im ldiii. »evilHo 248.
U LioHlnni, v soboto 31. ohtohro 19ZS.
ceno sin 1*50
Izhaja vsak aaa popoldne, Izvzemal nedelje In prse alke. — I as orati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati pcttt vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Đpravntttvo: Knailovs nllos stev. 9, pritličje. — Telefon itet. 304« Uredništvo: Knaflo va nllea sL §» I. nadstropie. — Telelon stev. 34.
Poitnina platana v gotovini«
Žalostni nazori
Današnji »Slovenec« prinaša izvleček iz govora, ki ga je te dni imel vodja SLS v Splitu. Dr. Korošec se je glasom   tega   poročila dotaknil predvsem mednarodnih vprašanj, kritiziral današnji parlamentarizem, ki da je gluh za gospodarska   in   kulturna vprašanja. Priporočal je stanovsko ustavo sovjetske Rusije ter poveličeval boljševizem kot visoko šolo Evrope. O politiki naših vlad m, ^roti katoliški cerkvi je dejal, da ni politika širokih vidikov nego zbadanja!   Končno se je povzpel do perspektiv in prorokovanja. Dr. Korošec veruje, da rjojdemo prihodnje leto na volitve, da dobimo gornjo zbornico, koncentracijsko vlado z revizijo ustave in slične stvari. Dr. Korošcu se ve ne zamerimo humorja, ker smo prepričani, da misli v resnici čisto drugače in da je prej pesimist kakor optimist, kar se tiče usode SLS. Sam dobro ve, da je imel svojčas pametne nazore in da je tudi ob Dravi priliki zagovarjal realno politiko SLS, da pa so mu ekstremisti pokvarili račune, ga neprostovoljno pognali v ekstreme, iz katerih danes ni izhoda. Nas zanima drugi odstavek njegovega govora,   v katerem govori o socijalnem vprašanju. SLS si že precej dolgo lasti monopol edino-zveličavnega    stališča   v socijalnem vprašanju. Radi tega zanima, kaj je v tem oziru govoril dr. Korošec? »Drugi važni dogodek v evropski politiki je izprememba programa nemške* socijalne demokracije, ki je teoretik ceie evropske demokracije. Nemška socijalna demokracija je likvidirala ekstremno stališče marksizma. To se pravi, da je socijalizem stopil na realna tla. Žalostno je. da se za socijalna vprašanja pri nas ne zavzemajo tisti, ki so v to poklicani.«
Kar je g. Korošec govoril o nemški socijalni demokraciji, pustimo pri miru, pač pa je nadvse zanimiv njegov zadnji stavek, v katerem trdi, da je žalostno, da se za socijalna vprašanja pri nas ne zavzemajo tisti, ki so v to poklicani! Kaj je hotel dr. Korošec s tem stavkom?
Ali morda priznati, da je krščanski socijalizem, ki ga je oznanjala SLS zadnja leta, bil zgolj sleparija, brez iskrenosti socijalnega čutenja, brez vsake socijalne resnosti? AH je dr. Korošec pred celo našo javnostjo hotel zagotoviti, da SLS ni poklicana zavzemati se za socijalna vprašanja? Ali pa je celo pogladil krščanske socijaliste, češ, da so bili poklicani reševati socijalna vprašanja, da pa se niso zanje zavzemali? Najbrž bo držalo prvo mnenje, po katerem je dr. Korošec priznal, da njegova stranka ni poklicana reševati socijalna vprašanja, nego da so drugi, ki so v to poklicani. V tem slučaju moramo podčrtati žalostno dejstvo, da se ena stranka ne čuti poklicano reševati tako pereče vprašanje, kakor je moderno socijalno vprašanje! Znamenje, da zanj nima smisla, da je stranka brez socijalnega programa.
Morda poreče kdo, da se je dr. Korošcu zareklo. Tudi mi bi v to verovali, če bi ne vedeli, da mora pravzaprav tako nujno govoriti vodja stranke, ki do danes socijalno šibkejšega In trpečega človeka ni drugače pif*la kakor z visokodonečimi samooblastnimi nauki takozv. krščanskega socijalizma. Z debatami o socijalizmu pa se še nikjer ni reševalo socijalno vprašanje, najmanj v Sloveniji
Mi stojimo na stališču praktičnega socijalnega čutenja. Vsak človek je dolžan, da pri svojem pridobitnem delovanju pazi na interese svojejra bližnjega, da a:a ne izkorišča, da goji v sebi socijalne čute pomoči do bližnjega, socijalnega občutenja za krivice in za napredek danes Se nižjih slojev naroda. Vsi smo poklicani, da čutimo s sočlovekom in da mu pomagamo v stiski, da izboljšujemo splošne socijalne, higijenske, zmotne in kulhirne razmere med Hudml. S tem pa seve ni rečeno, da se-iemo mesto takega praktičnega dela mržnjo do zaslužka, do tjuda in pošteno prihranjene lastnine, da mamimo ljudi s socijalnim! prekucUami Itd., kakor je doslej delala SLS.
Socijalno vprašanje kot vprašanje socijalnega in kulturnega napredka širokih slojev naroda ni vprašanje, ki je rezervirano samo za eno stranko. Dr. Korošec, ki ob drugih prilikah razglaša, da ima SLS univerzalen program za vse sloie in kroge našega naroda, trdi. da njegova stranka ni poklicana reševati in se zavzemati za socijalno vprašanje. To izjavo vzamemo hvaležno na znanje.
Žalostno je res stališče voditelja velike stranke, ki se naslanja v prvi .
Kraljeva dvojica o Zagrebu
Sprejem na kolodvora. — Vsiljivost Stepana Radića. — Kralj si je ogledal kulturno-historično razstavo, — Kraljevska dvojica odpotovala na veleposestvo grofa Bombellesa, kjer se vrše veliki lovi. — Neutemeljene vesti o poskušenem atentatu na
kralja.
Iz Zagreba nam javljajo: Nj. Vel. kralj Aleksander I. in Nj. Vel kraljica Marija sta včeraj ob 11.05 dopoldne prispela . s kraljevskim spremstvom v Zagreb. Kraij je izstopil iz svojega salonskega voza v generalni uniformi s Karagjorgjevo zvezdo z meči. Na kolodvoru so kralja pozdravili armijski general Svetozar Matic, vodja HSS Stepan Rad č, veliki župan dr. Treš-c e c, načelnik mestne občine Heinz! ter drugi dostojanstveniki in prvaki. Soproga armijskega generala Matica ie izročila skupno z gospo županjo kraljici krasen šopek. Zastopniki odbora za prireditev kulturno historične razstave so nato kralja pozvali, naj si razstavo ogleda, čemur je kralj rad ugodil. »Dobro, pa da vidimo!«
Pred kolodvorom se je zbrala množica občinstva, ki je prisrčno in navdušeno pozdravljala kralja m kraljico. Kraljevska dvojica se je nato z avtomobili odpeljala naj preje v umetniški paviljon, kjer se nahaja del razstave. Tu je kralja pozdravil predsednik razstavnega odbora prof. Ve-koslav K1 a i ć z ostalimi odborniki. Strokovnjaki so kralju in kraljici tolmačili razstavljene predmete.
