturno je dro je nekako preživelo. Soočena z ogromnim protislovjem med kolonizatorji in koloniziranimi, ki naj bi jih kulturna asimilacija o-topela, je ta večina razvila nove oblike odpora in v razdobju aktivnega boja prilagodila svojo ce lotno kulturo zahtevam tega boja, pozivajoč svoje bogove in prednike, naj ji vlijejo moči in navdiha. Plast, ki je bila najbolj prizadeta od kulturnega napada in ideološke alienacije, je bil o-brobni razred, ki ga je bil impe rializem ustvaril kot posrednika med seboj in večino ljudstva. Prav tako smo videli, da je ta obrobna plast običajno obračala hrbet večini ljudi ter sprejemala nekaj od rasističnega sveta — stališča kolonizatorjev. Na poti k odtujitvi sta ji pomagali kolonialna cerkev in šola, katerih dolžnost je bila vsaditi mentalno DUŠAN ŽEUEZNOV (Nadaljevanje na 6. strani) 24. julija 1977 r e v i j e | DAN, 64-65 Z zamudo (zaradi težav pri zamenjavi tiskarne), je izšla dvojna številka družinskega mesečnika DAN. Kvalitetnih prispevkov je na pretek, vendar pa velja tudi tokrat zanje ugotovitev, da na poglobljen način obravnavajo vprašanja, ki so predmet aktualnega dogajanja v naši deželi s posebnim ozirom na našo narodnostno skupnost. V obliki nekakšnega nizanja in povezovanja vrste dogodkov je napisan uvodni prispevek Boga Samse z naslovom «Meja povezuje«. Mario Uršič objavlja zapis s kongresa italijanske zveze gledaliških delavcev s posebnim ozirom na slovenske kulturne ustanove. Boris Race podaja analizo položaia po osimskih sporazumih v pričakovanju konkretnih ukrepov, ki naj sprožijo izvajanje sporazumov samih v vseh aspektih, zlasti pa še glede obveznosti do slovenske narodnostne skupnosti. Sergij P;e-mru se na prikucen način spominja tragičnih dnevov ob lanskem potresu v Beneški Sloveniji in Furlaniji. Na podobno tematiko je prispevek Giordane M chelizza (Mihelič). Drago Tence piše o tradicionalnem srečanju otrok v Nabrežini v priredbi komisije za do-raščajočo mladino pri SKGZ, Bojan Brezigar se vrača v Ukve in pod naslovom »Pravca do' materinščine« piše o rrradnii nove šole v Ukvah, Naivnež se tokrat v svoji glosi ukvarja s feminizmom, srednji barvni strani sta posvečeni izletu Primorskega dnevnika no Jugoslaviji (pri oznaki fotoarafij se je vrinila napaka). Vlado Turina piše o zdravstveni reformi, Mario Magajna o tradicionalnem prvomajskem slavju v Boljuncu, Zdenka Hvala o planetih Jupitru in Saturnu. Izredno len ie spis Petra Suhadolca o srečanju z gamsi (ilustracija Klavdij Pa'č'č). V ocenah so zapisi Josipa Tavčar o Tomizzovem romanu »La mi »bor vita«, Aleksandra Rojca o dveh koncertih in Šerpi ia Grmeka o u-mrlem režiserju Robertu Rosselli-niiu. Sledi še nekaj praktičnih prispevkov za ženske. Pika-dan na stika za dooustniškim pohajkovanjem nekaterih. MLADIKA 6 Julijska številka zamejske katoliške revije »Mladika« je vsebinsko pestra in bogata na krajših prispevkih. Bila bi lahko med najboljšimi v zadnjih mesecih, če ne bi bilo v njej tudi nekaj «političnih» spodrsljajev (razen kolikor ne gre za zavestna stališča uredništva). To velja v prvi vrsti za prispevek z naslovom »Prava kultura je zmeraj o-pozicionalna«. ki je pravi slavospev deželnemu odborniku za kulturna vprašanja Alfeuu Mizzauu, katerega »svobodoljubni glas je sredi rastočega oportunizma vreden tudi slovenske pozornosti«. V delnem ponatisu njegovega posega na deželnem zborovanju kulturnih ustanov in združenj v vili Manin v Passarianu je namreč govor o hegemonistični in svobodni kulturi in o smernicah deželne kulturne politike, ki naj bi »slonela na spoštovanju treh temeljnih pogojev: avtonomije, pluralizma, spontanosti . . .» Besede so v redu. ni kaj reči, a se kaj slabo ujemajo z odnosom odbornika Mizzaua do Slovencev in slovenske kulture. Upamo. da pri «M)adiki» niso že pozabili, da je deželni odbornik za kulturo slovenski jezik zreduciral na «parlato». ki ni vredna niti oznake «slovenska» in da je s svojim predlogom o šolskih okrajih povsem prekršil eno od smernic «deželne kulturne politike«, namreč »avtonomijo«, ki bi io morala dežela uveljaviti za slovensko šolo. kar je skupna zahteva vseh Slovencev v naši deželi. Mar nista prav ta dva primera odraz prav tiste he?emonistične kulture uradne oblasti, proti kateri odbor- ‘ nik sicer govori, v praksi do Slovencev pa ji hlapčuje? čudno se zdi, kako je moglo uredništvo Mladike tako povzdigniti ta »svobodoljubni glas«, kot ga imenuje. razen seveda, če ga ni premamila «blesteča ugotoyitev», da je «prava kultura zmeraj opozi-cionalna«. V uvodnem članku je ponatisnjenih nekaj misli iz govora dr. Zorka Hareia na »Slovenskem taboru« v Doberdobu o pesniku in skladatelju Vinku Vodopivcu. A-lojz Rebula objavlja pesniško raz-mišljujoče navdahnjen spis «Nad Miramarom«. v katerem se prepletajo v pisateljevem značilnem slogu motivi narave, vere. politike in človeške usode. Sledi intervju z glasbenim sodelavcem radia Trst A Petrom Cvelbarjem, spomin na prof. Jožeta Peterlina, razgovor s pisateljem Borisom Pahorjem (s seveda obveznim napadom na Primorski dnevnik) in ugotovitvijo, da je Pahorjev poseg na go-riškem manjšinskem simpoziju bil »po temeljitosti in kulturnem razgledu nad ostalimi« (torej tudi nad posegi takorekoč uradnih predstavnikov Slovenske skupnosti Štoke, Hareja in Dolharja?), prispevek Martina Jevnikarja o a-meriškem slovenskem dnevniku «Ameriška domovina«, okrog katerega se zbirajo pretežno povojni emigranti, Iva Jevnikarja o znani zadevi prof. Sama Pahorja, Maksa šaha o »Majniški deklaraciji in Primorska« in še kaj. Na koncu je tokrat značilen tudi »čuk na obelisku« zaradi svojega razlaganja pojmov komunizem in e-kumenizem. Kot da bi brali pridigo francoskega oporečniškega in Čuku očitno simpatičnega pro-tivat.ikanskega škofa I^efebvreja... Prejeli smo DIALOGI, 6. — mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru. 6 24. julija 1977 PORTUGALSKO GOSTINSTVO LETOS V HUDIH TEŽAVAH Po vrsti izredno slabih letin letos nepričakovano prebogata Gostinci so si «naročili» tudi po pet gostov na posteljo, računajoč, da jih ne bo toliko - Kam sedaj z množico ? - Vlada grozi, a je tudi sama v težavah LIZBONA, julija — Iberijski pplolok je letos s turističnega vidika vsestransko zanimiv, na e-ni strani močno vabljiv, na drugi pa- hudo nevaren. Španija je nepričakovano, pred nedavnim, razveljavila svojo peseto in s tem omogočila tujim turistom, da si privoščijo še cenejši počitek kot so si ga zamišljali. In Španija je med na.jcenejšimi turističnimi deželami ali celo najcenejša na vsem Sredozemlju. Portugalska doživlja sedaj zelo nevarno' in lahko bi rekli celo dvakrat nevarno krizo. Pred letom 1974. to se pravi pred zrušenjem fašizma, je bila Portugalska znana kot solidna turistična dežela, pa čeprav je sprejemala bolj «izbrano* gospodo. Nato so bivši in tudi morebitni novi gosti ubrali drugo pot, ker je Portugalska doživljala notranje težave, ki so se odražale z neredi, celo s kaosom. Tuji gostje so enostavno odpovedovali in če je neka agencija najavila na primer tisoč gostov, jih je v resnici prišlo kvečjemu sto. Danes pa se dogaja prav na- (Nadaljevanje s 5. strani) pasivnost in zmedenost v njihovo spremembo. Kolonialna izobrazba je bila samo parodija, zamišljena za «naglo proizvodnjo nekaj tisoč funkcionarjev... potrebnih za gladko opravljanje del*. Nekateri pisatelji so začeli verjeli in razglašali, da je «kul-tura* ključ za vse in da je kulturna osvoboditev predpogoj za politično osvoboditev, medtem ko je bil cilj večine popolna ekonomska osvoboditev. Kot pravi Thion-go: »Med afriškimi intelektualci, umetniki in politiki prevladuje prepričanje, da je kulturna osvoboditev nujen predpogoj za politično osvoboditev Ker pa smatrajo za kulturo samo plese, bobne in folkloro, mislijo, da je dovolj ugotoviti potrebo po renesansi teh stvari Toda napačno jc misliti, da prihaja kultura pred politiko. Politična in ekonomska osvoboditev sta nujen predpogoj za kulturno osvoboditev, za svoboden razmah krea tivnega duha Da bi še bolj zmedli množice, so politiki tega razreda, in spet izražavajoč razredno stališče, pridigali, da