St. 39. V Mariboru, sobota 0. aprila, V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na tcilcn, vtornk, četrtek in soboto, tor volja po pošti projeman. za avstro ogerske dežele alt v Mariboru I pošiljanjem na đoni, za celo leto 10 golđ., za pol leta 5 golđ., za četrt leta 2 golđ. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 golđ., za pol leta 6 golcL, za četrt leta 3 golđ., 25 kr. a. v. — Za oznanila .se plačuje ođ v;etiristopne petit-vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. Čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štetnpelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici bi.šn. štev. 220. O p r a v n i a tv o. na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. administrativne reči. je v *i*karnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 »slovenski Narod" se more od vsakega dneva dalje naročiti po ceni, kakor je na glavi lista označena. — Gospode, kteri naročnino niso ponovili, prosimo, da to takoj store, da ne bode pretrgovanja v pošiljanji. Pobratimstvo. Pri naših južnih bratih je še dandenos pobratimstvo ozka zveza prijateljev, kteri dele med seboj zvesto in neomahljivo vse dobro in slabo do smrti, ki se torej podpirajo vzajemno v vsaki nezgodi življenja in tudi skupno nosijo vsa bremena mnogokrat burnega življenja. Na kratko rečeno: pobratimstvo je živahnejša in stanovit-nejša zveza od one prirojenih bratov. Pri nas Slovencih so tudi živela enaka čuvstva med rodoljubi starje dobe, kteri še se sedaj med seboj imenujejo pobratime. Smisel začetega rodoljubja je bil skupno bujenje iz mrtvila in osrečenje zanemarjenega naroda in stal je vsak rodoljub za vse in vsi za enega, dokler se niso sebično vrinili tuji, neslovenski elementi v to blagodejno delavnost, ktera je vedno pri pravljen a bila na požrtvovaujo samega sebe in samo pospeševala srečo in slavo dolgo zaničevanega naroda. Pravi rodoljubi se se sedaj čutijo nerazdelno skupino mislečih, delavnih in žrtvoljubnih mož, kteri ne iščejo druge sreče, kakor napredovanje lastnega naroda v duševnem in gmotnem obziru, da bi se bližal vrhuncu človeške omike, kakor jo, zavzimajo drugi napredni in torej izobraženi narodi. Brez napredka se rodoljubje niti misliti ne more, torej posamezni in stanovski sebičniki, kakor tudi nevedni rakovniki niso rodoljubi. Avstrijski Slovani sploh in južni na poseb morajo ali naprej iti v vsaki stroki koristnega človeškega delovanja, — ali pa na lastno škodo in sramoto zaostajati za vsemi drugimi narodi, kteri razumevajo zahteve novega časa po «— napredku; inče se mi Slovenci za tega ne moremo navdušiti, je ves naš napor zastonj in samo podoben človeku, kterega zbude, prodno ga usmrtijo. Nekdaj je bilo narodno delovanje naslonjeno na rame vseh rodoljubov in koristnost takega složnega in vzajemnega truda zapazujemo že nekoliko desetletij. Zadnje čase pa se je to izkušeno in potrjeno načelo opustilo in v raznih pokrajinah se je izcimilo „nezmotljivo" poveljništvo posam-uikov po vodilu diktatorjev rimske dobe: ,.stat pro ratione volnntaa." V slovenskem središči je to že doseglo vrhunec svojega krivega, za narod škodljivega postopanja tako, da se vsi sosedni narodi že rugajo našemu prizadevanju. Voz politične borbe in narodnega napredka v duševnem obziru so srečno dotirali v blatno zagaz, iz ktere ga nikdar več ne spravijo posamezniki, ampak vse združene moči vseh narodovih prijateljev, kterim ni mar za osebne koristi, nego za narodno. Gotovo vsak rodoljub si je že vprašanje stavil, kako bi se ta žalostna prikazen dala zopet odstraniti. Odgovor je kratek: na rame vseh se naj naslanja, kakor v prvi dobi, narodno delo. Če bodemo s prekriža-uimi rokami čakali na rešitelja, kteremu imamo samo prikimavati in ga slediti, kakor nemisleča drhal, bodemo prej dočakali narodno smrt, kakor njega vstajenje in naši potomci bodo s Kolarom obžalovali zaslepljene sprednike, na kterih gomilah bodo zastonj žalost in tugo prepevali. Se je čas zdramiti se, še ni toliko zamujeno, da se ne bi popraviti moglo, ako še pretaka naše žile zdrava kri, ako še ni umrlo gorko srce za budni narod, kteri ima v izobilji vseh dobrih lastnosti za svojo srečo. Narod naš je zdrav na duhu in na telesu, on je mlad stopil v kolo drugih naprednih narodov, on bode prerodil obnemogle in zaspane sosede in ker ga je kot listja in trave v prostranih slavjauskih deželah, se ni bati brezuspešnega napora, ker našemu narodu no manjka silnih mož, samo da jih ve zbrati in zbrane tudi primerno rabiti. Vsaka slavjanska veja se naj zaveda svoje Hkupnosti se sorodniki svojimi, da ne opeša v delovanji, ako bi se mislila oamljeno na svetu in samo na sebi preslabo in premajhno za silni napor sosednih narodov, kteri se ne cepijo, ampak združujejo. Pri nas ni upravičeno javkanje, da nas je samo pol drugi milijon in še to v razkosanih deželah, da torej ne moremo nič izdatnega početi, ampak smatrajmo se za vejico velikanskega Slovanstva, ktero še le stopa na vrhunec svoje boljše prihodnosti. Ta misel nas bode krepčala, ako sami ne moremo izvesti velikanskih idej, ker nam druga ne treba, kakor poiskati si med brati zaveznikov, kterib nam je dobrotljivi Bog dal na sto milijonov. Vendar tudi delovanje posameznih rodov slovanskih mora biti dobro preudarjeno, da se samo razvija in da ne ovira koristnega truda drugih sorodnikov. Vsaka vejica naj torej skrbi za razvoj svojega bitja in svojih cvetov z umora in srcem, da ne zavozi na postranska pota ali da zopet privodi voz na veliko, gladko cesto pravega napredka. Srečna je torej bila misel dopisnika nSlovenskega Naroda" iz Cirknice, naj se skliče shod vseh rodoljubov, da popravi, kar so tuji elementi s političnimi harlekinadani skvarili ter da se za prihodnje vstanovi smer vsemu duševnemu delovanju. V slovenskem središči bi se ime osnovati veliki osrednji odbor f>0 rodoljubov, ki bi imel svoje pododbore v vseh slovenskih pokrajinah, ako hočemo priti do zaželjenega konca. Sedajni Čas zahteva preveč, da bi posameznemu mogoče bilo zadostovati na vse strani, torej se naslanjajmo na vse, ako nečemo še globljeje zagaziti. T,e vsi imajo vse potrebne lastnosti, posamniki pa samo poedine. Da se ta osnova oživotvori, bi potrebno bilo pripravljajoči odbor sestaviti, in ko je ta dovršil svoje priprave, bi se še le imel sklicati občni shod. Ta bi naj osnoval novo društvo „Pobratimstvo" za razumno, premišljeno in neumorno Trdiš li, da še ne V Kako je to? — Odgovarjaš mi: če je v tej koreniki res pravilen sam i, zakaj se je v njega mesto brez uzroka tako niastito mogel posaditi e, ako nema uikakoršne pravice ni božje ni človeške? Ljubi moj —b—! veš, treba je še zelo malega, in v resnici bi se človek na-te jezil! Ta tvoj vgovor me nikakor nij zadel nenadoma; a mislil sem, da si to vprašanje ti uže molče sam rešil v svojih mnžjauih ; kajti baš zaradi tega sem te poprej izpraševal, smeš li pisati: prepa»rn človek? In rekel si, daje pr ep tren po slovnici pravilno. Tega izgleda nijsem bil tebi nikakor pomolil brez premisleka; a ker vso nič nij pomagalo, zvedi torej, moj radoučni abecedarček! da mehki soglasuiki: f, ?