Že na kolodvoru je Stepan Radič izročil kralju veliko kuverto. Kralj jo je spravil in je šele v umetniškem paviljonu vprašal Radića, kaj je v pismu. Radič se je najpre-je opravičeval, da ne more povedat:, nato pa je dodal: »Zadnja številka »Doma«. Radić je pozneje novinarjem pojasnil, da kralj ne Čita »Doma« v celoti, marveč samo po izvlečkih, ki jih priobčujejo beogradski listi, toda njemu (Radiću) je ležeče na tem, da baš to številko njegovega glasila kralj prečita v celoti, ker je v njem pojasnjeno, kako radlčevcl spravljajo v sklad svoj pacl-lizem z močno narodno obrambo. (»Slov. Narod« je včeraj priobčil dotično Radićevo izjavo o narodni obrani in narodni vojski.) Radić se je dalje napram novinarjem pohvalil, da je s kraljem govoril o mednarodni situaciji z ozTora na grško - bolgarski spor. Radić pravi, da je kralj strokovnjak v zunanje-politlčnih problemih in da radi-ćevcl baš sedaj v svojih organizacijah razpravljajo o zunanji politiki. »Vojne še dobivajo z elanom, to*?* narod, kateri hoče braniti svojo svobodo, mora biti na vse pripravljen!« je izjavil Radić, podal novinarjem nekak portični ekspoze. Po njegovem mnenju so sedaj tri stvari najaktualnejše: zunanja politika, narodna obramba in narodno gospodarstvo.
Ko Je kralj odhajal iz Jugoslovenske akademije, je pristopil k njemu nek človek. Takoj je priskočil kraljev prvi adjutant general H a d ž i Ć in ga vprašal, kaj želi. Mož mu je povedal, da je vpokojeni kapetan Bartolić in da hoče kralju predložiti prošnjo za površanje doslej njegove neznatne pokojnine. Adjutant HadŽić mu je svetoval, naj se obrne na kralja pismeno. Policija je nato vpokojenega kapetana odstranila. Ta Incident je dal najpreje povod za govorice o nameravanem atentata na kralja*
Gradivo o poskušenem atentatu se 3©
povečalo Se Z drugo vestjo, da so namera-
vali izvršiti na kralja atentat že med vožnjo na železniški progi. Govorili so, da so našli več bomb. Končno se je izkazalo, da so bile te govorice zlobna, od gotove politične strani inscenirana izmišljotina. Našli so pač na cesti pod železnico pri botaničnem vrtu 15 cm granato, ki jo je policija odnesla na ravnateljstvo, kjer so ugotovili, da je bila granata povsem prazna ter si je neznanec najbrže dovolil neumestno šalo.
Ves čas ogledovanja razstave ie Stepan Radić pomagal kralju tolmačiti razstavljene predmete, V cerkvenem oddelku je kralju razlagal razne cerkvenohistorične predmete kanonik Knežević. Kralja so opozorili na železno verigo, s katero je bil uklenjen kmetski kralj Matija Gubec, ko so mu na Markovem trgu pritisnili na razbeljenem prestolu takisto razbeljeno železno krono na glavo. Tu je Radić prekinil kanonikov© pojasnilo z ironično pripombo: »Temu kronanju je prisostvoval tudi en kard'nal svete cerkve!« Navzoče cerkvene dostojanstvenike je ta Radićeva opazka seveda silno ogorčila.
V arheološkem muzeju je tolmačil kralju razne starine dr. Viktor Hoifler. Ko so novinarji čuli, da se profesor hrvatskega vseučilišča poslužuje pri tem nemškega jezika, je tu Stepan Radič na pobudo novinari ev pripomnil: »Naj govori hrvatski!«, na kar je kralj takoj pristavil: »Da, da, govorite hrvatski!«.
Ogledovanje razstave je trajalo do prilično 13. Kralj in kraljica sta se nato z avtomobilom odpeljala do postaje Zaprešič, kjer sta v dvornem vlaku obedovala. Od tu sta se hotela odpeljat' z avtomobilom do Bistre na veleposetvo Opeka, ki je last grofa Bombollesa. Grofje Bombolles imajo v hrvatskem Zagorju obširna veleposestva, ki segajo daleč v Medjimurje tja do Čakovca. Rodbina grofov Bombelles je igrala v zgodovini hrvatskega naroda važno vlogo in nekateri člani te rodbine so dosegli na dunajskem dvoru visoka dostojanstva. Bili so celo vzgojitelji Habsburžanov.
Radi zelo slabe ceste se je morala kraljevska dvojica vrniti proti Zagrebu ter od tu nadijevati pot proti Varaždinu, kamor sta dospela ob 16. Prebivalstvo ju je tu prisrčno pozdravilo. Iz Varaždina sta se kralj in kraljica napotila na Bombellesovo veleposestvo Opeko, ki se nahaja v bližini Čakovca. Kakor zatrjujejo, ostane kralj gost grefa Bombellesa dva dni ter se udeleži velikegra lova na Bombellesovem velepo-sestvu.
Na svojem veleposestvu Opeki ima Josip Bombelles vzorno lovišče, prirejeno za mali lov na fazane, jerebe In zajce. Lovišče j2 zelo racijonalno urejeno. Med svetovno vojno je mnogo trpelo, a se je sedaj zopet dvignilo. Pred vo:no so Bombelleso-ve fazanarije vživale svetoven sloves. Ure-dii jih je znani strokovnjak in gozdar Pavel W i 11 m a n n.
Kralj m kraljica ostaneta pri BombeHe-su do nedelje. Danes je lov na fazane, a ju> tri v soboto na zajce.
IIodI Painleoeieo kabinet
Painleve — predsedstvo in finance. — Briand zunanji minister. — Socijalisti se upirajo novi vladi. — CaiUaux poslan v pokoj.
— Pariz, 29. oktobra. (H.) Končna sestava nove vlade je: 1. Painleve, ministrsko predsedstvo in zaklad.   2. Bonnet bud-
goi. 3. Chautempg pravosodje. 4. Briand zunanje. 5. Shramek notranje. 6. Daladier vojno. 7. Borel mornarico.  8.  De Monzfe
javna dela. 0. Delbost prosveto. 10. Durand poljedelstvo. 11. Daniel VIncent trgovin«. 12. Perrier kolonije. 13. Anterlon pokojni, ne.  14.  Durafour socijalno politiko.
Za državno podtajni'ke so bili imenoTa-
vrsti na malega Človeka, da temu malemu človeku zabrusi v obraz, da njegova stranka ni poklicana se zavzemati (kako len izraz) za socijalno vprašanje* to je za tisto vprašanje, ki mora omogočiti malemu človeka pot navzgor
k blagostanju, k srečnemu življenju, k IzDODolnlevanjo samega sebe In svojega dela. k štednji In plemenitosti.