je politična neodvisnost nujen pogoj za celotno osvoboditev. Niso predlagali programa, po katerem naj bi lastništvo in kontrola nad sredstvi proizvodnje prenehali biti v rokah , imperialistov. V njihovem konceptu boja kapitalistični odnosi, ki so bili upostavljeni v času kolonializma in satelitska zveza mladih narodov z deželami metropole, niso bili problem. Problem je bil v tem, da Črnci morajo odločati o lastni pobtiki in biti na »odgovornih* položajih itd. Z drugimi be sedami, cilj je bil, da imperializem sprejme tiste, ki prej v njem niso imeli besede. Pisatelji so bili ujeti v tej mrfr tj kulturne in politične idealizacije. Čeprav je bila protikolonial-no in protiimperialistično razpoložena, jih je le malo razumelo, da sta rasizem in kulturna dominacija šele nadgradnja ekonomske baze. In tudi če so bili ti učinki kolonializma na posameznika in družbo jasno razumljeni, kot na primer v Achebejevim »Stvari razpadajo* in »Božja puščica*, se kolonializem reducira samo nh »kulturni* fenomen. Če smo hoteli ali pa ne, pisatelji so robe. Iz tujine prihaja vedno več gostov, veliko več kot znaša gostinska zmogljivost Portugalske. Zaradi tega je prišlo na Portugalskem, seveda predvsem na a-tlantskih obalah, do tolikšnih težav, da so portugalske vladne oblasti pozvale domače, to se pravi portugalske goste, naj zapustijo obalna turistična področja, da bi hoteli in gostišča imeli čimveč prostora za tuje goste. Pa ne gre za to, da bi domači gosti odstopili sobo ali prostor v restavraciji naključnemu tujemu gostu. Iz tujine prihaja vedno več naročenih gostov, ki ostajajo «na cedilu*, ker nimajo kam «pod streho*, ker nimajo kam «k mizi*. To pa bi se moglo maščevati jutri, kajti enkrat razočaran tuji gost se ne bo več na Portu galsko vrnil. Letošnji naval tujih gostov je razumljiv. Na Portugalskem so se razmere, kot smo rekli, umirile in gostinstvo je ohranilo stare cene. kljub valu inflacije, ki ga je doživela tudi portugalska valuta. Ker so v prejšnjih letih go- podpirali objektivno družbeni sistem, kateremu so se emocionalno upirali, ker so pisali znotraj svojih razrednih omejitev in zahtevali reforme, ki niso šie dlje od buržoaznih odnosov. Njihova kritika kolonialiizma je bila pogosto naperjena proti rasističnim »eksescim* znotraj njega. Celo kadar so šli dlje in kritizirali manevre, tujo kontrolo v podjetjih, kolonialni vpliv na zavest, moralo in duhovno bistvo nekaterih ljudi, so to počenjali znotraj »kulturnega* okvira. Po njihovem mnenju ti Afričani niso bili do volj »črni*, delo pa je bilo slabo, dokler je bilo v tujih rokah. Ti pisatelji so objektivno podpirali razvoj domačega kapitalizma in domače buržoazije, ne da bi razumeli, da je to nemogoče znotraj obstoječega mednarodnega sistema finančnega monopolističnega kapitalizma. Napačno pojmovanje imperializma in razredne narave post-kolonialne družbe je vneslo zmedo med pisatelje, ko je kolonializem izginil kot očiten klin, na katerega je bilo moč obesiti vsa f socialna zla. V tem trenutku so idealistične kulturne rešitve začele zveneti prazneje, a buržoazne humanistične rešitve, podedovane od kolonialne izobrazbe, je nadomestila »kultura* kot rešitev. Kot je kapitalistična ekonom ska struktura, podedovana od kolonializma, ostala nedotaknjena, samo da zdaj osebje tvorijo Afričani, izurjeni, da bde nad interesi imperializma, je nujno prišlo do razvoja korupcije in regionalnih in plemenskih nasprotovanj. Vir teh socialnih manifestacij je bil v tekmovanju za skope resurse v postkolonialnih deželah in zavestno podkupovanje, še posebej v zadnjih letih klasičn^a kolonializma in zgodnjih letih «necdvisrosti» drobne buržoazije s položaji v tujih družbah, plačami in drugimi ugodnostmi, ki so v nesorazmerju s splošnim bogast vom in življenjskim standardom. Vendar pa imamo številna dela afriških pisateljev proti takšnemu novemu razvoju, najpomembnejša med njimi pa so Achobejev »človek ljudstva*, «Glas* Gabriela Okare in «Glasovi v mraku* Leonarda Kibere. število teh del dokazuje, da so afriški pisatelji zavrnili, da bi postali del interesov vladajočega razreda stinci doživeli malone polom, ker se je iz tujine odzvalo le malo gostov, so preko raznih agencij vnaprej sprejeli tudi do pet krat več gostov, kot jih morejo v svoje hotele, v svoja gostišča sprejeti. In sedaj prihajajo na Portugalsko vsi. tisti turisti, ki so si pri raznih agencijah «zag'otovili» sobo, prostor. Problem postaja še posebno akuten vzdolž čudovitih 160 km plaž na področju Algarve, to se pravi v južnih predelih Portugalske ob atlantski obali, kjer so vsa razpoložljiva hotelska mesta «prodana» po petkrat. V turističnih agencijah pa zatrjujejo, da v juliju še ni najhuje, najhuje da bo v avgustu . . . Zadeva postaja že toliko resna, da je portugalska vlada začela s preizkavo, kako je do tega prišlo. Rekli smo že, da je portugalski turizem do leta 1974 slovel kot soliden. Zakaj je do današnjega kaosa prišlo, smo tudi že povedali. Vlada pa predvideva zelo stroge ukrepe proti vsem tistim gostincem, ki bi ne držali besede, ki bi ne upoštevali sprejetih obveznosti. Toda če se bo lizbonska vlada držala svojih groženj, bo še huje, kajti kako naj hotel sprejme petkrat več gostov kot jih more sprejeti in kako naj v nasprotnem primeru gostinstvo plača penale, če na je zaradi štiriletne krize v zelo hudih finančnih težavah? Pravzaprav so bile prav te finančne težave tiste, ki so navedle gostince, da so se o-pogumilj in sprejeli naročila tudi preko svojih kapacitet. Nekateri portugalski pa tudi tuji strokovnjaki pa menijo, da bi trenutne razmere na Portugalskem mogle biti za portugalsko turistično industrijo usodne. Lis-bonska vlada se teta zaveda in je zato skrajno stroga, tako, da grozi — kot smo rekli — portugalskim gostincem z najhujšimi u-krepi španski gostinci pa trdijo, da pade večina krivde prav na portugalsko vlado, oziroma na tiste vladne kroge, ki se z gostinstvom neposredno ukvarjajo. Družba »Torralta* je pravzaprav državna turistična družba. In ta je podobno kot druge gostinske družbe in gostinska podjetia »naročila* po trikrat ali celo petkrat vgč gostov. ,,kot ,jih ,.more sprejeti. Sedaj pa ie sporočila 24 tuiim turističnim agencijam. da nubo i vih gostov pe-utnoi-f spreieti in "jih orosila, nai bi svo'e goste, ki so bili namenjeni .na Portugalsko, usmerili drugam. Nekatere agencije so noziv sprejele in neka nemška agencija je vse svoje charter ske polete, ki so bili namenjeni na Port",T!>lsko nreusme"'la v šoaniio. Neka dru"a nemška turistična agencija pa je enostavno snorof’ja da bo turistično družbo «Torralta» tožila za od-ši-odnino v višini col milijona nemških mark. kar je nekaj nad 200 rmlhonov lir. Prej smo rekli, da v nekate rib gostinskih obratih nameščenci pristala,jo na žrtev, ker so nač podjetia na robu finančnega zloma. Pri državni turistični družbi «Torralta» na ni tako. Tu so nameščenci začeli v zadnjem času s tako imenovanimi divjimi stavkami, ki nrav gotovo hudo nri-zadeneio turista, kaiti nepričakovano zmanika v hotelu električnega tok«, ob neki drugi uri zmanjka voda, in snet strežno osebje noče na delo in natakarji stonno v stavko prav v trenutku, ko bi morali streči gostom pri mizi. Te »divje stavke* pa ne bodo našle rešitve, kolikor ne bo posegla vmes vlada. Nameščenci zahtevajo namreč mezde za prejšnja leta in sicer to, kar bi bili morali dobiti, če bi bile «turistične letine* normalne. Gostinska družba pa je, kot smo že rekli, v težavah in ni mogla nameščencev plačevati, ker ni bilo gostov. Samo ob sebi se razume, da je žrtev vsega tega pravzaprav gost, tuji turist, ki zvečer ostane brez toka, gost, ki bi , «e rad umil, pa mu zmanjka vode, gost, ki mora tudi v dvajseto nadstropje peš, ker dvigalo zaradi pomanjkanja toka ne dela, gost, ki sede k mizi, h kosilu ali večerji, toda čaka zaman . . . Predsednik vsedržavnega združenja gostincev Oliverra Santos je rekel, takole: «če se bodo razmere, ki sedaj vladajo, nadaljevale, bo v oktobru portugalska turistična industrija doživela finančni polom*, če bo to res, ne bo to le finančni polom gostin cev, pač pa tudi hud udarec, ki ga bo doživela lisbonska vlada. Portugalska vlada namreč računa tudi s pol milijarde dolarjev, kolikor bi moral dati turizem. S temi sredstvi bi krili primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci. Kakor vidimo, portugalskim o-blastem ni lahko voditi barko . . . 