}, »j, i'> č, ž> svojo raztopljivo moč raztezajo na samoglasnike pred Boboj in za seboj. V nekih mejah spada semkaj tudi n; a to poslušali bi tebi uže bilo prenSeno. Vidiš, baš teh soglasnikov moč je na* redila, da mi Slovenci zdaj govorimo: vera, mera, malo ne kakor hi se pisah* : vira, mira, in poleg tega na Dolenjskem vendar tudi čuješ: pri moji veri. A naš jezik je v starini govoril: vera, mora, kar bi deunsnji Dolenjci in Notranjo! izrekali: vejra, mejra. da nijso zaradi BOglasnika r odstopili ođ nekdanjega pravila. V Listek. 1»:i»rtna stroka narodnega delovanja hi naj našla v tem društvu svoje razborite zastopnike, in če se dela s tisto železno marljivostjo in dosledno stanovitnostjo, ktero pri nekterih sorodnikih že sedaj občudujemo, pridemo v malo letih do namenov prvotnega , nesebičnega , delavnega rodoljubja, ktero je brez hvalisanja, brez »lepega prikimovanja srečo iskalo le v narodnem napredku. To se tiuli KOtOVO doseže, ako se društvo razdeli v razne odseke, da se primerno odloči delo po lastnostih soudov, ker vse nikdar ne bode za vsakega poc-dinega, in z razdelitvijo dela le se more kaj vztrajnega doseči. Da morajo pri tem vstroju zastopani biti vsi stanovi, se samo po sebi razumeva, kar je pri nas tudi tenko doseči, ker je v vseh stanovih mislečih, dobrosrčnih rodoljubov, kterim je edino mar sreča in Čast budnega, pridnega, bogato obdarjenega naroda, kteri ima v Avstriji varovati dragoceni biser, jadransko morje, kteri so naslanja na svoje sorodne južno brate in vendar tudi posreduje duševno proizvode in materijalne koristi se sosednimi narodi. V to ime torej Bog pomozi razjasniti zdrava načela v žalostni domovini ! X. Dopisi. I/ IJul»ljihiM*. 3. aprila, jlzv. dop.| Včeraj je imelo ,.kon ditueijoualno" društvo /.opet svoj zbor v steklenem salonu v kazini. Prišlo je samo kakih 15 do 20 udov, da niti sklepati niso mogli. Gospod prvoaednik dr« Suppan je dolgo premišljeval, ali bi pričeli vse eno obravnavati, ali ne bi. Zmenili bo se na zadnje, akoravno jih ni po pravilih zadosti pričujočih, vendar so prve nemčurske glav uazoee, in to je zadosti, da se seja začne. Mlatili so potem stara bedarstva, raztepali poljsko resolucijo, in sklenili da napravijo ,,Sehiilptemiigvcrcin", da s pomočjo tega društva, poskušajo širiti po knjigah nomštvo in prusicizem pq ljudskih Šolah kranjskih. Nekoliko so potem zabavljali na svoje tovariše, učna-zoče ude slavnega konštitucijonalncga društva, ki so celo prelciii pri pivu in vinu poslušati modrost ljubijan-kili nemčurskih kolovodij. To je pač očitno znamenje o nepotrebi tega društva, ki ne stori druzega, ko da vedno šunta proti narodnosti, rpajiuo, da ne bode poteklo več mnogo časa, da to društvo jenja po najnuravnejšem potu, namreč da razpade samo. — Prav lep čin nemškutarskih rovarjev ljubljanskih imam naznaniti denes občinstvu. Nekoliko časa sem dobiva deželni prvosednik pl. Wurz-bach anonimna pisma, skoraj vsak dan eno, v kterih se poskušajo ovajati ali denuncirati uradniki deželne vlade, Najprvo je blagi nemeurski denuncijant .»hiral tačasnega tajuikadeželne vlade gospoda Areou-a rekši da ni sposoben za tako važno mesto, kakor je tajništvo pri deželni vladi, ker je gospod Arcon ^Slovenec" in ud čitalnice. Ukazoval je bre/.inmik, naj ga gospod pl. \Vurz-b a C h takoj odpravi. Gospod Arcou je bil potem menila za kazen imenovan ga okrajnega glavarja v Dalmaciji. Ko je gospod Arcon po mnenji nem-Sorskega ovaduha dosti počrnjen bil, začel je po policijskem svetovalcu gospodu Ahčinu udrihati, češ: kako je to, da vlada trpi, da je gospod Ah-čin ud čitalnici1 in da je „narodnjak", torej se ima mahom odpraviti ! Naj blaznejše izmišljenosti in nesramnosti pa je prihranil nemčurski skrivni ovaduh za pl. Vestcneka, ki je bil po odhodu gospod Arcon-a za deželnega tajnika imenovan. Vidi se iz pisem, da gospodu nemškemu ali nem-črnskemu denuncijantu najbolj preseda pravieo-Ijubje in poštena značajnost gospoda pl. Vestcneka. Gospod pl. Vestenek je namreč na Kranjskem, kjer je še do zdaj na deželi kot uradnik bil. na Kerškcm, v Planini itd. povsod priljubljen bil, (lasi ni nikak ..ultra" naš, ker je ravnopravnost spo štoval — ker se je držal pozitivnih postav in povsod slovensko uradoval, kjer je bilo treba, Gospoda Vestenek-a namreč ni bilo sram slovenskega jezika naučiti se, in njemu ni v navadi kakor drugim plemenitašem kranjskim, očitno samo z zaničevanjem govoriti o narodu, med kterim je posestnik in med kterim živi. Ta daudenes redka plemenitost značaja gospoda Vestenek-a, je najbolj pekla umazanega nemškega denuncijanta, za to je pu v anonimnih pismih na tega gospoda vso svojo kačjo jezo izlil. Naj prvo, pravi gospod j nemški ali nomčurski ovaduh, kako je mogel gospod Wurzhach Vestcneka za tajnika imenovati, ker je ravno gospod Vestenek isti mož, ki je naročil članke v „Tagespošti" proti gospodu Wurz-bach-u, kar je popolnoma zlegano. Drugič je gospod Vestenek ud Čitalnice, to je društvo v ktero m se rode vc 1 ei z d a j n c te n dc n c c ; da je čitalnica ..velcizdajsko" gnezdo, najhidj dokazuje „ veloi z daj sk a" adresa na Rusa Pogodina, ki jo je odbor čitalnice tudi podpisal. Tretjič gospod Vestenek ni ud niti kazine, niti konštitucijonalncga društva, kar na dalje izhaja sumljivost do njega. Torej —sklepa zaničljiva denunei jantovska duša — proč z gospodom Vesteiiekom. Kdo pride za tem gospodom zdaj na vrsto, starem jeziku tudi nahajaš: vreme, breme, kar bi po zdanje-dolcujt ki bilo: v roj me, brej me, kakor .so tam res edino govori šc zdaj: sejme, tej me: a prvi dve besedi naš Dolenjec izreka: vreme, breme (e je zelo Širok.) Enaka soglasna moČ je kriva, da se v novi slovenščini po nekod oblika: umiri! (beruhigo dni) z izrekanjem nič ne loči od oblike: umori! (messe du an!), ter da v nekaterih besedah te vrste celo sama pisava omahuje : kajti poleg pravilnega : p o d i r a t i, p o d-pirati, umirati itd. tu in tam čitaš: poderati, pod po rat i, u m ć rat i. Ta soglasna moč je dalje storila, da vrli Gorenjec golči: dovolj, preč, kakor .se je časi tudi pisalo, namesto pravilnega: dovolj, proč; ta moč dela naposled, da v Unenovalniku edinstvenega števila Kranjca v nekaterih krajih slišiš po češkem običaji govoriti: mreže, duše, roče, volje, gonje, hoje, namesto: mreža, duša, roča, volja, gonja, hoja. — Zdaj ti je, mislim, trdoglavi —b—! vendar uže jasno, kako seje v korenike: Sir namesto i tako mastite mogel e posaditi, ker vidiš, da tu pred samoglasnikom in za njim stoji mehek