Doslej je trdila SLS. da se zavzema za socijalna vprašanja. Dr. Korošec je to sedaj svečano v daljnem Splitu demantiral. Demanti je žalosten, ker je bil resničen in ker obsega napačno, žalostno stališče voditelja SLS v važnem socijalnem vprašanju
ni: Berthod ▼ ministrskem predsedstvu. Jammv Schmidt osvobojeni kraji. Laureat Eynac zrakoplovstvo. Benaset tehniki pouk. Danlelu trgovska mornarica. Oaaola vojna. Dosedanji trgovinski minister Cnau-
mod postane guverner francoske baake.
— Pariz, 29. oktobra. Novi kabinet lahko računa po informacijah listov na blagohotno podporo aocijalietov. Čeprav Herrknt ni stopg v vlado, je pooblastil fitiri evo je zaupnike, da prevzamejo ministrske port-
felje.
— Parlr. 20. oktobra. (H.) Ministrski predsednik Painleve prevzame kot zakladni minister vse one zadeve, ki so v zvezi s splošno upravo fondov In zadeve, M so i javnim polaganjem računov v tesni zveri. V njegov delokrog kot zakladnega ministra spadajo zla«ti odnošaji do bank, ureditev francoskega tečaja In uprava fondov. Bnd-
getni minister prevzame finančno opravo in upravo davkov ter se Ima predvsem posvetiti s posebno pozornostjo budgetn m njega ureditvi. O razdelitvi finančne uprave in o delokrogu zakladnoga odnosno budgetnega ministra ima raspravljati zbornica .
mm Pariz, 29.
parlamentarna skupina je imela včeraj Živahna in burna posvetovanja o stališču in razmerja do nove vlade. Več poslancev jo ugovarjalo  proti  zagotovitvam, ki sta jih
dala poslanca Leon Blum in Paul Bon. chourd ministrskemu predsedniku Painle-veju glede podpore vlade od strani socijalist ov. člani socialistične skupine nikakor niso pripravljen.!, da bi votirali novi vladi vojne kredite za Maroko in Sirijo.
VelekrilJoen položaj v Siriji
— Pariz, 30. oktobra. (H.) Kabinet Painleve je sklenil odpoklical! s sirijske fronte generala Seralla.
— London, 30. oktobra. Po poročilih iz Jeruzalema je tajnik arabskega kongresa, ki se vrši tam, izjavil zastopniku United Press, da se nahaja pod razvalinami Damaska, ki je bil bombardiran po irancoski artiljeriji, mnogoštevilne žrtve, število mrtvih v Damasku cenijo na 2000. Mlada generacija Damaska se je pridružila upornim Druzom. Situacija v Siriji je zelo kritična.
Grbi popolnoma izpraznili Bolgarsko ozemlje
— Atene, 29. oktobra (Izv.) Grško umikanje je pričelo snoči. Zavezniški vojaški atašeji, ki so prispeli iz Beograda, so se v imenu Društva narodov sporazumeli z bolgarskim vrhovnim poveljstvom, da Bolgari ne izvajajo nikakih sovražnosti napram umikajočim se grškim četam. Komisija vojaških atašejev je določila gotove sankcije proti eni stranki, ki bi se pregrešila nad določbami sporazuma o izpraznitvi.
Prvotne grške vesti, da so Bolgari pri Petriču napadli umikajoče se Grke, so popolnoma izmišljene. Posebna komisija je* ugotovila, da se je umik grških čet izvršil brez incidenta.
— Atene, 30 oktobra (A.) Uradno objavljajo poročilo Iz Demir Hisarja: Izpraznitev zasedenega bolgarskega ozemlja ie bila končana opolnoči, torej 8 ur popreje, kakor ie to bilo določeno med zastopniki Gršk* m velaško zavezniško komisijo.
Vpraiaite
kjsrkerti hočete, prepričajte se ifl videO boste, da boljšega filma kot
ni
Nemčija hoče nadaljevati dosedanjo politiko miru
— Berlin, 30. oktobra (Izv.) »Tagliche Rundschau« objavlja, da ie bil objavljen vladam v Londonu, Parizu, Bruslju In Rimu soglasni sklep državne vlade, ki vsebuje zagotovila, da nadalfrre državni kabinet dosedanjo svojo politiko in da se v njega položaju ni ničesar spremenilo.
— Berlin, 30. oktobra. Strankino vodstvo nemško-nacijonalne ljudske stranke ie izdalo važno iziavo proti locarnski pogodbi. Izjava podčrtava: »Locarnska pogodba je neiniko-nacHonalno stranko bridko razočarala«, ker also Izpolnjene zahteve nemških nacijonalcev glede vojne laži, glede komunističnih zvez in člena XVI. pakta Društva narodov. Tudi roki izpraznitve sarskeza in porenjskeea ozemlja niso točno določeni. Da inozemstvu in domovini točno pojasfli svoje stališče izjavlja nemško - aacijonalna ljudska stranka, da žrtvuje svoj vpliv v vladi.«
KRALJ IN GLAGOLICA
— Zagreb, 30. oktobra. Listi priobčujejo različne podrobnosti kako si je Nj. Vel. kralj ogledoval umetniško zgodovinsko razstavo. V muzeju je kraljevski dvoiici g. IvSič razkazoval razne stare listine, rokopise in knjige. Med drugim je pokazal kralju knjigo, v kateri ie popis seljakov iz nekega sela na/bližnje okolice Zagreba, ki izvira iz 16. stoletja. Knjiga je pisana v glagolici. Radić je pristavil francoski: »To nam bo Veličanstvo dobro služilo pri konkordata, ko so vasi okoli Zagreba same pisale glagoiico,« Kralj z nasmehom: »Qui, c'est bieuU
ITALIJANSKO-JUGO-SLOVENSKA PROMETNA KONFERENCA V RIMU.
— Beograd, 30. oktobra (izv.) Pribod-njU teden 4- novembra se otvori v Rima ju-goslovensko-italijanska prometna konferenca, Id Ima nalogo aa podlagi nettunskih prometnih posodo izdelati tarife za nas izvoz v Italijo odnosno italijanski uvoz v našo državo, kakor tudi tarifne olajšave'za naš tianzitnl promet r Francijo in Švico in nasprotno za italijanski tranzitni promet preko naic države v sosedne države zlasti v
Avstrijo in na Madžarsko. Madžarska hm dobiti posebne koncesije v takozvanem jadranskem tarifu, ki določa tranzitni promet med Madžarsko preko Jugoslavije v Reko. Za člana nase delegacije sta določena načelnik prometnega ministrstva Milaa Luki Ć in Šef tarifnega oddelka v prometnem ministrstvu C a s m n s.