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES. 24. julija ob 20.30, poletno gledališče FOLKLORNI ANSAMBEL «PJATNICK1» ’A'.h" Sovjetska zveza JUTRI, 25. julija ob 20.30, poletno g'edališče FOLKLORNI ANSAMBEL «PJATNICKI» Sovjetska zveza TOREK, 26. julja ob 20.30, poletno gledališče FOLKLORNI ANS.rMBEL »PJATNICKI* Sovjetska zveza Od srede, 27. julija do nedelje, 31. julija RETROSPEKTIVA FILMOV IGORJA PRETNARJA: SREDA, 27. julija ob 20. uri, viteška dvorana NA VALOVIH MURE ČETRTEK, 28. julija ob 20. uri, viteška dvorana LAŽNIVKA PETEK, 29. julija ob 20. uri, viteška dvorana PET MINUT RAJA SOBOTA, 30. julija ob 20. uri, viteška dvorana SAMORASTNIKI NEDELJA, 31. julija ob 20. uri, viteška dvorana IDEALIST Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah SODOBNI AFRIŠKI PISATELJI NEDELJA, 24. JULIJA 1977 TRST A 8.00, 11.00, 12..00, 14.00, 19.00, Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna oddaja; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Vanček in Drejček; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično, a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Kako se počutiš 9.15 Orkester Yanka Lavvsona in Boba Hoggarta; 9.30 Plošče: 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.35 Mini juke-box; 15.00 Folk in tudi ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Popevke; 16.45 Armandov kotiček; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 17.45 Od hiše do hiše; 18.30 Primorski dnevnik; 19.25 Programi tedna; 19.30 Primorska poje 77; 20.30 Crash; 21.00 Srečanje z našimi pevci; 21.35 Športna nedelja; 21.40 Rock party; 22.15 Vesela opereta; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja: 8.40 Glasbena skrinja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Glasbena oddaja; 13.30 Zahrbtna RAI; 14.25 Nedelja v glasbi; 15.20 Glasbena kombinacija; 17.15 Popoldanski koncert; 18.05 Show down; 19.20 Ve-peruti, radijska igra; 22.45 Soft glasba; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.51 Skladbe za mladino: 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Ne deljska panorama lahke glasbe; 12.15 Glasba po željah; 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pri orkestru in zboru Berry Lipmnn; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.30 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer: 23.20 Tribuna glasbene mladine: 0.05 Literarni nokturno; 0.15 Plesna glasba za vas; 1.05 Klavirska glasba. PONEDELJEK, 25. JULIJA 1977 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.(K), 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00. 19.15 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od melodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 17.25 Glasbena panorama. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Popevke; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 Na počitnice; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Poje Donatella Moretti; 12.05 Glasba po željah: 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Popevke; 14.35 Pismo iz...; 14.40 Mini juke hox; 15.(K) Orkester Argelli: 15.15 Grupa The Origi-nals; 15.45 Folk orkester; 16.00 Poje Krunoslav Slabinac; 16.15 Glasbeni program; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.35 Iz zborovskega arhiva; 20.30 Crash. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz- 10.25 Komu zvoni?: 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Klient, povest; 12.05 Par besed; 13.30 Donatella Moretti; 14.20 Drobec satire; 15.05 Glasbeni postanek; 15 30 Prizma: 16.15 E... State con noi; 18.05 Srečanje z VIP; 18.35 Turistični napotki; 19.20 Večerni programi. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00 18.00, 19.00, 20.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8 20 Na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10:05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10 40 Vedre melodije; 11.40 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj: 13.10 Veliki revijski orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 14 20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15 05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Glasba po žaijah: 16 30 Melodije in ritmi: 17.00 «Vrtiljak»: 19 05 Iz tuje glasbene Mklore: 19.25 Zvočni signali: 20.35 Lahko m-č. otroci!; 20 45 Minute z ansamblom Veseli planšarji. JDOOSl. IH.I;VIZIJI 0» 26. 1)0 30. .1111,0a 1977 TOREK, 26. juliji. ‘ 1 19.05 Obzornik; 19.20 Pika Nogavička; 19.50 Mozaik: 19 55 Ljubljanski dnevi plesa: 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Novele Henry-ja Jamesa; 21.55 Iz koncertnih dvoran; 22 55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20 30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21 15 Dnevnik: 21.35 Konjenica — film; 23.05 Aktualna tema; 23.50 Slovenski narodni plesi: Štajerska SREDA, 27. julija 19.05 Obzornik: 19.20 Spekter; 19 55 P.I Čajkovski: «Pikova dama*: 20.15 Risanka, 20.30 Dnevnik; 21 .(X) «Moč zemlje* — film: 22.50 Včeraj, danes, jutri: Tudi Laponci so Švedi; 23 30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otrcški krtiČPK: 21 15 Dnevnik: 21.35 Na zatožni klopi; 22.15 Lipica — turistična dokumentarna oddaja; 22.35 Jazz na ekranu. ČETRTEK, 28. julija 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovci; 19.45 Mozaik; 19.50 Modri plašček; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Prijatelji in sosednje; 21.30 Mednarodna obzorja: Komunisti v razvitem kapitalizmu; 22.20 Svet 1900-1939 ; 23.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnev- nik; 21.35 «Izgnanci'kftdtahy Baya — film; 23.10 Cinenotes — doku mentaina oddaja: 23.50 20 minut z... zabavna glasbena oddaja. ' PETEK, 20. julija 18.55 Obzornik; 19.10 Profesor Baltazar: 19.20 Glasba z obrobja; 19.45 Brigadirski TV studio; 20.15 Risanka; 28.30 Dnevnik: 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar: 21 05 E. Muzii: Izvori mafije; 22.00 Razgledi: Sonce v drvarnici; 22.05 Bogataš in revež; 23.15 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20 55 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21 ,?5 »Ključ strahu* — film; 23.25 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 30. julija 9.00 Profesor Baltazar; 9.10 Modri plašček; 9.40 Človek in zemlja; 10.10 Po sledeh napredka; 10.40 E. Muzii: Izvori mafije; 18.15 Obzornik; 18.35 »Sedem rimskih gričev* — film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar: 21.00 Veliki lopovi — film; 23.30 Dnevnik; 23 45 Odrske luči — glasbena od daja. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Obračun — TV film; 22.10 Nezgode kavarniške pevke — film. NEDELJA, 24. JULIJA 1977, PONEDELJEK, 25. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Mašo 11.55 Nabožna oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 Praznični dan 19.00 Bella senzanima — glasbena oddaja Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Vzdolž reke in na vodi — 5. zaključno nadaljevanje Nadaljevanka gre proti koncu in se s tem razkrivajo značaji posameznikov. Doslej je več osebnosti Harnp-tonove detektivke že stopilo z območja krivde. To se pravi, da je osumljenih vedno manj, toda doslej smo imeli opravka tudi že s tremi smrtmi, s tremi umori. Je za vse te smrti kriva ena oseba? 21.55 športna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnje dni Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 ONA DRUGA NEDELJA Koncerti ' Harolda Melvina, Paula McCartneya, Glorie Gaynor in ansambla Queen. 