soglasnik. Samo se malo besed mi je izpregovoriti, in vsa stvar bode razpravljena ; kajti oblika: P reši r— zdaj naposled stoji tako trdno, kakor gora. Vpraša me namreč moj dragi —b—, ali je konec tega imena treba pisati; in (Prcšir/n), ali: en (Preširen)? odgovor je zopet legek. Priteklina [suHix) v tej besedi je:'«, kar je nova slovenščina v iincnovalnikn edinstvenega števila moškega spola nekdaj pisala: in. na pr. praz/n, sil in, l i Čin itd.; a zdaj vedno in povsod pišemo: en, zategadelj: prazen, silen, ličen, ter ako se be-Seda podaljša, odpade ta brezglasni *: praznega, silnemu, ličnih; enako je tudi: Proširen, Preširua. Preširnu itd. Dokler torej pravilno ne moremo niti ne smemo pisati: obšir/n, dotle, ue moremo niti no smemo pisati: Prešir/n, ker sta obe omenjeni besedi porojeni iz iste korenike. in ker pisavi svojski h imen, kakor je uže poprej dokazano, nemamo nikakoršnih izimkov. Se nienj smetmi je pisava: Prešini; kajti po tej analogiji hi trebalo tudi slaviti: miru, ni o č n itd. A da je tukaj pred suglasnikom : n res nekak samoglasnik, nam bistro kaže to, ker se ta samoglasnik premi n j a, v a, če nanj pade priglas, da torej poleg oblik: miren, močen, imamo tudi oblike : bol a n, B t r a š a n, m i r a n, m o č a n. — Po vsem tem, kar se je do zdaj reklo, vsak umeje sam, kako zelo kriva, smešno neznanstvena je posebno pisava: Prešem, za katero se najbolj trgata, ti, moj ljubljeni —b—! in s toboj tudi naše vrle „Novice." (Dalje prih.) da hode pri gospodu \Vurzbach-n denunciran, ne vemo, toda to vemo, da umazani denuncijant še ni napoved*] konec svojega zaničljivcga delovanja. O tem ravnanji nam menda ni treba delati nobenih opomb, ker tako delovanje se samo oh sebe sodi. Na jako slabih tleh tleh pa stoji nem-nemškutarska stranka na Kranjskem, ako njenih udov ni sram med sebe in proti drugim tako za-ničljivih skrivnih sredstev, kakor smo jih navedli. Pogin take stranke je gotov! Mi hi dostavili popisu teb nemškutarskib junaških činov samo prošnjo do onih gospodov, ki so Pogodinu adreso poslali, da jo v kakem slovenskem listu priobče, da se ne hode uradnikom, ki so udje čitalnice ali Matice potem očitalo, da so udje društev, ki pođpisavajo „veleizdajske" adrese. Iz O ■*!«*<'. -1. aprila. [Izv. dop.j Orne pošilja svojim vnlilecni sledeče tiskano, pismo: f'astiti Gospod! Na 23. t. m. mi je došla na Dona! po poŠti nezaupnica, katira je tudi od Vas podpisana, in u katiri sem jest obsodjen, pres de bi bil p oprod prestišan. .lest sem pak pripranlen moje djanje in glasovanje bodisi u deželnim, bodisi u deržaunini sboru, usaki čas, in pred celini BVetam opravičiti, in se nad jam de tudi Vi, kakor pošten človek in moš, in kakor svestni volivec hote pripranlen vaš podpis n' omenjeni nezaupnici u glihi vizi ocitntt in jaunu iu pred celini svetani opravičiti. Zategavolo inu u jimenu korista nase domovine vas povabim, de izvolite prid iti na 14. dan prihodniga mesca Aprila t, I. u Sezapo, kir hočemo v rauno taisti sohi, u katiri se je nezaupnica kovala, ob 11. uri pred pold. se sniditi. Nadjajoč se vaše tadašnijc pričijucnosti Vas po-zdraulijam in ostanem Vas Sluga Ant. Ocrne m. p. u To i naj u 80. Marca 1*72. Tako se glasi od besede do besede Crnctovo pismo, o katerega uspehu pa dvomim, ker so Krase vci silno razdraženi na nezvestega svojega poslanca. Po vsem Krasu se ne govori druzega ko o Ometu. Karakterističen je glas, ki je počil te dni med prostim narodom, ,,da se je Urine obesil!" Gotovo pa je, da so vsi njegovi ljudje jako pobiti in da so nihče nikdar iz hiše ne pokaže. Kantje so zložili ua Ometa zabavljico, ki so po vseh vaseh poje. 1% K.itfriklKi, 3. apr. [Izv. dop.j Naš sabor je na 1">. junija sklican! to je naj novejša novica iz Zagreba. Kdor trka, temu se odpre, kdor iščo ta najde, in bogme — kdor čaka, ta pričaka. Kar smo dolgo čakali, to smo zares tudi pričakali. Tandem aliquando! Hvala bogu. Do lf>. junija je še poltretji mesec. Vlada in narodna opozicija, obed ve, imate še dovolj časa se na volilno borbo pripravljati, kajti volitve bodo brž ko ne tokar v drugoj polovici meseca maja. — Na Oeskem volitve, pri nas volitve, na Ogcrskeni volitve, kamor človek pogleda nič kakor sanic volitve. Oe vse te volitve, kakor se nadjamo, ter tudi razloge imamo se tega na-nadejati, opoziciji v prilog izpadejo, bode politično stanje babsbnržke monarhije morda že za pol leta čisto drugo lice imelo, nego ga denes ima. Pri nas na Hrvatskem in Ogerskem so volitve zelo drage. Ne bodem se veliko zmotil, če rečem, da stoje v obsegu celega inagjarorsaga kakih 5 miljo-UOV goldinarjev. Koliko bi se moglo s tem denarjem storili za naše zanemarjeno školstvo, za znanosti, za umetnosti, za poboljšanje cest, za iz-sušenje. močvirje v itd. Tolika je materijalna izguba, ki jo po volitvah v trpeti moramo, kolika je pa mor ulična, to se ne da niti s številkami pokazati, niti z besedami dopovedati. Ne utajljlv faktom je, da smo po vsakih volitvah tečajem prošlih 12 let za nekoliko niornličuih nazorov siromašnimi poslali. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti nameravala je v prid in prospeh domače umetnosti loterijo narediti, ki bi se bila vsako slednje leto ponavljala. Ogerski finančni minister je pa to prepovedal. Magjari, če po nas ne udrihajo, nas pa po nosu kreajo in brcajo. Denes prevzela je naša vlada belovarsko Priloga „SIov. Naroda" k Št. 39., 6. aprila 1872. županijo popolnoma pod svojo upravo. Z velikim ■županom Trnskim odstopilo je tudi 14 drugih uradnikov. Spet novi dokaz, da naše uradniŠtvo vendar ni tako črno, kakor ga je Kaueh svoje dni namazal. Denašnji „Obzor" je hil zarad svojega članka „vsak na svoje mesto!" — zopet konfisciran, in je kasneje izšel na prvi strani prazen. Vlada bode torej narodnjakom usta mašila. IK ■»■'»K«'. 3. aprila [Izv. dop.