Največje filmsko delo je in ostane
Deset božjih zapovedi
Danoi klao Dvot
«096
USODA UGRABLJENEGA NAČELNIKA BLAŽIČA.
— Beograd, 30. oktobra. (Izv.) VrvJ. dnevi sano javili, da eo albanski kačaki ugrabili sreekega načelnika Blažića. proto Miloševi ca in Šoferja na cesti Debar_ Ohrid ter so ju odvedli v albansko gorovje. Naše varnostne oblasti so takoj s pomoCJc albanskih pričele poizvedovanja za napa. d alci. Danes prihaja Iz Ohrida poročilo, da so končno izsledili sreskega načelnika. Blafiča in proto MIloševića, Albanski ka-čaki so ju odvedli v albansko selo Darta. ki se nahaja v nepristopnlh albanskih gv>. rah. Oba srta ujetnika v hiši nekega bogatega Albanca, člana Kosovskega odbora. Značilno Je, da so naši muslimani v obmejnih krajih z največjo požrtvovalnostjo in. vztrajnostjo pomagali zasledovati napadalce m poizvedovati po usodi obeh ujetnikov. Po neki vesti sta bila načemrk Blaftft in prota Miloderić se anoči izročena našim varnostnim oblastem m da odmetnfld ni« zahtevali od nji j a nfkake odkupnine. Današnja »Politika pa objavlja iz Tirane doslej Se ne potrjeno veet, da je načelnik Ulaiič ubit.
Borzna poročila
Ljubljanska borza,
Leatnl tra. Bukovi hlodi 50, 35 mm, od 28—3o cm od 4 m dola. L II. fre v*g. Postojna tra> denar —. blago 715, jelovi (smreka m jei. ka), borovi hlodi od 25 cm prem. fta m 4 m doli. naprej nakL post. Štajerska —t 20, drva bukova meteraka suha, adrava tre. Postojna 25.50, 25.50, bukova drva 1 m dola, suha fre. n. p. 3 vag. denar 30, blago JM| taki j učki 26.
ŽITNI TRG. Pšenica domača fre. Lj. denar 265; pš<* niča fre. prekmurska postaja blago 285; koruza nova suš. nor. dcc. v kupčevi lc-beri fre. Postojna trs. 5 vas. denar 200l blaso 200, zaključki 200; koruza nova me-dj?*n. fre. Čakovec blairo 175; koruza nova fre. slav. post. —, 122.20; korttza nova v dolž. fre. slav post —, 75; otrobi drobni fre. Postojna —, 170; oves slav. reiet. fre. Postoina trs. 200, —, ajda nova medlim, fre. Lj. —, 280; ajda fre prekmurska postaja —, 260; proso fre. prekmurska postaja —, 255; laneno seme fre. LJ. 500, —; fižol mandaion frc. Postotna trs. 345, 350; fižol ribničan fre. Lj. 300, —; fižol prepelf-Čar frc. Lj. 300, —; krompir beli frc. Sta*, post. —, 80; krompir frc. post. Beltmci ~, 76.50: krompir prekmnrski frc. LJ. —, 8»< kostanj jed. frc. Staj. post. —, 300; laneno oij€ frc. U. lo~50i —; jezica frc. naki, pose. 200, —; 3eno sladko frct Staj, post, —, 90; seno kislo frc.  staj. post. —, 60.
EFEKTI.
$ kk pol oAsl dri. renta aa vojno A„y do denar 330, blago 334, Todstot ta vet* pob. is leta 1921 denar 7?, blago ~, Celjska posojilnica d. d. denar 200, blago 202, za. hljučhi 201, Ljubljanska kreditna banka denar 220, blago —, Prva hrvatska Štedionica —, 960, Kreditni zavod 175, 185, Strojne tovarne in livarne 120, 123, Združene papirnice 120, 128, Stavbena dražba d. 4. Ljubljana 100, 110, 4 in polodeL kom. za d deZelne banke 20, 22, 4 in polodst. zase, I kr. deželne banke 20, 22.
Zagrebška borza
Devize: Curih 10.84125—10.93125, Prt-ga 166.48—168.48, Pariz 238—242, London 272.43—274.43, Trst 222 63—225.03, Berila) 13.377—13.477,  Dunaj 791—801.
Inozemske borze
— Curlb, 30. okt. Borza: Beogratt 9.?frk Pariz 21.80, Newyork 518.7S, Milan 20.52, London 25.1375, Praga 15.375, Dunaq 73.15.
Tržaška borza dane« radi praznika nI poslovala.
7odst, Invest. poaoj. 1921 80, 2 lepolodat, drž. rente z« ratnu dtetu 231.75—323, 335— 232.50, Ljubljanska kreditna 220. Hrr. oak. banka 12S in pol — J 25. Kreditna banka. Zagreb 130—133. Hipotekama banka 75-72.75, Jugobanka 190—110. Praltedtana 955—960, Slavenska banka 4*—50, Eksploatacija 51—53.50, Drava d A. Osijek 250, 3e. čerana Osijek 475—o00, Isia d. d. «t, Nihaš 40, Outman 382, Slavek 140, Slavonija 50— 50.50, Trboveljska 340^—3155 Union paro. mMta 446, Vevče 120»
6
stran 2.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 31. oktobra lV2b
Sicv ;4S
Salzburško pismo
(Konec.)
Ce si že enkrat v Salzburgu, se napotiš gotovo tudi v Gasteinsko dolino in njeno svetovno znano kopališče. Z brzo vlakom dospeš tja v dveh urah; sicer se pa na potu iz naše države tja ali obratno itak ini-aoo pelješ.
Kaj naj povem o svojem letošnjem bivanju *u? Lahko se vse odpravi z eno besedo: Imeli smo vedno dež! Deževalo je, ko sem prišel, deževalo je na sprehodih, deževalo je pri izletih na bližnje vrhove in med sviranjem zdraviliške godbe, — še le, ko sem odhajal, je dež malo odnehal. Pene >Gasteinerache«, ki pada, kakor znano, na sredi kopališča po skalah 148 m globoko, so bile za to ves čas rjave In pasantje so nosili — dežnike.
Letos ni bilo toliko gostov, kakor sicer, ker so domačini v začetku sezije zahtevali zelo pretirane cene in tako goste oplašiii, da se pozneje, vzlic znižanim cenam in izdatni reklami, niso upali priti. Ob času mojega bivanja so bile cene že zelo ublažene In lahko se reče, da nisi potreboval več nego v katerihkoli naših domačih toplicah.
Ker že govorimo ravno o cenah, naj bo v obče povedano, da tako poceni, kakor v Italiji, seveda ne gre, ne v Gasteinu in ne v Salzburgu.
Gene v obče so bile precej visoke, dasi,
— vsaj v mestu Salz-burg, — ne pretirane. Tn si bil preskrbljen za 10 šilingov (80—90 dinarjev) z vsem potrebam prvovrstno; v Gasteinu seveda si rabil že več.