16.00 Športni dogodki 18.25 Napoved programa za prihodnje dni 18.40 Prigode Laure Storm Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 Cera una volta . . . ALTA PRESSIONE Šestdeseta leta predstavljajo za Italijo dobo tako imenovanega gospodarskega čudeža. So to leta italijanskega hlastanja, ko smo se kar pognali v potrošniško družbo. ki se je nato razgalila z vso svojo bedo. V tej dobi je tudi popevka imela velike besede. Smo bili v dobi, ko so plošče izhajale v mi-liionih izvodov. Tedaj sta se uveliavila Gianni Moranji in Rita Pavone . . 21.55 DNEVNIK 2 - DOSSIER 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Protestantizem JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.15 POROČILA 10.20 Za nedeljsko dobro jutro 11.10 Zvezde gledajo z neba 12.00 Otroci sveta 12.25 Mozaik 12.30 Kmetijska oddaja 15.00 KAJAK NA DIVJIH VODAH 17.40 Igre meja 19.05 Okroali'fvet 19.20 POROČILA' 19.25 Sandokan 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 RUBEŽNIKI 21.50 Vtisi iz Kitajske 22.20 DNEVNIK 22.35 Jazz na ekranu 23.00 Športpi pregled Kooer 19.30 TEKMOVANJE V KAJAKU 20.30 Otroški kotiček 21 .(K) 27. kanal 21.15 Stičišča 21.35 Heroji oportunizma — film 23.10 Jazz na ekranu: Bob Parter Zagreb 10.00 Mednarodni pregled folklore 77 11.30 Oddaja za otroke 12.30 Kmetijska oddaja 18.00 Gledalci in TV 18.45 Huckleberrg Finn — ame-* riški film 21.05 Morava 76 22.05 Zlato in srebro Zadra ŠVICA 11.35 Tour de France 19.00 Zakaj umoriti pisatelja — TV film 20.50 Svet, v katerem živimo 21.45 DNEVNIK 22.00 Prodajalci zvezd 23.00 športna nedelja ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič Amerika — jazz koncert : Dragi stari Louis Armstrong 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 Na ves glas — glasbena oddaja 19.20 TARZAN PROTI POŠASTIM Jane je v Evropi v službi pri rdečem križu. Evropa je tedaj v vojni. Jane potrebuje predvsem zdravilnih zelišč. Tarzan se odpravi skozi puščavo, kjer naleti na Arabce, ki lovijo žrebca... 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 NATA Dl MARŽO - film Film je režiral Antonio Pietrangeli. V glavnih vlo gah nastopajo Jacqueline Sassard, Gabriele Ferzetti, Mario Valdemarin, Tina De Mola. Franca Mazzoni itd. Age in Scarpelli sta napisala scenarij, ki govori o meščanski poroki. Glavno besedo v zgodbi ima ženska, to se pravi, da je treba gledati na problem z ženskega zornega kota. 22.35 PREPOVEDANO Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika . Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Koncert: Ansambel Maxo- phone 18.15 Program za mladino: Opazujmo življenje —■ tretje nadaljevanje 18.45 DNEVNIK 2 - Šport 19.00 DAVID COPPERFIELD -prvo nadaljevanje 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 IL BORSACCHIOTTO — nagradno tekmovanje 21.55 Alle preše con . . . L’ARMA FACILE Zadnje nadaljevanje oddaje, ki jo vodi Aldo Forbice. Kdor je tej rubriki sledil, ve, da je časnikar posvečal pozornost najbolj aktualnim vprašan jem, med katerimi so pravična najemnina, kriza dnevnega tiska, brezposelnost mladine in brezposelnost nasploh, nadalje visoka cena kave, vprašanje pomanjkanja drobiža, kar je privedlo do tako imenovane poplave stolirskih »minina kazili* itd, Danes bo go vor o orožju, ki ga je toli ko v prometu, da imamo o pravka že z majhno držav ljansko vojno. 22.55 Glasbeniki XX. stoletja Ob koncu DNEVNIK ' 2 - » ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Obzornik 19.10 ČLOVEK IN ZEMLJA 19.40 Mozaik 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK , 20.00 iM Gorki: BARBARI Predstava Stalnega sloven skega gledališča iz Trsta. 22.45 Mozaik kratkega filma METEORJI - barvni film 23.00 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 VIETNAM 22.05 Vesela jesen 23.20 Baletni večer Zagreb 18.55 Pregled programa 19.05 Koledar 19.15 Oddaja za otroke 19.45 Zapomnite si — mladinska oddaja 21.00 Aleksej Neiman: KRALJ FILIP 22.05 Mozaik 23.25 Šahovski komentar ŠVICA 19.30 Poletni programi za mladino: KRIŽARJENJE - TV fiW 20.45 Športni objektiv 21.15 Zaplešimo 22.00 TV enciklopedija 23.00 DilUnger je umrl — film Italijanska poveljstva si niso bila popolnoma na jasnem o borbeni razporeditvi in novih položajih avstrijskih enot. Niso mogla natančno ugotoviti, kje so glavne moči in rezerve branilcev, še manj pa predvideti, kakšne namere ima komanda avstrijskega korpusa. Čudno se jim je zdelo tudi to, da Avstrijci niso na Banjšice prestavili nobenih močnih rezerv iz zaledja. Skrbela jih je tudi možnost nenadnega avstrijskega napada iz rajona Lom - Kal proti Ročinju in Kanalu. Na obeh straneh so začeli utrjevati svoje postojanke in so se ob celjenju ran pripravljali na nove, še bolj dramatične in odločilne dogodite. MED KRNOM IN SV. LUCIJO Komandant II. italijanske armade general Capello je z nemajhnimi dvomi in boječnostjo gledal na avstrijske položaje med Sv. Lucijo in Tolminom, na tako imenovano .tolminsko mostišče*. Od tu bi bil namreč mogoč avstrijski napad in prodor proti Čedadu, v samo zaledje italijanske vojske na srednji Soči. Zato je v svojem podrob-pem načrtu za napad predvidel takojšnje zavzetje Loma in Kala na severu Banjšic, od koder naj bi se nadaljeval napad in prodor v dolino Idrijce, v zaledje Sv. Lucije, oziroma tolminskega mostišča, ki bi bilo na ta način likvidirano in nevarnost odstranjena. Hkrati je bil i turnirji in vrh vsega nogametna zveza določila, da cini£rVenstva sezonc ’977 78 anti-pJ° za dva tedna. bodo°nSklepU no^3rnetnc zveze se Pričoio!11^6 Posamezna prvenstva ,ga takole: 1. jn sePtembra: promocijska liga, 6tv° kadetoaterSka *ifia ter prven" j' oktobra; 3. amaterska lina; k. za vpis ekip v 2q nezn.i prvenstva: la L avgusta zapade rok za vpis " turnir »Pokala dežele». V nr„avg,usta zaPade rok za vpis ertiai,!BrlsU'() Promocijske. 1. in 2. detovISke ^fie in Prvenstva ka Vensifept.?m,>ra zapade rok za pr-Iz |V° ' amaterske lige. PreePfga razvidno, da bo treba seZOnsa-i ie nogometna pred J: že Pred nami. Tega se Oiezjiiif17! zavGdajo voditelji posa niso i!ukIubov, ki si letos skoraj na ni manjkalo sestankov, Ša oi 'f.j. dobi vsako moštvo sku-Mtoorn0;11' avo-ie vrste Z nabavo itd. p , sev. zamenjavo trenerjev in ’. °ieg tega pa morajo vodite- misliti na priprave in skli- ci že catj . . - — ______ m0, '*°Sometaše. Torej, kot vidi-DJsn^, s Precej dela za odbornike p Jeznih društev. dUoavP?glejfno' ka-i se -ie vse z go bom 'em kratkem premoru v ta-^sšktnn * nogomet™h društev na N Breg nrcneT Brega bo Fausta Po Liben kl 'e več let vodil tržaški I^išnnf' nato Op. Supercaffe. v kipg ,ph. sezonah pa mladinske e-fto ^'estrne. čeprav imajo mno-. za nekatere mlade obe-^vin tjngometaše (Bržan, Strnad, tlrtn’ tvrevatin) doslej voditelji Žari hn!JIS0 Se n*^ zaključili. Bre- Ri bodo Polovici začeli s treningi v dru-avgasta. Ga- GaJa »topJav s‘ .le letos zagotovila pre tata 2- amatersko ligo in bo •te; p^av gotovo ojačila svoje vr-Do, rt-08*6! .ie vsekakor zagatovJje-tren^T aIi tudi letos. Ekipo na 'gajeve ° znetno ojačiti, saj poleg tflarni, a,*' Stranščaka imajo na se-tššev p6- nekai solidnih nogome ?vgušii nprave Krasa bo, po 15. *ater‘ č1, vodil treneh Hafner, za °stai v~ pa se ne ve ^e' de bo s° sezono pri Krasu. doslej nabavili le Perri ja, to ie nogometaša, ki je igral pri Ederi, nato pa pri Pro Fiumicellu. Potrjeni trener Giovanmni se bo lotil s pripravami prve dni avgusta. Naj omenimo še, da bo kot vsako leto tudi letos Primorje organiziralo nogometni turnir «E. Puntar*. Na turnir so letos povabili 16 ekip. Novost letošnjega turnirja je, da bo potekal no izločilnem sistemu in se bo pričei že 22. avgusta. Vesna Izpad Vesne v 3. amatersko ligo ie v Križu sprožil val «govoric». Vendar na občnem zboru so se stvari dokaj razjasnile in voditelji se trudijo, da bi čimproj zopet pripeljali Vesno v 2. amatersko ligo. Glede nogometašev je sedaj le mnogo govoric, konkretno Da si je do sedaj Vesna zagotovila le trenerja, to je Barbianija. ki je več let igral za kriško Vesno in nato prestopil k Primorju. Barbiani bo začel s pripravami po 20. avgustu. Zarja Tudi pri Zarji je prišlo do zamenjave trenerja. Softič, kot dobro vemo, je odstopil, zamenjal ga bo Mandanicci, to je bivši no gometaš in trener Vesne. V zadnjih dveh sezonah pa je Mandanicci vodil tržaško mladinsko reprezentanco. Glede nogometašev naj omenimo, da se bo Boris Kralj, po