| Poročali ste že, daje bila naša patri otič no—ekonomična dr u ž ha razpuščena. Koller je pa s tem svojim činom razdražil celo take ljudi, ki se drugače vsake vlade oklepajo in na drugi strani je je hrabremu generalu vendar menda v glavo prišlo, tla ne sme spraviti čeških gospodarjev ob osrednji zastop posebno glede na priprave za svetovno razstavo, za to so denes prostore razpušcenega društva zopet odprli z izgovorom, da se tekoče zadeve družbe opravljati morajo. Namestništvo je izročilo komisiji osmerih udov vodstvo zadev pa-triotično-ekouomičucga društva j udje te komisije so po večjem verni služebniki Kollerja, eden pa je precej, ko je bil povabljen v komisijo, odrekel se vsemu sodelovanju pri tej komisiji, katera je po krivienosti vlade življeuje dobila. Sicer pa se bode cesarju iu kralju izročil protest proti raz-puščenju patriotično-ekonomične družbe. Nov jako občutljiv udarce nam je poklonila vlada. Kraljevo Češko društvo znanosti imelo je od nekdaj pravico, da so njegovi udje smeli učiti na praški univerzi kot docenti brez posebne habilitacije. Vlada je že dolgo nenanieš-čeno pustila na tukajšnji univerzi službo profesorja za češko literaturo in češko literarno zgodovino in tako so vslcd blagosrčue skrbljivosti dunajske vlade Cehi v svoji zemlji, v svoji za dežele češke krone in njih čcskoslovansko prrbivalstvo od kralja Karla IV., kateri je imel gorko srce za sebi v vladanje izročeni narod, pogrešali učne stolice za literaturo svojega jezika! Da bi tej v nebo upijoči krivici nekoliko v okom prišlo in pomagalo češkim slušateljem na praški univerzi pri u-čenji češke literature, je kraljevo češko društvo znanosti imenovalo za svojega uda vrlega poznavatelja češke literature V. Nebeškega in ta je vsled stare pravice društva, katerega ud je postal, mislil začeti v bodočem semestru svoja predavanja na tukajšnjem vseučilišči. A to je Kollerja in njegove patrone na Dunaji grozovito v srce spcklo, da si Čehi na podlagi starih svojih, do sedaj v polni pravomoči bivajočih pravic, ustvarjajo učitelje za svojo literaturo. „Češka literatura ne sme imeti učitelja na praškem (sicer za Čehe ustanovljenem) vseučilišči", tako je zagromel Koller sam pri sebi iu na njegov sve* je blaga prevzvišenost minister za uk in bogočastje dr. pl. Stremavr s posebnim dopisom kralj, češkemu društvu zuanoflti vzel pravico, po kateri so smeli ujegovi udje brez habilitacije na praškem vseučilišči učiti. Ta Strc-mavr-Kollerjeva ordre de Mnfti je spravila prasko vseučilišče ob dva učitelja; začel je namreč v poslednjem času tam učiti vsled sedaj o'.pravljene pravice dr. Knilcr iu v bodočem semestru je mislil učiti začeti češko literaturo V. Nebeskv. Ravnopravnost na praškem vseučilišči lahko razvidite tudi iz tega, da bode v nastopajočem poletnem semestru izmed 207 predavanj 14(1 nemških, 4-1 čeških in ostala v raznih drugih jezikih. To govori samo. Avstrijski Nemci, kateri štejejo z vsem kakih S miljonov duš, imajo že sedaj tri popolne čisto nemške univerze (Dunaj, Gradec Inusbruck), dve (na Moravskom in v Salzhurgu) pa še tirjajo; Cehi, katerih je 5 miljonov, morajo hiti zadovoljni s 44 predavanji in morajo trpeti, da jim krivični Nemec še na lastnem vseučilišču 146 predavanj pogoltne. Kaj bi še le rekel o nas ubogih Slovencih! Čehi Hi vsaj očitati no morejo, da hi se ne bili povsod in o vsaki priliki potegovali za čisto češko vseučilišče, slovenskim poslancem pa se še vredno ne zdi, terjati slovensko (če tudi nepopolno) visoko šolo! Volitve za deželni zbor se ve da še popolnem gospodujejo nad vsemi političnimi vprašanji. Vlada i:i njena stranka dela z vsemi močmi za zmago svojih kandidatov, seveda posebno v velikem posestvu. Vsak dan čitamo, da so si ustavoverci po razdelitvah svojih velikih posestev ali po kupljeuji graščin od omahljivih „domolju-bov", glasove pomnožili. Ustavoverci dajejo za za posestva, ki so v lasti mol državopravuc opozicije, svote, katerih posestva uikdar vredna niso in ni se potem čuditi, da se marsikateri „domoljub" najde, kateremu je 30 srebrnikov ljubši, ko dom in njegova pravica. Pa tudi narodna stranka ne spi, Ramo da o posameznostih svoje agitacije javnost malo izve. Neprijetno je dirnola narodne kroge novost, da bode cesar za ustavoveree glasoval. Nekateri ustavoverni listi so že veselja poskakovali, pa „prijateljica" ministra dr. Ungerja „N. Fr. Presse" jim je radost skalila rekoč, da se ji zdi izvrševanje volilne pravice s cesarsko častjo neze-dinljivo. Seveda morejo „Nar. ListyM poročati, da ministerski organ iz sile čednost dela, kajti cesar je že pri zadnjih volitvah na Češkem rekel, da ministerstvo ne sme upati na njegov glas in vladar se še sedaj tega drži. V zavarovalni banki „Slaviji" se gode čudne reči. Predsednik gosp. Sary je odstopil in gosp. Stchlik, kateri je za Chleboradom dobil ponudbo za mesto glavnega ravnatelja, ui sprejel ravnateljske službe. Politični razgled. „Politik" poroča iz Ljubljane, da bode menda nedavno v Čast c. k. stolnika povišani dr. Jož. vit. Savinsehcgg deželni glavar kranjski. Iz Prage se telegrafira v „N. F. Presse", da so Čehi sklenili, da ne pojdejo v bodoči deželni zbor, naj pri volitvah zmagajo ali ne; temveč izjava čeških poslancev bode modrosti kralja prepustila rešitev državopravnib zapletek. Potovanje dveb imenitnih Čehov (S k r e j-šovskv in Oliva) v Zagreb in izjava v čeških listih, da je sedaj potreba, da se Košut na Ogersko vrne in vodstvo zadev v roko vzame, to še vedno ne daje spati ustavovercem in Dea-kovcem. Vsak dan se čitajo v ministerijalnih listih cis in trans o tej stvari članki, iz katerih govori strah in trepet pred vzajemnostjo med Čehi in Hrvati in pred Košutom, kateri se je kakor znano spreobrnil v prijatelja Slovanov. Kaka stranka pač mora to biti, katero morejo taki malenkostni dogodki že v peklenski strah spraviti. Dva češka plemenitaša, ki sta se pri zadnjih volitvah glasovanja zdržala, knjez Fllrstcn-berg in grof AVestphaleu, sta imenovana za dosmrtna uda gosposke zbornice in mini-sterijalni listi pravijo, da zato, ker sta obljubila za ustavoveree glasovati. Več o Češki pove dopis iz Prage. O g e r s k i državni zbor bode po zadnjih poročilih 15. aprila razpuščeu, ker vsled vednega m samega govorjenja levičnjakov sklepati ne more. Volilno gibanje je zato že jako živo. Prvo Bedni k francoske republike Thiers je pred razhodom narodnega zbora imel govor, v katerem pravi, da je Franciji mir zagotovljen, pa kljubu temu mora zboljševati Francija svojo vojsko. „Mir denes ni v nevarnosti," je rekel Thiers, „pa Francija ni izolirana iu ni brez al^ janc." To se pravi slovensko: Francija pričakuj? kmalu vojne in evropski mir je v nevarnosti. Na Spaujskcm zmaguje vlada pri ravno se visečih volitvah v državni zastop (kortes). Bazne stvari. * (Zbor „Slovenije" v Ljubljani) je sklenil, akoravno so proti govorili gg. dr. Vošnjak, V. C Supan, Kegali in llorak, da se ne udeleži mestnih volitev narodna stranka. * (Iz Postojne) smo po uepriliki prepozno dobili poročilo o besedi v tamošuji čitalnici ua korist stradajočim rojakom 17. m. m. Igrala se je Žalostna igra „Mlinar iu njegova hči", v kateri so se posebno odlikovale gospodične: Stcgntova, Di-trihova in Sibernikova. Med moškimi igralei je najbolj se skazal g. Ditrih j vrlo so pa izvršili svojo nalogo tudi drugi, tako gg. Benedek, Kutin in Inočente. S pohvalo smo tudi vidili igrati gospo Lavrcnčičcvo in gospoda Oernota. Udeležilo seje besede obilo občinstva iu skupljena vstopnina precej znaša. * (Goriško slovensko politično društvo ,,Soča") bode 11. aprila zopet enkrat zborovalo in sicer je poleg druzega na dnevnem redu volitev novega odbora , katera se je bila zarad neugodnih okoliščin že dvakrat odložila. Določba , da sme zdaj vsak društveni k, ki ne more priti