Precej denarja moraš pa izdati v Salz-buTgu za razne vstopnine. Znamenitosti si moreš ogledati le proti vstopnini, celo vstop v salzburško stolnico, ki ima prostora za 10.000 oseb, je prost le ob nedeljah; druge dni pa moraš plačati svoj obolus. Izogneš se pa lahko s tem, da si vzameš vstopnico k vsakdanjemu koncertu na cerkvenih orgijah ob enčetrt na 12., ker si po koncertu lahko cerkev ogledaš — zastonj. Da velja seveda tudi za potovanje po Salz-bnrškem, kakor za vsako potovanje, geslo: »Daj denar v žep!« je samo ob sebi umevno.
V celi Gasteinski dolini je nekdaj cvetelo rudarstvo. Že Rimljani so kopali tu zlato in srebro. Povsod naletiš še danes na sledove nekdanjih rudnikov ter na opuščene jame in baš v najnovejšem času so na tem, da te stare rudokope z modernimi pripomočki obnove in skušajo pridobiti nekaj one rumene kovine, ki vlada ves svet.
O nekdanjem bogastvu prebivalcev priča — srebrn zvone župne cerkve trga Hof-gastein, najlepše gotlčne cerkvene stavbe na Salzburškem, če se ne oziramo na mesto Salzburg samo.
VI.
Ljudstvo na Salzburškem je tako, kakor tirolsko ljudstvo, globoko verno, konservativno ter nima nobenih simpatij za — republiko. Na njo in na n'ih stvaritelje, socijalne demokrate, izlivajo ves žolč, če in kadar ni kaj v redu.
Tako sem a. pr. ob priliki prehoda čez Mallnitzer Tauern (2414 m) vstopil v Ha-generhaus (2450 m), lepo planinsko stavbo D. osterr. A., bil priča, da je zavpil oskrbnik na neko uslužbenko — imenujejo jih sedaj ne več dekle, marveč »hišne pomočnice«
— ki na/brže ni hotela parirati, dobesedno: >Ta svinjska soci - republika s to novo postavo (namreč o poslih)! Poprej je bilo drugače!«
Povsod na javnih prostorih vidiš spomenike iz cesarske dobe, v hotelih in privatnih hišah vise cesarske slike, in nihče se ne spoetika nad tem. Zdi se, kakor da bi vse čakalo na nekaj, kar bi moglo priti. Kaj, to ni težko uganiti.
Zelo zanimivo jc bilo opazovati ob nedeljah v Gasteinski dolini, zlasti v Hofga-steinu priprosto ljudstvo, kadar ie hitelo z višav k službi b-ožji v cerkev in se pred cerkvijo zbralo. Vsak moški je imel za klobukom aH v gumbići ne morda belo planiko, marveč — rdečo cvetko. Žensko pa so imele rdeče šopke, ki so moleli z robcem vred iz molitvene knjige. Zdelo se mi je, da sem zašel med udeležnike socijalnodemokratič-n-ega shoda na prostem-
Na radovedno vprašanje, da-li so to vsi socijalni demokrati, ker nosijo rdeče cvetke, — saj pripada župan kopališča Gastein
socilahodemokratični stranki, kar se mi zdi zelo čudno, — mi fe par možakarjev odvrnilo s smehom: »Kaj še! To je pri nas taka navada, ker primanjkuje »edelbajsa«. (Ne rase namreč rad na prvotnem kamenju, apna pa je malo, oziroma nič; tudi je ie od-cvetel.)
Vožnja z vlakom od Oasteina — tako proti severu proti Salzburgu ob pobočju Ga-steinskega gorovja, vedno na levi strani doline, 600 do 1000 m visoko nad njo, kakor tudi proti iugu skozi turski predor od Mall-nitza do Spittala, istotako visoko nad dolino Mčlltal, je krasna. Dajem 'ji prednost pred vožnjo čez Semmering.
VIL
H koncu še nekaj, kar ravno Slovenca tu zelo zanima, da, naravnost osupne. Kmetije, ki več ali manj leže razstreseae v višavah na solnčnih pobočjih ter Imajo travnike in polja vseokolu hiše, so ograjene s plotom, skozi katerega vodi pot. Imalo pa vse tudi svoje napise, ki se ti zde, — če hodiš po sprehodih okolu In Imaš odprte oči, — nekako čudno — domače.
Tu bereš na primer imena: »Planitzen-bauor«, »Schmaranzelhof«, »Zlappgut«, »Mussnigbauer«, »Repschnlkgut«, »Lubitz-giitl« i p. ali pa naletiš na kažipot: »Zur Jamnigeralm«, »zur Voisternighiitte«, »zur Manhardtalm« itd.
Ni mi treba poudarjati, da so vsa ta Imena slovanskega izvora, kakor je ime doline »Gasteinertal«, ki se ?e še v 12. stoletju zvala »G a s t u j n a-«Tal! — najbrže tudi slovansko. Zgodovina nas uči, da so se takoj po razpadu rimskega cesarstva polastili Slovani te doline, prihajajoč z juga, ter dali selom svoja slovanska imena. Ta imena so tudi ostala deloma Še potem, ko so od severa prodirali sem Bajuvari, s katerimi so se Slovani polagoma spojili, puščajoč svoje sledove le v ostankih — slovanskih imen.
Seveda, če bi ogovoril danes kmeta na »Planici« ali na »Slapu«, ali kmete »Muž-
nik«, »Repšnik*, »Ljubic«. »Jamnik« itd., — v kakem slovanskem jeziku, bi te mož pač ne razu rel, dasi so bili njegovi predniki Slovani.
Grandijozni prehod Izraelcev skozi
Rdeče morje
moretevidetilevnajvečjemfilmskemdelu
Danes «Kino Dvor».
Politične uesti
= Tudi-radikalL Neki »Mestni odbor NRS«, za katerega polpisujeta kot predsednik dr. R a v n i h a r in kot tajnik Petrič, ie včeraj priobčil v Pre-peluhovem glasilu službeno objavo, da ie bi njegov delegat dr. Ažman v Beogradu, kjer ga je sprejel sam Pašič, ki mu je naročil »pozdrave vsem somišljenikom« in mu »izrecno naglasil, da se mora vsaka krivica, pa naj ie bila storjena komukoli, popraviti«. — Torej dr. Ravniharjev delegat je posetil Pa-šiča, ki ga je sprejel kot dragega brata in mu naročil to in eno. Ha, od kdaj pa je dr. Ravnihar zopet radikal? Za časa zadnjih skupščinskih volitev vendar ni bil več radikal, saj je kandidiral proti Narodnemu bloku v Ljubljani, in sicer na davidovičevski listi, na kateri ie bil tudi dr. Boža Marković, vsaj kolikor mi vemo, ni radikal. In takrat ie tudi njegovo glasilo podpiral} Davidovičevo politiko in krepko napadalo radikale s Pašičem vred. S tem se je Ravnihar in njegova klika sama izključila iz radikalnih vrst, ako ie v njih sploh kdaj bila. A sedaj izdaja isti Ravnihar v imenu »Mestnega odbora NRS« službene objave. Ali mu je NRS odpustila grehe in ga zopet sprejela v svoje naročje kot izgubljenega, a skesano se vrni vsega sina? Kdaj pa se je to zgodilo? Javnosti o tem ni nič znanega, za fo bi bili potrebni nepobitni dokumenti za dokaz, da ima Ravniharjev
»Mestni odbor« pravico, podpisovati za NRS. Kje so ti dokumenti? Na dan z njimi!