enoletnem posojilu, vrnil k matičnemu klubu Primorcu, kot tudi Messi, ki bo odpotoval k Portuale. Torej to so za enkrat konkretne stvari, iz katerih je razvidno, da so kar Iri naše ekipe (Breg. Vesna, Zarja) zamenjale trenerja. Novosti glede nogometašev za enkrat ni bilo. Gaja se zanima za nogometaša Primorja Vinka Visintina. Kras na računa na solidnega vratarja (Bo gatec - Vesna). Ni izključeno tudi. da bo Kras v prihodnji sezoni treniral bivši trener Vesne Renato Košuta. Desno krilo Brega Bržan je «v programih* Primorja, med društvi pa ni še prišlo do sporazuma. Primorje se je zanimalo tudi za »zarjaša* Terčona, vendar med ponudbo in zahtevami je bila prevelika razlika. Primorje ima tudi več ponudi) Valenti Ciari zanima Opicino, Oskar Rustja pa je v načrtih Barbianija, ki namerava ojačiti Vesno za ta kojšen prestop v višjo ligo. V to pogodbo pa bi bil lahko zapleten Borlolotti, za katerega se zanima Primorje. Zarja išče spretnega na padalca in solidno zvezo, ki bi na domestila B. Kralja. Se bo k Zarji spet vrnil Bon? To so torej zaenkrat le govorice. če je od tega kaj konkretnega, bomo o tem izvedeli že v prihodnjih dneh, B. R. wiiiMi«Miiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaiauii||iiiit||||||||||||||,||l|,|ll||m„|||l|mi,||„||||||||||||||||||||m Veterani Adrie favoriti ŠPORT, KI GA PRI NAS NE GOJIMO KDAJ TUDI PLAVANJE? Zakaj ne prirejamo tudi plavalnih tečajev in raznih plavalnih rekreacijskih prireditev? - Veliko število neplavalcev te bil 8^P°ra v * 2. amatersko ligo Prvi problem Trebent '*u jnIgr'^a- Dela so v polnem Primorec 5'ritev P? V’. Problem Trebencev raz-' i ie bil ^ 'Krišča. Dela so J* Proti koncu. Za trener- Kr. *al» J^dtem ko bo Leonard Kralj Ribi „ ekipo kadetov. Kljub mno-JboreaK v°ricam ni v vrstah Pripev ,|Secai Prišlo glede nogoine-0 novosti. V Trebčah so 'rila ’ da ekipa, ki si je pri-DeJnn estop v v^.i° ligo. lahko *Rl lj„; !,astopa tudi v 2. amater-qP r-ato verjetno ne bo v soglasno potrejen Aldo da estop v vi^jo ligo, lahko St: j,110 .“tah pP. —^ »lajturj Ilc uu v llrnorca letos prišlo do a°ločili Sprememb. Trebenci so že ?vRUsta i turn priprav, ki bo 16. k° ^ Kodo dobili vsi na kem igrišču, ob 18. uri. S Primorje ** za e^P°m v 1. amatersko ligo , |blariir"rnorie odpirajo problemi S°, va ekipe, saj, kot dobro ** le’ *f. .m Prvenstvu lahko igra-nogometaši, ki prese-2atx> so voditelji Pri- ailn'"l Ko tud' letos trener Primorja Danes zjutraj bo v Bazovici zanimiva mednarodna kolesarska dirka na kronometer za veterane, ki jo je pod pokroviteljstvom VZPI - ANPI organiziral KK Adria. Kolesarji se bodo pomerili na 14 km dolgi progi od Bazovice do Opčin in nazaj. Na startu bo tudi 23 slovenskih tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja in Grosuplja. Favorita za končno zmago sta predvsem Verginella in Marušič, ki pa ne bosta imela lahke naloge. (Na slikah: levo Nicolazzj, desno Marušič.) Vrsto športov lahko gojimo preko vsega leta, mnogo pa je tudi takih, s katerimi se lahko ukvarjamo le v določeni sezoni (vsaj v večji meri). Tako je smučanje vsekakor tipičen zimski šport, planinstvo pa gojimo množično samo polel . Podobno je tudi s plavanjem, čeprav imamo danes marsikje že pokrite bazene z ogrevano vodo, pa se le mnogo več ljudi ukvarja s plavalnim športom poleti, kot pa pozimi. Tu seveda, ne mislimo na tekmovalno plavanje, ampak predvsem na rekreacijsko, na tako imenovano kopanje. Čeprav na prvi pogled izgleda, da je število oseb, ki so vešče plavanja, izredno veliko, pa je resnica drugačna. Število neplavalcev je vse prej kot nizko, kar kažejo tudi statistike. Najboljše potrdilo, da je temu res tako, pa je razmeroma veliko število utopljencev v vsaki poletni sezoni, saj gre samo v Italiji v desetine in stotine. V Italiji so skušali odpraviti plavalni «analfabetizem» predvsem s poukom plavanja v šolah. Za tako poučevanje pa pridejo, seveda, v poštev samo bazeni. Ker pa je prav teh za šolske potrebe izredno malo, saj pride na en šolski bazen v Italiji nekaj desettisoč učencev, je povsem razumljivo, da ta akcija trenutno zelo šepa. Podobno je tudi v Trstu, kjer občinski pokriti bazen še daleč ne zadošča za vse potrebe in tako je še vedno mnogo več tistih otrok, ki bi radi v njem plavali, kot pa tistih, ki v njem plavajo. To stanje kar samo kliče po primernih ukrepih in zelo pomembno vlogo bi pri tem lahko odigrale naše zamejske športne organizacije. Podobno kot so letos organizirali odbojkarski revival ali pa rekreacijsko košarko v Gorici, bi lahko priredili tudi plavalne tečaje in razne plavalne rekreacijske prireditve. Te bi lahko pripravili tako za odrasla, kot tudi -za otroke, saj je tudi v po letnih mesecih število tistih, ki ne odidejo na počitnice in ostanejo do ma, dokaj veliko. Za take akcije ne bi potrebovali prav nobenih sredstev, saj bi jih lahko prirejali na morski obali, pod Križem, Nabrežino, v Se-sljanu in drugod. Zlasti med tednom na tej obali ni velikega drena, obala je razmeroma plitva in zelo primerna za učenje plavanja in za plavalce začetnike. Zamejski športniki imamo tudi dve društvi, ki se ukvarjata z vodnimi športi. Morda bi ne bilo napak, če bi prav ti društvi dali pobudo za tako akcijo, saj sta kot organizaciji, ki gojita predvsem jadralni špo-t, za pojik plavaipa tudi najbolj zainte- Čeprav smp že kar krepko zakoračili v poletno sezono, pa za tako akcijo nikakor ni prekasno. Morda pa bi se lahko to ali ono naše društvo opogumilo in se lotilo akcije, ki bi prav gotovo naletela na len odziv vseh tistih, ki se v vročih poletnih mesecih vode boje, čeprav bi se z n to radi snoorijateljili. B P. ZRN. Od teh pa jih bo startalo samo 24, ki se bodo pomerili na 310,083 km dolgi progi (47 krogov po 6,789 km). Kot je znano, je bila lanska dirka za VN ZRN na Nuer-burgringu; piloti pa so zavzeli negativno stališče o tej dirkalni stezi, na kateri se je lani pripetila zelo huda nesreča, v kateri se je Niki Lauda resno poškodoval. OBVESTILO ŠD Polet vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni piknik, ki bo danes, 24. t.m., v gozd'ču med Šmarja-mi in tomajskim Križem, in sicer od D. do 20. ure. Na sporedu so zabavne igre, sre-čoiov in tekmovanja. Dostop na i kraj piknika bo označen s posebnimi puščicami z napisom »Poleta, ki bodo postavljene na cesti Sežana - Dutovlje. • .-sil............................... i Na nogometnem turnirju «4 4» v Dolini se je ekipa »Gostilna pri Studencu* uvrstila na drugo mesto IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIHIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIHIIIMIinilllllimillllllllllimimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIII PLANINSTVO OB ROBU LETOŠNJE SEZONE IAHKOMISELNEŽI NE SPADAJO V SOBE Preudarnost naj ima prednost pred pogumom ■ V gorah smo vsi prijatelji Druži nas enako veselje do gora, ob nesrečah pa tudi potreba in pomoč .......................................................................iiiiiii....i.......iimmiiiiiiiiiiiiiim...........................................nun,M|,llllt, Danes v Bazovici zaključek štafete Po včerajšnji izvedbi štafetnih tekov in polaganju cvetja k spomenikom padlim na posameznih okrožjih tržaške pokrajine bodo danes popoldne športniki vseh slovenskih društev sodelovali pri zaključnem delu štafete, ob priliki 2. mednarodnega partizanska srečanja v Bazovici. Po dogovoru bi moralo vsako društvo sodelovati z vsaj dvema mladincema v športnem dresu, zbirališče pa je ob 15.15 pri spomeniku na bazoviški gmajni. Tam bo današnji start štafete, ki bo pritekla v vas k osrednjemu spomeniku padlim, točno ob 16. uri. Po položitvi venca bo mladinec ZSŠDI prebral sledečo poslanico: «Slovenski športniki, ki delujemo v športnih društvih na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, smo se, ob priliki 2. mednarodnega partizanskega srečanja, z izvedbo štafete mimo vseh spomenikov padlim v tržaški pokrajini hoteli primerno pokloniti spominu tolikih nedolžnih žrtev nacifašističncga nasilja. Vendar ta krvni davek ni bil zaman, njihove pridobitve jih mi zvesto čuvamo in se obvezujemo, da se