k zboru, tudi s pooblastilom voliti, nam je porok, piše „Soča", da bo novi odbor pravo glasilo društva in da ne bo v tem oziru starih ugovorov, da je zbor nazočib društvenikov zvolil samo tiste može, katere je ta ali oni nasvetoval. Naše polit, društvo je zdaj sestavljeno iz večidel krepkih Članov; nekoliko omahljivih je odpadlo — a več čvrstih in zavednih je prirastlo in zlasti iz Krasa in iz tržaške okolice jih je v novejšem času pristopilo lepo število. Ker so občni zbori „Soče" tako poredkoroa in ker je zdaj najugodniši čas za take shode, bi bilo vendar želeti, da se zberemo 11. aprila v prav obilnem številu, ter se pri tej priliki razgovorimo ne samo o tem, kar je na dnevnem redu, ampak tudi sploh o sedanjem političnem položaji in kako nam je Slovencem na Goriškem in Slovencem sploh v tem položaji postopati, da zavarujemo na eni strani svete naše pravice, a ob enem, kolikor mogoče, pospešimo tudi materijalni napredek slov. naroda sploh in naše dežele posebej. Na Goriškem, kakor menda na Slovenskem sploh, se ločimo Slovenci v dve vrsti. Eni pravijo : Pred vsem hočemo, da se nam , dajo in zagotovijo narodne naše pravice in potem naj se nam tudi ne prezirajo materijalne koristi; drugi pa zahtevajo naprej železnice, ceste in enaka materijalni napredek pospešujoča sredstva, — potem, pravijo, dobimo že tudi narodne pravice. • (Tatvina.) V Sotenskem blizu Šmarij na Štajerskem so štrli štiri tatje na dilje v hiši nekega posestnika in pobrali obleko in tam hranjeno me-senino. Ravno ko so tatje od hiše odhajali, se zbudi posestnik in skoči za tatovi. Enega tudi dojde iu zgrabi, to da tat vzame velik nož iz žepa in ga nesrečnemu posestniku nekaterekrati v prsi zabode, tako da se siromak na tla zgrudi; na to tat pobegne in niso ga še mogli ujeti. Gospodarske stvari. Triu«* frne.*) V Ljubljani 3. aprila. Pšenica (vagan), 0 gl. 80 kr., rž 4 gl. JO kr. ječmen 3 gl. 50 kr., oves 2 gl. 20 kr., ajda gl. St) kr., proso S gl. 80 kr., turšica 4 gl. 20 kr. Krompir 2 gl. 40 kr., leča 0 gl., grah 0 gl, 20 kr., fižol 6 gl. 40 kr., maslo (funt) 56 kr., špeb .'iS kr., pišče (eno) 45 kr., seno (cent) 1 gl. 40 kr., slama 1 gl. lf> kr., rudeče vino (vedro) 14 gl., belo vino (vedro) 12 gl. V N o v e m mest u 2. aprila. Pšenica (vagan) (i gl. 40 kr. ječmen 4 gl. 40 kr., oves 2 gl. 10 kr., ajda 4 gl. 6 kr., turšica 4 gl. 80 kr., krompir 2 gl. 50 kr., maslo (funt) 50 kr., seno (cent) 2 gk, slama 80 kr., rudeče vino (vedro) 1) gl., belo S gl. — V Mariboru. Pšenica (vagan) ., turšica 4 gl., ajda 3 gl. 40 kr. vino (staro) 12—14 gl, vedro. V Ptuj i. Pšenica (> gl. (JO kr., rž A gl. 20 kr., ječmen .'i gl. 7(i kr., oves 2 gl. lil kr., turšČica 4 gl. V Cclji. Pšenica 0 gl. 70 kr., oves 2 gl. 20 kr., turšica 4 gl. 10 kr. *) Zarad pomanjkanja prostora moreittO deUOI samo ta poročila prinesti. I!redu. Dunajska borna f>. aprilu. Srebru........ 108 „ 8_» m C. k. cekini.......-* „ W> ■ Izvrstno izdelano blago. Vsake baze revolvarji 7 m/m, 9 m/to, l-?m/in, in tudi vsake baze puške, ki se od zadaj in od spredaj uabijajo ali basejo, tercerole (pištole), samokresi se po najnižji tabriški ceni s poštnini povzetjem (uaclmabnie) dobivajo pri podpisauem izdelovalcu. (OH—1) Matej J*4oi>*rt,l*., v Kropi na Gorenjskem. (Kropp, Oberkrain.) 4 ujfr! ##♦«• hudega tuj! Naznanjam vam le, da so ravnokar na svitlo prišle: (09—1) 1 *. V>^ 1 , IC JIlCES B111IK B. Zlata knjiga za veselo slovensko ljudstvo. Spisal iu založil 4«;i*|»i»r ||. v| »i l'tflitll«*«*. I. zvezek. — Gena 20 kr. Knjižica obsega: Uvod. — Kmet ,Iapa in gospod Manjagati. —I/. Istre nekaj. — Kako prijateljstvo nehal — Doktor Bolha. — Ta jo lepa! — Bogat kmet s Planine. — Fani, koroška kuharica, ali: živeti je. dobro, umreti slailko! (Strašno laloatnS Igra v .'l dejanjih.)— Atilova fajfa! — Anglež v Ljubljani. — Janez in Margareta. Knjižica je krasno ilustrirana in v narodnih barvah tiskana. — Gospodom, ki so bili naročniki ,,Jurija s pitlo" vsled lanskega „manifesta", poslali smo toliko iztisov, kolikor je znašala za omenjeni list plačana naročnina. Kdor pošlje meni 20 kebrov, dobi precej na dom „zlato knjigo." Gašpar II. Martelanec, v Trstu — Via Sta. Lueia Nr. 0. P. T. gg. družabnikom i naklonjencem vzajemno-zavarovalne banke SLAVIJE" 99' (63-1) Pragi. U"ospodu J. II. Dr. Fr. Cbleboradu se je razkladala prodaja žampaskega gradu ravno v sedanjem času za velik prestopek i ostrina očitne obtožbe se obrača žalibog tudi proti banki „Slaviji", ker je on njeni glavni ravnatelj. Grad Žampab pa nij bil niti kupljen niti prodan za „Slavijo" i gospod J. LJ. Dr. Ohleborad nij upravnik, ampak po pogodbi ustanovljen podpisanemu odboru podredjen uradnik. Odbor banke „Slavije" nij imel pri prodaji žampaskega gradu nikakoršne udeležbe i zavoljo tega nijina natok na „Slavijo" nikakoršne pravne podlage. Ker se pa pri tem tudi bankino delovanje ovira, šteje si odbor v svojo dolžnost, da očisti narodni zavod „Slavijo" vsakoršnib neprimerjenostij, ker je naloga banke „Slavije" odvračati domoljubno občinstvo od tujih podvzetij. Podpisani odbor upravlja banko „Slavijo" pošteno, vestno i brez dobiekalovstva v domačo i splošno korist, kakor se o tem vsak družabnik prepričati more, kajti odbor je bil od občnega zbora gg. sodružabnikov banke „S'avije" k temu s častno volitvijo poklican in vsa svoja upravila brezplačno opravlja. Odbor sam upravlja banko, pregledava račune, obrača bankine dohodke, nakazuje stroške, sklepa kupčije. Bankino trgovstvo cvete i nese obilen sad svojim udeležencem. K temu veselemu stanju je pripomogla pravičnost, izgledna pridnost i vestna delujočnost uradnikov banke „Slavije" pri opravilih od odbora predpisanih i določenih. Prihodnjemu občnemu zboru predlože oe o tem obili izkazi v natanjčen pretres. Ni tedaj uzroka banko „Slavijo" opuščati. Z opuščanjem banke „Slavije" dajali bi gospodje sodružabniki i dosedanji prijatelji le prenaglo pogubno orožje v roke tujim zavodom proti gotovosti svojega vlastnega premoženja, ktero so zaupali odboru, ne pa g. J. U. Dr. Fr. Cbleboradu. Obračamo se tedaj do vseh p. t. spoštovanih členov i prijateljev „Slavije" s prošnjo, da bi „Slaviji" svoje naklonjenosti ne odtezali, kajti poverjeniki bodo pri občnem zboru IG. vel. travna t. 1. predložili račun o svojem gospodarstvu. Ođ odbora banke „Slavije' V Pragi dne 18. sušca 1872. J. M. Šary, predsednik. J. S. Skrejšovskv, Dr. Josip Frič, Dr. Adolf Dub, Dr. Ivan Palackv, Dragotin Židlicky, podpredsednik. Vekoslav Oliva, Adolf Nocar, J. Tuček, V. Vavra, mlajši. ! Kelt <»4'I«I ! Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je tovoi*iilc°a xtt ure FILIPA FROIOIA Vse JiothenthurinatraHSP, AV. 9, gegenllhcr der \Vollzcih> na IJunaji. na sekundo regulirano, se prodajajo s bletno garancijo. Samo 17 ali 18 nld.»,rttV unff1,'ik» i».iu.u v omoi po- « zlačcuu srebrnu kronunoir^ka ura g dvojnim jiluiri n\, preflno cniailiruna, z verižico iz talmi/lata iu medaljonom vred. Samo 14 ali 17 old. Dr,,v »n^l',ilia »vImuh knmome- M * tnka ura ?. enojnim ptalAem In kristalnimi stik 1 i * verižico in medaljonom v loku. SamO 19 ali 20 Old. Hrel.rni rvmeiituarl, lin-« kU«Ca ■ M navijanji', s kristalnim i ■tekli v najfinejšem lesenem toku. Samo 8 ali 10 Old. t^tngitjk* eUtadraata tu-a, v «» n rubinih, kristalnem steklu, Ano verižico i/, talinitlatii, usnjastim lokom in pismenim »letnim (ruraiitiinini listom. SamO 14 ali 18 Old. »»KleM*« remontoarskn ura *» I la prince of VVales najtnoeaej. i.-a kalilira s kristalnim Steklom, kolesjem i/, nikla v pravem, čistem /lata; t.- ure imajo proti ilrilKim prednost, da ne dajo I »rez Uljiit'a naviti; k takim uram dolii vsak varižico i/, talmi/.lata /. medaljonom iu trarautiluiin listom zastonj. Q-)mn 19 nld % talmlalatir « dvojnim plaščem, sa- oumu tm yiu- %,,„,.,,,. vi.aU:.l, UrlstaJiiimi stekli iu ■ liklovilll kolesjem, /. verižici) i/. praVCBja lalnii/.latu, medaljonom, nsnjastlm tokom in fraranttlnim listom vrcil. srdi m a siderno-remontoa raka ni a. ui se da brea ključa naviti, / rerlileo i/ talmlalata in modaljonora vrni. *lamn IR n li 90 nld iirav S|,|l'r1111 snicnm ura. s aamo m au giu. Ul.M;i,nim reklom, elegantno verižico in medaljonoui. Camn i? 1^ Ift nld /:l K«"!"' Krchrii s kri- Odmu iz, io, io giO. lUlniroia|eill, minijaturni for mat, preflno v ognji posla£< na i TfiiiSioo sa okolo vratu Samo 16. 18, 20 "old. ^v.',iv"-i:,i,1" Vl^1* ,n vr rlliOO Ba OkOlO vratu. Qamn 99 9^ nld zlata ura saroapes kristalnim vratu. Samo 28 do 34 gld. Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Zlate ure /.a gospe '■ diamanti in verižicami za okulo vratu. Iste 7. dvojnim planTem. Cnmn 7K oli mn nld z,ati rentontoarl za gospode damo /o an iuu giu. 2 0)(riU)tninii reHneami za okolo vratu. Cnmn 7fl Ofl [(](] n\(\ zl l','lmml"iiri /:l '< » Odmu /u, ou, iuu giu. stalnim staklom. Samo 90 ali 120 gld. u,i ■ P,aoem' Samo 200 ali 400 gld. ''"""""""^ Srebrne urno verižice gld. 50, *, 5, t'«. 7, 10 do Zlate ume v.-iižiee gl.l. 18, 1»0, 80, 85, 4<>, .r,U, <;o, 7»>. 80, 90, 100. Budilo! /. uro T gld. Ure za na siein. s podopo, -i in 4 kune igrajoče, gld. 70, 80, 90. Ure B tivpetikeljeni, U, :l in 1 kose i^raji)če, gltl. 80, 100, 120. Igralnice, 'J. 1. 8, 8 kosov igrajoče, gld. 15, .'ir>, r>o, To. AHmiui ta Fotografije t inuaiko gld. o, 10,1%Ido gl 15. TobaČnioe z muziko T g d. 50 kr. Smodkarnice /. muziko 18 gld. Bivalnioo i muziko 15 i^i''- Ure s trepetikeJjem lastnega izdelku 3 5letno garancijo: lake, ki ne v.sak dan navijajo g]d, 10, 11. 'lake ki se vsak h. dan navijajo gld. K>, 17, 18, 19, -ju, 22. Take, Ui se vsak S. dan navijajo in vsake pol uro l.ijeju gld, :«>, 83, 3o. Tak«', ki Be vsak 8, ilan navijajo, vsako Setrt lin* Take, ki se vsak mesec navijajo gld. 28, 30, 3'2. Ure z a pisarnici« gld. 10 16, 20. Uro za kavarne gld. l.r>, '2o, HO. Velika delavnica za popravke. Stare ure, gostokrat d>agi rodovinski spominki, se popravljajo in n urejajo tako, kakor hi bilo nove. Cent« /a popravke a olctno garancijo gld, r/>. 8, 6 do H» gld. Ildiiia in sii in a Kalota Ikih «##• »f# §■:. f.'Miffiiifcfrf t* l."> Tovornica za ure l^roimii-ai Itotliontliurmstiasse (J, l^iniatj. */«'iHMt'slvina MVđti'i ! V ua,jnovojdem Ćnsu naznanjajo trgovci z igračami in bazarji, ki si ime lovorničarji ur pri-s\ ojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne uro brez vrednosti za anglo.škc. Mnoge pritožbe, katere nam o tem dolinjajo, nam dajejo povod svariti pred tem slepar-dvom in p. t. občinstvo varovati škode. —4) dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (5G—G) emitira |M»tCft'<»taliie li*tc na pozneje zaznamovano vrste sreč.-k in se smejo te sestave le za tO k najbolj koris uim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lisra mogoče vse glavne in stranske dobitke samemu napraviti in ra/.i n tega Obresten znesek u žiti. 30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) HfeMCne r»t«» h kIiI. •© — ■*« i»laabiII* *l«*«l>fV 4 nim*«'I4«': J Spere. l$60letno dri. srečko za gld. tOO. Glava) dobitek gid. 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400, 1 8perc. ces. turško dri. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 0OO.O0O, 800.000 frankov efektivno zlato. / vojvod. Brutišviško srečko za 20 tolarjev. (»lavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštetve. / Imbrusko (tirolskoj srečko. Glavni dobitek gld, 80.000, Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatet.) !?f4»m«m*iic r«t> h a; lil. — l*<> p! hoji nji /imIiijc rate . februarja 1S72. Ulitim se v imenu svoje matere dolžnega, svojo srčno zalivalo javno izreči. — Ker je moja mali skoz 6 mesecev od bmiiIga kašlja in vodnega /asliženja zelo trpinčena bila, iu po zdravilib se bolj oslabela, -smo iskali pomoči v Vašem Mlit«loiv.l«»<'ai«»sis xcSn»vil»«>m |»ivu . katero je ž" pri pouzitji tretje steklenico pomagalo iu v i tednih je bila moja mati v Metleiiitleixeti>m lolu popolnem zdrava. Š> enkrat se zalivali 4'liurlof to Mrlstf iitlnsl. Roka, 20. februarja 1^72. Ker sem pri gospodu 1'Vankovieii Vašo i/. % ■•»l ■■«» eukolado pokltsila, Vas prosim s temi vrstami, da mi s poštnim povzetkom pet funtov sholo« v v.«lri»Y lliat' *•«»!«. o I ji !»«■ najbrž.' pošljete. Tliirii* *»«••« rs»a Iti-iil*.. Vilkov, 26. februarja IST'J. Prosim da mi pošljete s posto "t» kaliji hIh-«lof*ol4 oln«l ■■«*£: u |»rnlMi s.n silroh«* iu sicer kot zdravilo proti driski, s poštnim povzetkom. Tli. Kud 1*11 v#.l4ii. e. k. državnega pravdnika namestnik. .1 i m r a m ti v , 28. februarja 1H7-J. Prosim da mi pO pošli s povzetkom en funt prve sorte Vašo i/n>liic MlfMlOVe »dni* llin» «*«»l4olmli>, dalje 1 kartone ■»■'»■■lis nIhiIiii :lt CmmiImiiioi dobre .sorte pošljete. .B.iKuli BliUteml&l. QtTCI TiIa pred ka/enjeni in pouarejanjcni. Sladoizleeek je v ste-O V dl 11u klenlenli 7. metalnim kapsnlniiu zaporom, na katerem BO kakpr na vseli . lirambicah mojih pravih sladovih t'ahrikatov linna Janez lloiv nahaja. (04—1) Oznanilo. 1/. neke konkurzne mase se prodaja riibljciio |»l«iIiioiio blajfo v oddelkih ali v posameznih kosili brez dražbe 10% pod eenitvo za gotovino ali povzetek. Za zavitje in odposlanje j,- plačati 15 kr. za eno poslanje. — Več v pisar-niei dvornega in s o d n i j s k e ga advokata il ■*.!?!. 1'rnnkl-h, Dunaj. Tucblauben Nr. 8 «>d 10—11 preti- in 2—3 popoldne. -' I prt i e e v brez šiva \ 12 stikanili blazin i n;ijvečja sorta, vse prav leneno, 12 gladkih blazin nIl()) vkllp x st.|, ,;} kosov s štikanih prtičev za odej t; \ ,ri,j 288 70. 8 gladki]) prtičev za odej t; ) il. Meleki 84 kosov 4/i 80vatelnega platna gld. 7. 8. B, 9«/,. 