= Čudeži se vendarle gode, nI dvoma. Pomislite, kako je Se nedavno tega pisal Stjepan Radić proti državi, zlasti pa proti vojaštvu, sedaj pa čitajte, kaj piše Stjepan Radić v svojem »Domu« dne 28. t. m.: »Od Triglava v Slovenij: pa do Froške gore v dol j ni Hrvatski se bodo od 1. do 30. novembra zaprisegale kralju, domovini In državi vse one osebe, ki prihajajo v po štev za kakršnokoli vojaško službo... Potrebno je, da naši ljudje širom Slovenije in širom Hrvatske Izvrše to prisego samozavestno, ponosno m oduševljeno, kakor se to spo-dob: pravim braniteljem svobodnega kmet-skega doma, hrvatske domovine, celokupne države m našega vzvišenega ustavnega vladarja... A naši ljudje, vsi brez razlike, zlasti pa vsi kmetski prvaki, naj dobro imajo na umu, da je nekdo izven naših mej, ki s kačjim očesom pazi na vsako na J m? nišo malenkost, iz katere bi mogel za sebe črpati nado, da mi Hrvati .Srbi In Slovenci nismo nit! po narodnem sporazumu eno hi Isto v obrambi s svojega doma in domovine svoje... Treba se Je samo zamisliti v to, da bo v teh dvajsetih dneh prvič priseglo svoiemu narodnemu vladarju okrog 400.000 Hrvatov in Slovencev, ki tvorijo dobro polov'co celokupne na*e obrambene moči. Teh 400.000 p-cifistov bo po tej prisegi tudi ena vojaška celota pod modrim vodstvom miroljubnega kmet^kecra nr>šes:a kralja...« Zanimivo Je, da govori Radić v Imenu Hrvatov in Slovencev, kakor da b: Slovenci v preteklosti ne Izpolnjeval' svojih vojaških dolžnosti napram svoji narodni državi. Slovencev torej ni potreba spominjati s takim aoelom na njihove dolžnosti. Te izpolne tudi brez apela!
Vi DO*rebu ete
za zimo DOBRE čevlje. 4033
VOSKA MESTNEGA DOMA
Vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev
O priliki razprave o carinski tarifi v finančnem odboru v Beogradu so nekateri poslanci sprožili vprašanje carine, ki jo morajo prekmurski sezonski delavci plačevati za žito, ki ga tekom sezone zaslužijo na Madžarskem, ter predlagali, da se carina na zasluženo žito odpravi. Glasom časopisnih poročil se je g. drž. podtajnik Neu-dorfer izjavil proti predlogu ter se posta, vil na zelo enostavno stališče, češ da prek. murskim delavcem ni treba hoditi delat na Madžarsko. Predpostavljajoč, da odgovarjajo omenjene časopisne vesti resnici tn prepričan, da je gori navedeno mnenje posledica nepoznanja razmer, se kot nameščenec Državne borze dela v Murski Soboti, ki se bavi z zaposlenjem prekmur. Hkih delavcev, čutim dolžnega napisati o stvari par besed, z namenom, da opozorim merodajne činitelje tn javnost na to pereče vprašanje, ki le ni tako enostavno kakor si nekateri mislijo. V Prekmurju Lma. mo ka'.wU 12.000 kmečkih delavcev, ki gredo vsako leto, deloma skozi celo sezono (a/pril — november), deloma v presledkih na delo na razna veleposestva v državi in na Madžarskem. Od teh 12 000 delavcev je mogoče zaposliti na domačih ve-leposestvih povprečno letno kvečjemu 5000, okoli 4000 jih gre na Madžarsko, 2 do 3 tisoč pa jih ostane kot rezerva, ki stalno obremenjuje trg v industrijskih centrih in rudniških revirjih v Sloveniji. Ako upoštevamo po eni strani poljedelsko produktivno pasivnost ter slabe posetne in gospodarske razmere v Prekmurju, ki je najbolj obljudena pokrajina v državi, po drugi strani pa stalno naraščajočo brezposelnost med industrijskim delavstvom, moramo priti do zaključka, da trditev, da prekmurskim delavcem ni treba hoditi delat na Madžarsko, ni na mestu.
Vzemimo možnost, da bi prekmurskim delavcem iz kateregakoli vzroka bilo onemogočeno si poiskati zaslužka na Madžarskem. Kje naj potem zaposlimo 4 in Še več tisoč ljudi, ko vidimo, da je vsled splošne stagnacije brezposelnost med industrijskim
delavstvom vedno večja? Ako poznamo življenj s Ke in gospodarske razmera v Prekmurju, lahko smelo trdimo, da bi bilo sa prekmursko prebivalstvo naravnost nesreča ,če bi bilo tem ljudem onemogočeno, si poiskati delo in zaslužek drugod, dokler ga doma ne morejo dobiti.
Mislim, da že same gori navedene Številke zadostujejo v dokaz. da vprašanje prekmurskih sezonskih delavcev ni tako enostavna stvar in da bi morali merodajnJ činitelji to vprašanje drugače razmotrlvat: in za njega kaj pozitivnega ukreniti!
Vsi znaki kažejo, da bo Madžarska vla da prihodnje leto res prepovedala ali vsa' z raznimi ukrepi ovirala dohod prekmurskih delavcev na madžarska veleposestV9 Na to možnost si dovoljujem opozorit; merodajne kroge, da vzamejo stvar pravo-časno v pretres ter jo pri trgovskih poga. janjih, ki se že ali se bodo prej ali slej z Madžarsko vršila, skušajo rešiti v prid prekmurskim   sezonskim delavcem.
Še par besed glede carine, ki jo mo rajo ti delavci plačevati za zasluženo žito Ker Je to žito zaslužek, ki služi tem de lavcem in njihovim družinam za preživljanje v zimski dobi, se po mojih mislih godi tem ljudem krivica, ako se jim z uvozno carino zaslužek  občutno  prikrajšuje. Kakor že omenjeno, je Prekmur je glede pri (Jelka pasivno, zato bi se že zaradi to oko1-nosti   moralo upoštevati  glede  uvozne carine one izjeme, ki jih menda carinski za-kon sam predvideva. Zato naj se na mero-dajnih mestih te okolnosti vzamejo v obzir ter naj se uvozna carina za žito,    ki ga prekmurski delavci na Madžarskem zaslu 2ijo — pc^o'noma u' r***»! Dolžnost vseh poslancev, brez razlike, pa je, da se za to energično zavzamejo.