bomo vedno borili in potegovali za iste ideale, za katere je toliko najboljših sinov, Slovencev in Italijanov, dalo svoja mlada življenja, da so nam zagotovili mirno eksistenco v bratstvu in človeški solidarnosti*. ZSŠDI še enkrat apelira na vse svoje članice, da sodelujejo na današnji štafeti z vsaj dvema tekačema v društvenem športnem dresu. Zbirališče je pri spomeniku, na bazoviški gmajni, ob 15.15. Potek štafete bosta snemali tudi koprska in italijanska televizija (TG 2), ki pripravlja posebno oddajo o slovenski manjšini v Italiji- Zaključen tečaj za inštruktorje Prejšnjo nedeljo sc je v Ljubljani zaključil 5-dnevni tečaj za inštruktorje, na katerem so sodelovali športniki s Tržaškega in Goriškega ter iz Koroške. Tečaj je bil, po mnenju prisotnih slušateljev, zelo kakovosten in t udi naporen, vsekakor pa je 8 ur dnevnega praktičnega, apiiclranja in teorije bistveno pripomoglo, da so tečajniki obogatili svoje znanje in bodo sedaj lahko opravljali Irc-nerski posel v svojih matičnih društvih. Za namizni tenis je bilo prisotnih 13 tečajnikov, od katerih 5 i/ Koroške, ostali pa so bili iz vrst Krasa, Mladine in PD Kras Poljane. Nogometnega tečaja se je udeležilo 10 slušateljev, ki so, podobno kot namiznoteniški trenerji, vsi uspešno opravili zaključni izpit. Na sporedu bi moral biti tudi tečaj za odbojkarske trenerje, vendar pa od sedmih tečajnikov, ki se jih je prijavilo ZSŠDI, sta prišla v Ljubljano le dva trenerja, kar je imelo za posledico, H » C/5 H Taborniki RMV smo že pred dvema tednoma razpeli šotore v Gozdu Martuljku pri Kranjski gori. Dnevni red h program se na taboru redno odvijata in tudi nekaj un nestalnega in deževnega vremena ni v večji meri motilo že načrtovanih dejavnosti. Taboreči smo tako že prisluhnili številnim in zanimivim gozdnim šolam, udeležili smo s že ve: izletov. p 1 strani) MILAN — Silvano Girotto. bolje znan kot »fratello mitra*, katerega naj bi pred nekaj dnevi ugrabile in obsodile na smrt rdeče brigade, je živ in zdrav. Tako trdijo orožniki posebnega milanskega oddelka za boj proti prevrtništvu, ki so očitno prišli v stik z nekdanjim sodelavcem. Vest, da je prevratniška in teroristična skupina ugrabila bivšega duhovnika in gverilca, ki je omogočil prvo aretacijo vodij BR Renata Lurda in Alberta Franceschinija, je vzburila dokajšnje vznemirjenje med javnim mnenjem, policija in karabinjerji pa ji niso nasedli, že od vsega začetka so sumili, da je sporočilo, s katerim naj bi si prevratniki lastili odgovornost ugrabitve, lažno in da gre v bistvu za neslano šalo. Kljub temu pa so začeli s preiskavo. da bi dokončno potrdili domnevo. Ce naj verjamemo sedaj njihovim besedam je Girotto še živ in na varnem v svojem skrivališču. Lažno sporočilo je povzročilo tolikšno razburjenje, ker sta osebnost lik bivšega redovnika še vedno uganka. Po trditvi prijateljev in karakal jerjev naj bi se Girotto odločil sodelovanje z možmi postave iz zgolj ideoloških vzrokov, po mnenju drugih pa naj bi izkoristil nezasluženi sloves, junaškega gverilca, da je brez prevelikega truda zaslužil okroglih sto milijonov lir. Dokazov, ki bi dokončno ovrgli eno ali drugo tezo pa ni. Toda kdo je «fratello mitra*? Dvoumnost njegovega raVhaoja izhaja piKivsem iz n:egknoli. v katero’ so oviti njegovi podvigi prej v Južni A-rr.f riki. nato pa v Italiji. V Boliviji — tako trdi sam — naj bi se pridružil gverilcem, ki so se uprli u-daru generala Huga Banzerja Sua-reza. Po porazu odpornikov, naj bi najprej zbežal v Argentino in nato Čile. Tu se je po golpeju zatekel italijansko veleposlaništvo in se nato vrnil v domovino. Po mnenju njegovih nasprotnikov pa naj bi bila Gi-rottova vloga v Latinski Ameriki u-mszana. Vrinil naj bi se med gverilce kot vohun ameriške obveščevalne službe CIA, za katero naj bi vohunil tudi v Argentini in v Čilu Podobno vlogo naj bi končno odigral tudi v Italiji, kjer naj bi se spoprijateljil s Curciom in ga nato prodal karabinjerjem. Ce je Girottovo delovanje v zadnjih letih dvoumno in nejasno, so pa dokaj dobro znani «podvigi» prejšnjih let. Po zelo problematičnem o-troštvu se je «frate)lo mitra* kot 17-leten fant pridružil tujski legiji. Razočaran, je kaj kmalu presedlal alžirskim gverilcem, vendar je_ bil odkrit in obsojen kot izdajalec. Kljub obsodbi se je nekako izmazal in se vrnil v Turin, kjer je postal tal in ropar. Bil je zopet aretiran in zaporu se je spreobrnil. Oprijel se je knjig, študiral je zlasti teologijo in 1969. leta je bral svojo prvo mašo. Leto pozneje je odpotoval kot misijonar v Latinsko Ameriko. Ob državnem udaru v Boliviji se je kot rečeno pridružil gverilcem in in opustil redovniško obleko. Nastala je njegova legenda, ki se je razblinila ob povratku v Italijo in »izdajstvu* Renata Curcia. Razblinil pa se ni sum, sad Girottove dvoumno sti. (vt) ski časopis «Diario 16» trdil, da so ga aretirali skupaj z nekaterimi drugimi Italijani pri Malagi. Massagrande je izjavil, da ga ie španska policija prejšnji teden zasli-f<,la v zvezi z nekaterimi vestmi, po katerih naj bi bil zapleten v zadevo o financiranju tako imenovane črne internacionale. Po njegovih besedah naj bi prepričal špansko policijo, da v ten vesteh ni nič resničnega. fa-lšl M&sšHgitfndcf je tudi demav tn.il, du bi policija rret^ala njegovo ..eno. ki je prišla ik-ioai z njim v uredništvo tiskbvne agencije. Kar zadeva aretacijo Bruna Stefana pa je Massagrande dejal, da je v zvezi z zahtevo ita i jam-kih oblasti po izročitvi, ker je vpk.ter. v spodleteli poskus državnega uoara »črnega princa* Valeria Borg-ieseja. Kot znano, so špansne oblasti prčh časom zavrnile italijansko zahtevo po Ko so dežele prejele vladni osnu tek so se soglasno uprle in izde lale novo mnenje, v katerem so zahtevale razširitev svojih pristojnosti. Zato je naša komisija, ki prvenstveno obravnava spore med državo in deželami, izdelala novo shemo dekreta na podlagi želja de PEKING — Več sto tisoč ljudi se je zbralo na pekinških ulicah, da bi proslavljalo sklepe tretjega plenuma centralnega komiteja kitajske parti je, prvega sestanka po smrti predsednika Maocetunga in ki bo ostal, kot trdijo uvodniki vseh kitajskih dnevnikov eden izmed najpomembnejših v zgodovini partije. Prvič od januarja lani so na prvih straneh dnevnikov objavili sliko Teng Hsiao-pinga v družbi predsednika Hua Kuo-fenga in predsednika partije maršala Jen čen-jinga. V zvezi z njegovo rehabilitacijo piše »Ljudski dnevnik* v svojem u-vodniku, da odraža sklep centralnega komiteja željo vseh članov partije in ljudstva in da ponovno dokazuje, da predsednik Hua Kuo-feng deluje v skladu z ljudsko voljo. Teng Hsiao-pinga niso znova ime novali za podpredsednika partije, za podpredsednika vlade, za podpredsednika vojaškega odbora in za načelnika glavnega štaba oboroženih sil (te funkcije je imel do 7. aprila 1976)), temveč so mu jih «znova poverili*, kar pomeni, ugotavljajo politični opazovalci v Pekingu, da so sklep, s katerim so mu jih odvzeli, razveljavili. V uvodniku »Ljudskega dnevnika* poudarjajo, da je predsednik Mao izrekel o Tengu zelo jasno in popolno oceno ter pripisujejo zaroti »tolpe štirih* krivdo, da so ga blatili. Rehabilitacija daje slutiti, da bo Teng kaj kmalu prevzel funkcijo predsednika vlade, saj je bil prvi med podpredsedniki vlade, ki jih je imenovala ljudska skupščina leta 1975. Še letos bodo sklicali 11. kongres Komunistične partije Kitajske, na katerem bodo morali imenovati celo vrsto Visokih partijskih voditeljev, kar sodi v proces normalizacije. Sedanje vodstvo združuje, po mnenju političnih opazovalcev , znan Teng Hsiao-pingov pragmatizem z dogmatizmom predsednika Hua Kuo-fenga. Po teh smernicah naj bi Ki tajska odločno stopila na pot modernizacije in najbrž bo to pomenilo tudi okrepitev stikov s tujino ter večjo trgovinsko izmenjavo, najbrž se bo s tem okoristila zahodna Evropa, za .katero je Kitajska že pokazala dokajšnje zanimanje. Medtem se steka na osrednji pe kinški trg Tien An Men sprevod za sprevodom ob oglušujoči glasbi vsakovrstnih tolkal. Proslave so za-dobile razsežnosti tistih, ki so bile pred nekaj mesecev, ko