711 n "t* :M) n n 9, 10, 11, 12, 12'/„. M „ V, 40 „ holandskega platna gld. 12, 13, 14, 16. 82 „ B/4 40 „ bolan tis k ega iu irlandskega platna gld. 1(5, 17, 18, 20. '.>_> u t/i HO „ b o 1 an d s k eg a , bielefel tisk ega in irlantl- skega platna glđ. 26, 28, 80, 82, 86, ."»8, 42. o7 „ % b4 „ rumburškega platna gld. 27, 32, 86, 38, 42,47, 65, 69, 62, 48 „ 2 vatla širokih, 86 vateinih 12 prtičev brez šiva gld. 86, 38,42, 46, 50, b2. 123 .. 30 vatlov, kanafase za postelje, vse barve gM' i1 ,, 7, 7'/i, 8, D, lo, II. 12. 19 n bo vatlov ehiffon in angl. sli i rt ing za vatel kr. 98, 32. 86, 38, 40. 116 ilueerov robcev, lan iu batist, glđ, 21/,, 8, 8*/,, 4, 81/,, 5. 6, 1,8,9, 10,11. 90 „ nbrisalnie iu servijet. damast iu e\ilh, gld. 4'/^, 6, 6*/j, 7. 8, 9, IO, II, 12 28 kosov m iz ni h oprav, damast, za '*> OSĐD gld, <», 7. 8, 9, 1Q. 32 „ j, || n „ 12 „ „13, 14, 16, 18,20, 22,24. 19 j, „ s „ 24 „ || 30, 86, 39, 4u, 40, 49. 3t» ienenih sraje za gospotle a gld. 3.."i0. 48 „ „ 4.26. ,r)4 . T n n *■ n 4-7r»- (57—8) 54 „ „ „ a „ 6.60, 42 » n - il « 880< 11'., dUOOtOV Ienenih spodnjih hlač )n> gld. 27 in gld. 80 za diteef. 132 Ienenih sraje za gospe ;i gjd, 3, I. ."). (i, 7, 7:l/,, 8'/t, 1'ismcna naroeila na pisarnico dvornega in sodniškega advokata dra. M. Fraukl-a7 Dunaj, Tuohlaiiben Nr. 18, 8. nadstropje. xrxrxn^TXiJtruTJ-u-iJ-o-unx^ ■■■■■■ I i đ nicoiici.j-a ivaiKiuni' /«♦'*#»•##/#.• It f<( feitr<š*.vti-4ihs<' 2i, priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s ključuvnicami po posebnih patentih, in najsolidnoje dovršene izdelke, za ktoreje porok po jako znižani ceni. Troti primernemu vplačilu na olajšanje p. u. občinstva tudi plačila na svote. lzkljueljiva prodaja pri (49) želozninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradei. r l*retl Nli»|ftitr»tioifti wc» »l'iiri! Mci mnogimi nnsnatiUi ipecllelno /.i ure m,i marilktern s ttlnlm hrupom njipravlJonB In mcrijii ciliiio m« to, da lil jnclih .ili i v provlnotjab v /iinjlte Šli, l'ti nuj si; trsak mrujfl kupiti tiri>. De jiripiiiijnlcc uc moro sndoitl ffurancija dati. .Iji/- ure, ki ic pri meni kupijo, vselej, I..it. "■ ]iiilj!il)i, uli v/.iiiiiciii na/nj, s*li |i;i /,'imi'ii.jiiiii, ilnl.a/. n.-ijsiriijic huIIiIikisiI, mM novega veka fcid: »o Izvrstno rc^nlinine ure, Uierc prodajam s pUmonlm Iskaiom dvoletno (taranoljo; on6'u ■ato tuke dober Kup dnjojo, dfl '>i lo Jlli mnoao Jomalo. Nn.i torej nobeden ne B&mudl prllol> nosti in nuj i-i pripritvi rofl /u vsaiu) ulio korutno in nepogrešljivo, Zi. vse nre so garantira, Kakor pri nrarjii. l zelo eeilun urit, /. lepo oUInčutio |il,iirn in ctnaillraniiii Ua/aloin t ravno tuku ■ emallfrano norce! inatto ploišo .... t ti>tc aorte i naredbo An Inje........ VMjikn /. htidilceni an kr. več. 1 lira, velike oblike, lepo opravljena, .s porcelanasto ploičo . t taka tim> olepiuno, bogato oklnfiana, i navedbo, d« bije ..... i uro i pre&no malanlm prodnim dolom iu pra> poslaCenlm oki Irom ali i nnlml ivlearaklml slikarijami, ktera bije . ..... i're /.a salon i/, broncu h steklenim povc/.nikoin in s Ktalccin, zt;lo čcilna 1 ura luijvečc mirti! .......... .... i ura, dobro konstruirana, angleška, /n pote, z budllccm /.vc/ana, kieri gottivo ne pusti s|iali. velja /. vlajruliii'-em.......... pobro regulirane ftvlcarake topne ure z dvoletno garanoijo, prav čeden tazou 7. lepo veri/.ico i/. ItOVOgO zlata vred. ........ i'ne i,iiič m vsak salon mi iloveCe dunajske uro ■ porpundlkoVJeni, grejo s ilni in 10 \ kraini 80M dOlgl omari zaprte, ena, kl ne I > i j. - gld, 10, če ldjc gld, '-'.SO dO gid. gld. gid. gld. gid, gld, gld, gld. :i.;io, K, o, " do 8,90, B (UM) 1.80 l.tin 9M 8.80 4.;*() 7, s l'.i'.o UK) k prcfitihn kolojein i/, iiikeljna ;;iv ' narliol j sani >lji i olllnder-kronomoter ura 1 ravno taka \ Ogrnjl po/lačetia . I „ „ s kristalnim StokloiU 1 n n pozlačena . . . 1 n v B dvojnim plaičem, Savo.let ...... i r.iv no taka poslaCens . Amerikanske dvojne ure z dvojnim koleajom, To so pri .i gld, n'> veljale, zdaj le..... sidi ■me nre, krasno napravljeno, h kristalnim sieklom Vsakovrstne ure, tudi i enejio, ka pri v takem pasom, rs v lep, irld. 18.60 gld. 14.60 gld. 18.- pld. L'n,— nld. 18.60 gld. m.— gld, 10.60 K Id. 18.80 o natanko, garantira tu za r> let, da bodo prav llo. To so vi? urt!, kar se jib je do BOdoJ naredilo. trid. '.'..rio Anglolko umetne ure s posebno Anltn gld, 10.60 miiiiiio i/peljanim Ollgranovim gld. to.60 kolesjem jrld, 11.-- t remontom- brez ključu 1 „ iiarlinejia sorti 1 „ 7. u vojnok risla I o i ii i steklom, tako da se kolesje vidi, i e Je onu ura /a prta I taka, k prelmini sidrom Ure ta gospe, Rne In elegantni po......k'"I. is, ir>, is gld. 18.60 take, ktei Irugem. Dobro regulirana solnCn« ura s kom-pu kteri se lahko v suka druga uravna, velja samo 86 kr, Urne verižice a/, lalnii-zlata. (45—9) najnovejšega krasnega fasotia, k terc ne stoje v nobenom načinu za vorllioaml bi pravega slato, ker so po fasonu prekanUlvo ponarejene iu zlato liavvo vedno oluli/.e, tU nisu inieniivaue. se prmlaiaio —**"J5i8y^f i prav irobrna, tslotna verižica, v ognji po-slai ona !^id- B.60, -t. 1 pravu. i:.lotua verižica, dolgo, za okoli vratu, po trld. 6*80, ti.'iO. i kratka po 70, 00 kr.. gld, 1 80 in trld. l...o. 1 „ prefl.no izpeljana gl, !..riU, 8,3t.60 in">. 1 dolga verižica /;i okolo vratu, licnečansk.i, gld, i.so In gld. 2. I ravno laku, prcline izpeljave pO gl. 8.60, 8*60. Medaljoni najlepie vrsle po f.o. so kr., gld. 1, 1.50, Medaljoni iz I8lot00ga srebra po gld, 880, gld, - t Bvesek urnih na ve/kov s 0 različnimi dragotlnaml, velja le BO kr. '■'«» m«* »urno iti <'«lisio 40 G 60 7.60 «o l-j 70 15 18. -SO fut. 25 27.50 i>0. z železnim obročjom in Cena. Nositeljna moč Cena, gld.: 20 2: tff/f c/* živina utegi (gevihti Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 Cena, gld-: 160 170 200 230 300 350. ftamtn«- fttff*' t Nositeijna mož: 60 60 70 80 100 cent Cena, gld cent. HI Nositeljna moč: Cena, gld.: MPđiiJi* %*ne n&rtc druge V4*ai*ilix za ggo£*i>ocle9 gospe in otroke: o iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ročne torbice za ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; iz najfinejega šagren-usnja b pozlačeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50; veliko gld. 3, 3.40; prav velike gld. 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični porteinonnnis, za gospe, gospode in otroke, s pozlačenimi zapornicami ali guini-trakom po kraje. 35, 50, 85; fini gld. 1. 1.30, 1,70; prav fini gld. 1, 2.50, 3, 3.50. Praktični toki za amodko po kraje. 40, 00, HO; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najfineji gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. Pisma- in denarnoše s praktičnimi predeli po kraje. 