Murska Sobota.
Val. Komavll.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Petek. 30. oktobra: Periferija. Red D. Sobota, 31. oktobra: Zimska pravljica. R. E. Nedelja, 1. novembra: Veronika Deseniška. Izven.
OP^RA: Začetek ob  H 20  uri zvečer.
Petek, 30. oktobra. Nabor. Povratek. Red C. Sobota, 31. oktobra: Manon. Red A. Nedelja, 1. novembra: Aida. Izven.
— V nedeljo, dne 1. novembra, sta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi. Drama uprizori ta večer ob 8. uri prvikrat v letošnji sezoni Zupančičevo tragedijo »Veron'ko DeseniŠko« v isti zasedbi, kakor se je to krasno delo uprizarjalo tekom lanske sezone. V operi pa se poje Verdijeva velika opera »Aida« v znani prvovrstni zasedbi. Obe predstavi sta izven ter se vrši predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi.
— Nova dramska premijera v Narodnem gledališču v Ljubljani. Pisatelj Fran Milčinski je nanisal veselo historijo v šti. rih dejanjih pod naslovom »Krpan mlajši«. To delo je sprejelo Narodno gledališče v Ljubljani in v sredo dne 4. novembra 1925 bo njegova prva uprizoritev. — Kakor ve-mo, je že lani izročil gledališki upravi znani naš pisatelj dr. Ivan Robida v uprizoritev svojo dramsko pesnitev »Rože ob poti«. O tej pesnitvi so se izrekli pohvalno tn z velikim priznanjem razni priznani strokovnjaki. Ali uprava ne namerava uprizoriti tega dela? Zakaj ne? Tn kaj je z Lipovče-vimi igrami, ki že tudi leže nad eno leto v gledališki pisarni? Izvirna dela so to, zakaj se ne uprizore?
— Veseloigro Težke ribe uprizori v soboto 31. oktobra šentjakobski gledališki oder. V igri je izredno mnogo naravnega humorja, da občinstvo do konca predstave ne pride iz smeha. Predprodaja. vstopnic je v kavarni Zalaznik na Starem trgu. — Kdor ljubi smeh in zabavo, naj početi veseloigro.
— Razstava arhitekture In kiparstva.
V nedeljo 1. novembra ob 10.30 vodstvo v razstavi arhitekture in kiparstva v Jakopičevem paviljonu. Vodi ing. arh. Dragutin
Fatur. — Kdor si misli ogledati razstavo, naj to stori v prihodnjih dneh, ker razstava se zatvori v četrtek 5. novembra ob 4. url popoldne.
— Šentjakobski gledališki oder v L ju o-Ijanl. V soboto, dne 31. oktobra. »Težke ribe«.
— V unlonskl dvorani sc vrši hitri v so boto ob 20. uri komorni koncert, na kojega sporedu so sledeče točke. AleksI VVinkler* Sonata za vijolo In klavir. Sonata ima tri stavke ter je delo ruskega konservatorijske-ga profesorja VVirklerja, katerega moramo prištevati k vrstnikom najslavnejših ruskih komponistov: Rimski - Korsakova. Balaki-rova Itd. Sonata je izredno zanimiva v motivih in raznih temah, ki popolnoma Izčrpajo oba instrumenta vijolo in klavir, na katerih se delo izvaja Posebno zanimiv ie tretji stavek, kier so na priprosto breto.isko melodijo izdelane najrazličnejše varliiclje. Htio je pisano zelo melodi ozno ln >e vsled tega tudi za vsakega lahko razumljivo. Izvajata ga prolcsor Jerai (viiola) in kapelnik Siritof (klavir). Drugo točko sporeda tvor* Beethovnova Sonata v c - molu. Izmed številnih mojstrovih sonat ie brez dvoma ta
atfl rna na:težiih ter je pisana v naibo,">-šj rroški dobi slavnega klasika leta 1802 Delo ima štiri stavke in sicer Allegro coi brio z glavnim motivom, ki prepleta celoti* prvi stavek. Nežna globoko občutena kan-tinela tvori jedro drugega odstavka Adagic cantabile. Scherzo je ritmično zelo interesantno izpeljan, lahko bi rekli, da je v svojih motivih naravnost razposajen. Neka posebnost tega stavka je. da se v triu vljolin-ski motiv dosledno ponavla tudi v klavirju a vedno en takt za vljolino. Četrti stave«* Finale je pisan v hitrem Allegro tempu tei ima izredno živ, temperamenten konec. Sonato izvaata profesor šlais (vijolina) in pro» fesorica švajgarjeva (klavir). Tretjo za« ključno točko pa tvori Dvofakov Tercet za dve vijolini in vljolo, Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. 1861n
— Aleksander BorovskI ie danes brej dvoma eden največjih svetovnih pianistov Roien ie bil v Rusiji 1889. leta ter je konča petrogradski konservatorlj. Leta 1915. je bil imenovan profesorjem konzervatorija v Moskvi, kjer ie vsled svo ih koncertnih nastopov postal eden najbolj popularnih pianistov. Leta 1921. je moral zapustiti Rusijo ter živi sedaj v Parizu, od koder prireja kencerte po celi Evropi ter severni In južni AmerikL V Parizu uživa tak sloves kot pianist, da je bilo v letošnji spomladi pet njegovih abonma kncertov tekom treh mesecev popolnoma razprodanih. V LJubljani le nastopil prvikrat pianist Borovski oktobra 1924- leta, drugič nastopi v torek 3. novembra v unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1860n
Julijska liraiina
M ob: l i je za  Miramar vrnjene. "I
Trst je prispel B. Modiglianl, direktor voj. ne pinakoteke, tn z njim se je pripeljalo i Dunaja 8 vozov, ki vsebujejo polovico nek danjih mobilij v Miramaru. Avstrijska vla da mora po mirovni pogodbi vrniti mobi li je za Miramar. Ali težko je bilo, zbrati jit sedaj iz celega kaosa mobilij, ki so bil« prepeljane na Dunaj tekom vojne iz ogro ženlh obmejnih krajev. Mobilije so se na hajale na Dunaju po raznih uradnih sede žih in tudi pri privatnikih. Mobilije, do slej došle, se Ze nahajajo v Miramaru. kje« pa se vidi, kako jib Se mnogo manjka Doslej je bil miramarskd grad čisto pra z en.
—j 152 milijonov za tržaško pristani, šče. Za fasistovskl praznik je prinesel vlad. ni list dekret, ki naznanja, kako se določi in porazdeli vsota 152 milijonov, namenjena tržaškemu pristanišču, v katerem treba nujno izvršiti razna nova dela ln poprave, da bo odgovarjalo tekočim zahtevam. Dekret se predloži še parlamentu, da se uzakoni.