so imenova li Hua Kuo-fenga za naslednika predsednika Maocetunga. Še zlasti močna je prisotnost vojakov, ki nosijo ogromne slike Maocetunga in Hua Kuo-fenga. Zastav na trgu_ in po mestnih ulicah ni mogoče prešte- ti. Vzdolž ulic, ki držijo k trgu Tien An Men, je na tisoče otrok iz vrtcev, ki mahajo z Zastavicami. Kljub dokaj močnemu dežju, se slovesnosti nadaljujejo: črni dežni plašči vojakov izstopajo iz morja svetlomodrih dežnih plaščev civilistov: Maocetun-gove in Hua Kuo-fengove portrete so zavili v prozorne plastične liste. Proslave se bodo najbrž nadaljevale še danes: po vsej Kitajski se jih bo udeležilo na desetine milijonov ljudi. V Šanghaju, kjer je bila tako imenovana »tolpa štirih* najmočnejša, so proslave še bolj slovesne kot so v Pekingu: včeraj se je na tamkajšnjem osrednjem trgu zbralo milijon ljudi, (if) Delegacija slovenske vlade na obisku v Zahodni Nemčiji izvršnega sveta pod vodstvom predsednika Andreja Marinca. Namen obiska je predvsem poglobiti že do-zdaj dokaj razvite oblike gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in to zahednonemško deželo, kajpada v okviru splošnih jugoslovansko -zahodnonemških odnosov. Za Slovenijo zlasti je važno razviti višje o-blike sodelovanja kot je industrijska kooperacija. Pripravljena je tudi na skupna investicijska vlaganja, zlasti na področju železniškega in pomorskega prometa, turizma in drugod. Sem sodi na primer krepitev sodelovanja med pristaniščema Bremen in Koper, ki traja že dalj časa. Naslednje vprašanje, ki je predmet pogovorov slovenske delegacije, je položaj slovenskih delavcev, ki so začasno na delu v Zahodni Nemčiji. Na p»govorih, ki jih je imela do zdaj slovenska delegacija je njen vodja Andrej Marinc poudaril, kako si Jugoslavija in s tem Slovenija želita še bolj razširiti sodelovanje na gospodarskem področju in okrepiti blagovno menjavo BONN — V zahodnonemški deželi Bremen se od četrtka mudi na uradnem obisku delegacija slovenskega .................................. V SKLOPU SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA Podeljene letošnje nagrade vstaje slovenskega naroda Za razvoj borčevske organizacije bodo prejeli spominske plakete Tržačani Armido Ukmar, Andrej Renar in Rudi Jančar ter Goričan Vlado Dornik VERSAILLES — Predzadnja etapa letošnjega «Toura» ni prinesla na skupni lestvici nobene bistvene spremembe. Tekmovalci so namreč 141,5 km dolgo progo prevozili takole: 1. Knetemann (Niz.) 3.59’22” s p.h. 37,223 km na uro. V njegovem času sta prispela na cilj še 2. Zoetemelk (Niz.) in 3. Laurent (Fr.), z zaostankom 19 sekund pa je nato sledila večja skupina tekmovalcev, v kateri so bili: 4. Sibille (Fr.) 5. Hoban (VB) 6. Huysmans (Bel.) 7. Villemiane (Fr.) 8. Esclassan (Fr.) 9. Santambrogio (It.) 10. Seznec (Fr.) 22. Cavalcamti (It.), 31. Thurau (Z. Nemčija), 33. Kuiper (Niz.), 38. The-venet (Fr.), 39. Van Impe (Bel.) 1. Skupna lestvica: Thevenet (Fr.) 113.20’34” 2. Kuiper (Niz.) po 36” 3. Van Impe (Bel.) 3’22” 4. Galdos (Sp.) 7’18” 5. Zoetemelk (Niz.) 917” 6. Thurau (ZRN) 12’30” 7. Merckx (Bel.) 12’35” 8. Laurent (Fr.) 1718” 9. Delisle (Fr.) 20’44” 10. Agostinho (Pori.) ?2’52” (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — V sklopu proslav slovenskega narodnega praznika dneva vstaje, ki so ga zelo slovesno proslavili po vsej Sloveniji je bila tudi slavnostna razdelitev letošnjih že tradicionalnih nagrad vstaje slovenskega naroda. Nagrade so razdelili na slavnostni seji republiške Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja. Predsednik zveze Janko Rudolf je v uvodnih 'besedah označil zgodovinski pomen oborožene vstaje slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov, saj jim je šlo za biti ali ne biti. Poudaril je vseljudski značaj osvobodilnega gibanja, katerega pobudnik in voditelj je bil predsednik Tito. Janko Rudolf je v tej zvezi omenil velik pomen, ki ga je imela za pripravo in organizacijo vstaje Komunistična iiročitvi Massagrandcja. .......................................»m.........................................................."""" BENEŠKI DNEVNIK BOGATI KULTURNI IN ZABAVNI PROGRAMI NA VSEH PRIREDITVAH Ljudski prazniki vse bolj združujejo slovensko in furlansko prebivalstvo Dancu prva kolesarska dirka prijule.ljslva Čedad - Kobarid v organizaciji čedajskega kolesarskega kluba in kluba Sora iz Kobarida partija Slovenije, ki prav letos slavi 40-letnico svojega delovanja kot vseljudska politična organizacija. Naš osvobodilni boj, je dejal Janko Rudolf, je tisti temeljni kamen, na katerem smo gradili in gradimo bratstvo in enotnost in tista vrednota, s katero se Jugoslavija pred stavlja v svetu kot pomemben član neuvrščenega gibanja, v Nagrade vstaje slovenskega naroda so prejeli partizanski skladatelj Fašist Massagrande še vedno na svobodi MADRID — Italijanski fašist Elio Massagrande je prišel ' čeraj popoldne v uredništvo tiskovne agencije ANSA v Madridu, da bi dokazal, kot je sam izjavil, da so ga osvobodili. še predvčerajšnjim je madrid- Danes se v Čedadu nadaljuje ljudski praznik, ki ga organizirr center za kulturno iniciativo (CIC). Praznik se je začel v petek, ko je bilo zanimanje zlasti za otroške programe tako veliko, da so morali z njimi začeti eno uro prej, ker se je na prireditvenem prostoru, v parku vile Di Lenardo. zbralo že zgodaj popoldne mnogo otrok, ki so nestrpno čakali na praznik. Petkov popoldanski program je obsegal lutkovno gledališče, ki ga vodijo sami mladi člani CIC, nato pa proste ustvarjalne dejavnosti, kot so risanje na velike pole, izdelovanje lutk in podobno. Nekoliko prepoln se je izkazal večerni program, ki je bil posvečen emigraciji in na katerem bi morala poleg pevske skupine Canzoniere friuliano, nastopiti tudi dramska skupina CIC z gledališkim delom o emigraciji. Toda pesmim o emigraciji, zloženim po večini na besedila furlanskega pesnika Leonarda Zamera, so ljudje sledili s tolikšnim zanimanjem, da se je pevski program nujno podaljšal in je morala zato gledališka predstava odpasti. Včeraj popoldne pa so se otrokom najprej predstavili klovni, sledil pa je tudi nastop otrok Glasbene šole iz špetra, ki je bil obenem tudi prva točka programa, ki so jo k prazniku prispevala slovenska kulturna društva iz Benečije. Večerni spored je bil namenjen ljubiteljem jazz glasbe: med koncertom je skupina »Base Q» predstavila svojo novo ploščo. Močnejša bo prisotnost Slovencev danes, ko bodo v večernem programu nastopili tudi pevci zbora «Pod lipo* iz Barnasa. V jutranjih urah pa se bodo v dvorani delavskega društva srečali predstavnik: furlanskih in slovenskih kulturnih društev. Omeniti moramo, da na prazniku prodajajo tudi slovenske ter italijanske knjige o Slovencih ter še en krat poudariti dejstvo, da so čedad-ski mladinci svoj praznik napovedali z dvojezičnim plakatom, kar kaže, kako se čedadsko okolje vse bolj odpira Slovencem. * * « Tradicionalni praznik sv. Jakoba v Klodiču doživlja letos, tudi zaradi ugodnega vremena, dober uspeh. Že v petek, ko je bil na programu v bistvu samo ples, je bil obisk več kot zadovoljiv. Včeraj zvečer je program postal vsekakor pestrejši, saj so v Klodiču nastopili domači pevski zbor «Rečan» z Les, zbor »Pod lipo* iz Barnasa ter zbor «Na-diški puobi* iz Podbonesca. Največje zanimanje pa vlada za današnji spored. Že ob 8.30 se bo namreč začel pohod za posameznike in skupine (po najmanj petnajst o-seb), na katerem pričakujejo veliko udeležbo. Pohod bo šel iz Klodi-ča skozi Lese, Grmek, Platac, Brdo, Sevce, Zverinac, Arbido, Peternel, Luže in Hostne in se bo končal po kakih 11 km dolgi poti spet pri Klodiču, kjer bo ob 13. uri nagrajevanje. Predvidene niso samo nagrade za najliitrejše, temveč tudi nagrade za najštevilnejše skupine, za najbolj oddaljene, za najstarejšega in najmlajšega udeleženca in tako naprej. Zgodaj popoldne bo sledil nastop godbe na pihala iz Doline, kar kaže na dobre stike med napredno občin sko upravo Grmeka in upravo dolinske občine. Praznik se bo nadaljeval nato z ljudskimi igrami in plesom. « » « Danes poteka prva kolesarska dirka prijateljstva Čedad - Kobarid, ki jo skupno organizirajo čedadski ko lesarski klubi in kolesarski klub Soča iz Kobarida. Dirka, ki velja tudi za nekatere druge pokale, bo star-tala s Trga Odporništva v Čedadu ob 14. uri in napravila najprej krog po čedadski okolici, nakar se bodo kolesarji podali po Nadiški dolini do Stupice in naprej čez Kobarid do Volč, Mosta na Soči in Tolmina ter se vrnili v Kobarid, kamor naj bi tekmovalci predvidoma prispeli o-krog 16.25. Gre za prvo tako dirko, ki povezuje športnike z obeh strani meje na tem področju, zato njen pomen ne more biti samo turistični ali ago-nistični, temveč tudi politični, saj pomeni nadaljnje odpiranje meje in ustvarjanje vse tesnejših stikov med obmejnim prebivalstvom na vseh ravneh. » * * Včeraj se je v Bovcu končal dvodnevni kadrovski seminar, ki ga je za vodilne člane svojih sekcij priredila Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Izseljenci so ta ko izkoristili poletne počitnice tudi za vsestransko izobraževanje, saj so na seminarju predavali vodilni predstavniki kulturnega in družbe nega življenja Slovencev v videmski pokrajini. O seminarju bomo še podrobneje poročali. SPORED PRIREDITVE NA KAMENICI SOBOTA, 3«. JULIJA 1977 ob 18. uri otvoritev kioskov ob 20. uri beneški godci in brezplačni ljudski ples ob 24. uri prižiganje kresov NEDELJA, 31. JULIJA ob 10. uri otvoritev kioskov ob 16. uri sv. maša v štirih jezikih, sv. birma z Emiliom Piz-zonljcm (pomožni škof) ob 17. uri ansambel Veseli planšarji, pozdrav prof. Bcppina Krizctiča. beneški pevski zbo ri, rezijanska folklorna skupina, furlanska skupina iz Pasian di Prato in koroški pevski zbor BOJEČ ZALJUBLJENEC Sumio Aoki. 25-letni tokijski' uradnik je bil zaljubljen v poročeno žensko in ni vedel, kako bi ji svojo ljubezen razodel. Tako si je omislil način, ki ga je pravzaprav drago stal. Fant je dve leti telefonaril svoji izvoljenki, vendar ni nikoli zbral toliko poguma, da bi ji kaj povedal. Vsega je bilo konec, ko se je tega naveličal njegov delodajalec, ki je opazil, da so se mu telefonski stroški vrtoglavo zvišali. Kako ne bi, saj je Sumio v teh dveh letih telefoniral svoji ljubljenki, ki sicer zanj ni niti 'vedela, kar 50 tisoč krat. Reva je morala odgovarjati na telefon vsaki dve minuti od 7. ure zjutraj do 11. zvečer, ne da bi se kadarkoli kdo z druge strani žice o-glasil. Fant je bil tudi radodaren, saj ji je poslal po pošli prstan, filmski projektor, pregrinjalo za avto in še mnogo drugega. Bil pa je preveč plah. da bi si drznil kai darovati: njegova izvoljenka je morala vse te reči poštarju plačati ob prevzemu. Sedaj so Aokija aretirali in v ječi aa bo morda goreča ljubezen minila. spustili pa ga bodo, ko . bo poravnal stroške za svoje telefonske pogovore. PREDZADNJO ETAPO OSVOJIL KNETEMANN The venet nosi še vedno rumeno majico in Bercku se je pričelo El’ v košarki za kadete. Medtem ko je Italija premagala Poljsko, je morala Jugoslavija kloniti proti Turčiji. Izidi prvega dne so naslednji: V Bercku ) Izrael — ZRN 75:73 Turčija — Jugoslavija 99:88 Španija — Grčija 89:72 V Le Touquetou SZ — Bolgarija 97:58 Italija — Poljska 79:68 Francija — Belgija 65:64 ATLETIKA V TEKU NA 800 M Savič zmajal v London« V MONTELUPU Batiaglin prvi MONTELUPO FIORENTING — Na mednarodnem kolesarskem tekmovanju za 13. trofejo Montelupa so dosegli take rezultate 1. Battaglin, ki je prevozil 204 km dolgo progo v 5.05’ s p.h. 39,783 km na uro. Po 2’15” so sledili: 2. Saronni 3. Gavazzi 4. Borgognoni 5. Moser 6. Paolini 7. Francioni 8. Wolfer 9. Checchi 10. AVTOMOBIL (7EM HOCKENHEIM — Na poskusnih vožnjah za VN ZRN v Hockenheimu je dosegel najboljši čas Avstrijec Niki Lauda. KOŠARKA Jugoslavija poražena LE TOUQUET — V Le Touquetu iai««aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iii«itiiiiiiiiitiMaiiii«ii>i«ii*«li»*iiiiiiii»i*»i*i*>*i*iliiiliiis*>*i>f ■i**iiiii*at«>a>ia>>1^ Jugoslovanski srednjeprogaš Sa*6* LONDON - Na odprtem brflj£ skem atletskem prvenstvu v LoPa nu je v teku na 800 m zmagal •L goslovan Savič z dobrim čaS° 1’46”25. TENIS POKAL DE GALEA ITALUI UVRSTITEV V FINALE NI USPELA Argentinci namreč vodijo proti «azzurrom» že s 3:0 Radovan Gobec, slikar Dore Klemenčič - Maj, profesor Jože Krall avtor treh knjig o partizanskih tiskarnah in avtor knjige »Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini*, Milan Ževart. Poleg tega so dodelili vrsti vidnih aktivistov in organizacij, ki ima jo zasluge za razmah borčevske or ganizacije, spominske plakete. Hkrati pa je slovenska žirija predlagala zveznemu odboru združenj borcev, naj z dodelitvijo posebnih zveznih plaket izreče priznanje nekaterim vidnim aktivistom iz zamejstva, in sicer Armidu Ukmarju, Andfeju Re-narju in Rudiju Jančarju iz Trsta in Vladu Dorniku iz Gorice. DRAGO KOŠMRLJ GRADEŽ — Zahodni Berlinčan Heinz Leppin je včeraj smučal na vodi, ko mu je postalo nenadoma slabo. Leppin je padel, žena in sin, ki sta bila v motornem čolnu, ki ga je vlekel, sta ga takoj prepelja la na obalo, vendar je moški umrl medtem ko so ga peljali v gradc-ško bolnišnico. TRAPANI — Predsednik deželne ga odbora Furlanije Julijske krajine Comelli se je sestal z župani občin v Dolini Belice, ki jih je pred devetimi leti razdejal potres. Njegov obisk bo nudil priložnost za izmenjavo mnenj o izkušnjah, obenem pa vrača tako Comelli obisk županov in sindikalistov Doline Be lice v Furlaniji. MONTECATINI TERME — Italiji ni uspelo uvrstiti se v finale mednarodnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea, ki je v teku v kraju Montecatini Terme. Argentina namreč že po današnjem dnevu vodi proti Italiji s 3:0 in tako bosta jutrišnji srečanji posameznikov le gola formalnost, ki ne bo vplivala na končni izid dvoboja. V Vichy, kjer se bo v torek začel finale tega tekmovanja, bo torej odpotovala Argentina. Še nekaj drugih današnjih izidov tega tekmovanja: ZRN - Madžarska 5:0 Francija - Vel. Britanija 4:1 Švedska - ČSSR 3:2 Avstralija - Romunija 4:1 Davisov pokal Po drugem dnevu mednarodnega teniškega tekmovanja za Davisov pokal so dosegli na evropskem področju ta izida: Madžarska - Španija 2:1 Francija Romunija 2:1 JADRANJE SP «optimisTov» Dne 28. julija se bo začela v Koprskem zalivu svetovno mladinsko jadralno prvenstvo razreda »optimist*. Prijavilo se je 22 držav (med temi tudi Italija in Jugoslavija) s 170 posadkami. Skupno bo na sporedu 15 regat. polfinalu premagala Romunijo« pa Madžarsko. Za 3. mesto se bosta borili Romunija in Madžarska, za 5- r Regate v Piranu Na jadralnih regatah v Portorožu sta včeraj zmagala v razredu »leteči Holandec* Puh in Miklavec, pred Černetom in Matevličem Obe posadki sta iz Pirana. V razredu «470» je zmagala posadka Štraus - Štraus (Koper) pred posadko Ružič Ružič (Trnrdr) SABLJANJE . BUENOS AIRES - ZRN in t>/ se bosta potegovali za naslov sve tovnega ženskega ekipnega sablja-škega prvaka v floretu. ZRN je v Italija in Francija. Zaradi pomanjkanja denarji* Italijanski slalomisti ne gredo v Argentino Samo specialisti za smuk, c italijanske državne reprezenta? se bodo udeležili poletnega tre®1 v Barilochah v Argentini. Prvotno je bilo sklenjeno, °a^ii do na poletne priprave v n^ti, avgustu odpotovali tudi slal<,r® ^ vendar pa je zdaj združenje vaicev smučarske opreme svoj denarni prispevek za ta tre’ ^ (katerega pa je pred časom za%it vilo). Združenje proizvajalcev s j* carske opreme naj bi sprejel%ii korak zaradi krize v tem trg”''5 sektorju. (d Italijanska smučarska zv.ezB'nP‘ sama ne razpolaga z dovolj mi denarnimi sredstvi, je zato nila, naj odpotujejo na Ande le J/1 čarji, specialisti za slalom Pa 'ih vadili na domačih poletnih sn* v Italiji. NOGOMET Oblak uspešen $ LOS ANGELES - Zaliodnone®rfr klub Bayern je v Los Angeles11 p-magal mehiško reprezentanco 1 jt Enega od obeh nemških goltV P dosegel Jugoslovan Brane Ob® ’ igra za to zahodnonemško ek’P VARŠAVA — Enajsterica Sosnowiec je osvojila letošnji Puslf nogometni pokal. V finalne”1 q, Čanju je premagala B.ytom z 1 ’ / Poljaki se bodo v prvem cv gometnega tekmovanja za P” ,jj * ropskih pokalnih prvakov sr,1I,), grško enajsterico PAOK (So)lB