00, HO, gld. l.; fino gbf. 1,30, 1.50, 1.80; najfinejo gld. 2, 2.40, 2,80, 3.20, 4. Znainne knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 30; najfinejo v usu ji, vozano kraje. 40, 50, 00, 80 gld. 1. Potne torbe iz uajmočnejega usnja, s zaporno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2,70, 3.10, 3.70, 4, 4.30, 4.H0. Ceno račnnjono po velikosti. VVaterproof-popotni kovčegi, praktično upravljeni m razdeljeni po gld. 2.40, 2.80, &60, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5. 5.50, 0. Potne sklenice s kupico in usnjem prevle^ čenepogld. 1.20, 1.50, 1HO, -J,10. 2,40 Pahlje za plese in šetanje v naječi zborki. Ena priprosta, lepa, kraje 30,40,50,00; s prav lepo slikarijo kr. 40, 00, 80, ghl. 1, 1.20, 1.40; najkv..ineje opravljena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80. 3.20, 4.80, 5; P.oiupiet cvetlic s znotraj krito pahljo, ktera po volji izgine, po k '. 80 gld. 1, 1.50; najfinejo po gl. 2.50, 3.3.50. Najbolji glavniki *z trdega kavčuka. 1 čosalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30,35; 1 gost glavnik kr. 20,25, 30; 1 glavnik z ročajem kr. 25,30,35; 1 vtekljivi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr, 10,15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25, 30; 1 žepni glavnik h zrcalo.n in krtačo kr. 25, 30, 40, 50. Naj bol i še, po novem načinu napravljene krtače, kakoršno. so le tu dobe. 1 krtača za glavo kr. 30, 40, 50; fino kr. 66,86, gl. 1 ; najfinejo gl. 1.50; 1 krtača za obleko kr. 50, 00, 80, gl. 1, 1.20; najfinejo gld. 1.50, 1.80, 2; 1 prav fina krtača za zobo kr. 15, 20,^5, 30, 35, 40; i krtač za nohte kr. 25, 30/35, 40, 50, 00, HO. Toaletno milo samo posebno fino. 12 kosov, velikoga Glveerinovoga mila gld. 1.15; 12 velikih kosov mila iz grenkih man delnov kr. H5, gld. 1.10; dvanajstorka cvetličnega mila/, raznimi vonjavami gld. 1.90. 2.50; dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega sadja kr. 96. Sicer vso. druge bazo. KoloMftliin rtiz pročitaj ti 7,8,9; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. od več na kant prišlih fabrik za marele in A,VftkIa:?vef.niki' f^jWt,PW *°J| solnčnike. najboljši i visokost 4U 5U bu 7" 8" 9" 10* Dežniki (marele). Velika iepa inarela gld. po kr. 40,50,00, 70, 80, 90, gl. 1, 1.50, 1.90; Alpaka-dežnik gold. 2.80. Zenni trmomelri v etui po sam<> 25 kr. 3.50; Dežnik iz ponarejeno svilo (Zanella)" gld. 3.20,3.00,4; iz težko bonske svile po gld. 5, 5.50, 6, 0.50. 7, 7.50. Sotnčniki. Pomladni solnčnik iz bonsko Najnoveji nesesčrji v podobi zlatih jajc, v kterih jo tul poln si van k, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 30. svile gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld jI>alekogledi (Porspective) z najboljčim sto-2.80.3; iz navadnega blaga kr. 60, 80" klom, ki daleč dobro kažejo po kr. GO, velik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, W), gld. 1. 1.20; iz težko svilo gld. 2,2.40, 2.80; »Angležkc škarje najbolje baze: skarjo za svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; izrezlja vanje kr. 15, 20, 25,30; 1 škarje senčniki gld. 1.80, 2.50, 3. za vrezavanje kr. 25, 30, 35, 4O, največo ________i____.. :_______:.. ",i i tU t Tri. b.nl.n.« ;l.....;., U.. Ar* Tovarniška zaloga najboljših preramnic, za ktero se daje poroštvo. Dvojo iz angleških koncev kr. 45, 00, 80; svilnatih kr. 85, 95 gld. 1.10, 1.G0 kr. 60, 80, 70; krojaike škarje kr. 45, 66,80, gld. 1, 1.20; 1 skarjo za luč za svetilnieo s smrdljivemu kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. Imenitni peresniki in noži iz bessemer- Žepne svetilnice s tako pri lj nitij enim i sle-jekla, znani kot najboljši na svetu, pot pilnimi šipami po kr. 00, 70, 80; s 4 krat-kr. 20, 30, 40, 00, HO, gld. 1, 1.20, 1.50. nim slopilom gld. 1, 1.20: v podobi knjige Imenitne žlice iz bessemer-jekla, dedno za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnica za počinjene, kakor srebrne nikdar barve! bezrokavčni žep kr. HO. ne spremene. Dvanajstorka jedilnih žlicOkviri za fotografije po kr. 4, 0, 10,15; kr. 85, fine jih gold. 1.20; dvanajstorka " • ' ' žličie za kavo kr. 45. Kine/ko srebro k srebrnimi ploščam fini kr. 20, 80, 40 kabinetni obliki 1.20. najfineji kr. 00, 80; kr. 50, 00, HO, gld. 1, pisnagarnitura obsegajoča 100 najfinijih; li istov papirja s povoljniiui črkami iu imeni, 100 najfinejih zavitkov in 100 pečat-l uih znamk. Vso to vkup za gld. 1; še ini-| tieji gl. 1.35 ; najfineji z barvanitni zavit-1 ki gld. i.7o. ,1000 pecanih i/.mi tu k. posliičcno tiskanih na izbiranje in v čudovit... mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 00, HO, gld, 1 ; najfinejo okiučan gld. 1.20. 1.50, 1.80, 2, 2.50; za 50 podob kr. 05, 90, gld. 1.20. 1.50; najlineje okiučan s podobami itd. gl. 1.80,2, 2.50.3, 3.50,4; album, n:l ,?lov ,1»^«»*»""» »™\n K«iiiiiranili, s poza 100 potlob gl. 3, :i.50, 4, 5 do gl. 12;! ^]Ut\ *.m}w> «rl,om ,tl,< V^1X lo • • za 200 podob gl. 4, 4.60.6,6.60, o, 7 tlo' "00, gkt.i .-;>. gl. 18, slednji v najnoveji krasotni obliki. .\ Um t nt i /. muzike, igrajo, ko se odpro, dva lepa napeva, jako pripravni za darila iu kinč salona. V obliki pol osinerke, najele-1 gantneje vezani gld. «.50; se tineji gl. 11 j uanucji gld. 14, 10. V obliki '/t osinerke, rftvo tako upravljeni gld. II, 12, 14, 10.j 1«, krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 10, 1H. 20. 24. Pisne mape, vsaka h zaporom, jako praktične gld. 1. 1.20, 1.50. 2; m popolnimi pisilnim orodjem ghl 3.50,4. 4.50." Nescserji najokusneje izdelani /. vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 46, 60 80, gld. I ; v.diki gld. 1.50. 1,80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.60,8, 8.60, J. 1.60, 5; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10, 12, 14. !\uj|M»t rl»ii; B bivolo-kolfienim ročajem gld. 4.60, 5, 6.60,6] najfineji ^rld ntco, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamenca brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krtačita za /.obe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomnilo, 1 kos mila za roke, 1 skleniea line pomnilo, 1 tlaeon francoskega olja za lase. Vse to vkup le ghl. 2.80. Jeklena peresa: škatljiea s 144 najboljših peres kr. ■'!<>; Kuhu-ova peresa 1 karton kr. OO, 80, gld. 1 ; angležka kr. 80, gld. t, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15. 20, 80, h'. EcHo res, elegantno polirani kovček!, s prodali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati. 12 jeklenih peres, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar Koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz IU. €■ lili I illl-a l>ai'iške£'a l>a%ara. Tudi najmanj&e naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar ZU Avstrijo lia Dllliaji Stadt, verlangerte HttrntnerstrasBe Nr. 51, Eck der Wallfischga8se v Todoco-vi palači. NB. Prodajalcem poseben rabat. (55—12)