—j Farlnacc) reši Istro. Fasistovskl generalni tajnik Farinacci pride prihodnji mesec v Julijsko Krajineo. Posebej je povabljen še v Pulo. V Rimu se je namreč zopet mudil neki faSistovski zastopnik Pule, obhodil je razna ministrstva in fašistovske sedeže ter razlagal gorje, ki visi nad Istro. Farinacci je obljubil, da pride v Pulo Ln stori, kar mogoče v korist deželi Nov up, nove obljube,  novo razočaranje?!
I
se posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nahod, kašelj, hripavost, vratobol, trganje v udih, zobobol In glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revmatične bolečine.
Po naših ugodnih izkušnjah Pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodiSeči »Elsaflujdc, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno   domače sredstvo in kosmeti-
kum. Uporaba »Elsafluida« vedno prija, bodisi od znotraj ali od zunaj. Je močnejši in krepke'šega dejstva kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za 63 dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih ste-
klenic za 250 Din. Že obenem z zabojem In poštnino po povzetju aH proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donjoj, Elsatrg 238, Hrvatsko.
V. L Križano v ska:
88
V kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Končno ie sluga dvignil težko zaveso in se delikatno odstranil. Supramati ie stopil v Narino sobo. Sredi te sobe v renesančnem slogu ie bil pripravljen na mizi zajtrk za dve osebi. Pri širokem, odprtem oknu je sedela na divanu Nara.
Bila ie v beli batistovi obleki. Zamišljeno je zrla na kanal, po katerem so plavali čolnu Ko je Supramati vstopil, se ie Nara obrnila. Njene velike, bleščeče oči so ga ironično pogledale in princ je zardel ušes. Ne da bi opazil roko, ki mu jo je ponudila v pozdrav, je sedel na divan, objel kraso-tico in jo strastno poljubil.
Nara se ni opirala, toda poljuba mu ni vrnila. Nato se je spretno izmuznila iz njegovega objema ter spregovorila ironično:
— Vidi se, dragi doktor, da ste končali dobro Šolo, da niste pogrešali prakse in da ste se naučili korajžno občevati z ženskami
— Temeljito se motite! Po krivici me tako obsojate, — je zamrmral Supramati.
Nara je vstala in odšla k mizi. Vzela je skodelico ter jo ponudila svojemu gostu.
— Tu je vaša čokolada, dragi Supramati! Med
zajtrkom pa poslušajte, kaj vam povem. Vsi moški, ki so počenjali razne neumnosti, skušajo prikriti svoje grehe z mrežo več ali manj posrečenih laži. To je splošna Človeška slabost. Nobeno bitje na svetu pa ne laže tako, kakor »mož«, zakaj nezvestoba je prešla ljudem te vrste že v meso in krt. Nočem analizirati, kaj jih žene za vsakim predpasnikom, pa naj bo predmet njihove strasti tuja zakonska žena ali pa ljubica. Eno je pa gotovo, da namreč nihče tako ne zlorablja laži, kakor ti gospodje, ki si domišljaio, da je po nojevem zgledu vse skrito, samo da je glava v pesku.
— Primera ni posebno laskava« toda kar se tiče mene...
Nara ga je prekinila:
— Nikar ne lažite! Saj nisem zahtevala, da mi priznate vse, kar ste ta čas počeli. Sama sem vam dala svobodo. Mar ste našli v Nara Janinih predal Čkih le eno pismo, v katerem bi mu očitala nezvestobo? Takrat sem imela pravico zahtevati, da ml ostane zvest, pa se je nisem hotela poslužiti. Mar človek zahteva to, kar je izgubilo vsako vrednost? Vem, da so na sveta ženske, ki se obešajo moškemu na vrat, dasi bi ga morale že davno prezirati. Ne zamerim jim, zakaj to so navadne ženske, ki ne žive tako dolgo, da bi sj>ozna!e moške, da bi jih mogle potem prezirati ter pokopati vse iluzije in ljubosumnost
— Ljubosumnost je večinoma neutemeljena slabost, — je pripomnil Supramati.
— Motite se, moj dragi! Ljubosumnost je barometer ljubezni. Kadar žena ni več ljubosumna, kadar se ne zmeni za moževo ljubico, niti za spremembe v moževem haremu, imamo najboljši dokaz, da je ljubezni konec. Ljubosumnost ni nič drugega nego strah pred izgubo nekoga, ki je nam drag. Dokler se ljubosumnost še skriva pod pepelom, lahko ljubezen oživi. Ce je pa konec ljubosumnosti, tedaj je ljubezen in spoštovanje do dragega bitja za vedno pokopana. Ravnodušnost je nagrobni spomenik na gomili ljubljenega bitja.
— Nara! — je vzkliknil Supramati bled kot zid. — Kaj me res že tako prezirate, da me več ne ljubite?
Nara se je nasmehnila. Zmajala je z glavo ln odgovorila:
— V vaših besedah zveni vse moško samolju-bje. Toda pomirite se, Supramati! Ne morem vas nehati ljubiti, ker vas nisem ljubila.
Me ženske, ne ljubimo moških samo zaradi lepote. Isto velja tudi za ljubezen moškega do žen ske. Lepota igra sicer tudi svojo vlogo, vendar pa ne tolike, da bi bila ljubezen od nje odvisna. Prave ljubezen je treba z nečem zaslužiti. Samo pri živalih nadomestuje nagon srce in razum. Priznam, da
naši družbi ne manjka dosti, pa bi jo lahko prištevali v to kategorijo. V ljubezni igra tudi pri ljudeh naše dobe glavno vlogo živalski nag^n. Plemenitost jim ni več podlaga sreče Moškim se zdi smešna, ženske si pa pomagajo z .njo dotlej, dokler nimajo moškega popolnoma v svoji oblasti. Ne celijo jo pa ne eni, ne drugi. Plemenita ženska se zdi vsem omejena.
To naziranje pa ne more veljati za vas. ki stojite na pragu spoznanja večnih resnic. Vas ni zaslepilo razkošje in slavohlepje, kakor Narajano. Razumeti morate, da se dva tako razvita človeka ne moreta ljubiti samo zato ker ju žene nagon, marveč da mora priti njuna ljubezen do veljave v medsebojnem spoštovanju Rada bi vas ljubila in spoštovala, toda samo pod pogojem, da se otresetc Pierettinega vpliva.
Videč, da je Supramatija oblih rdečica, je Nara dodala:
—Seveda vam ni všeč, kar sem rekla. Moškim so zoprne ženske, ki jih sodijo, anal;ziraJo njihove lastnosti in poznajo vse njihove slabe strani. To sem spoznala tudi v zakonskem življenju z Narajano, ki je bil kljub svoji nesmrtnosti sebičen omejen, razrzdan in slavohlepen. Všeč mu je bila zagonetna vloga in namesto da bi razvijal svoj ra zum, je negoval v *ebi samo čtoveško zver, ki ga je končno tudi požrla.
5tev 248.
•S L O V r N S K I  NAROD« dnt 31. oktobra 1925.
Stran 3.
Oaloj si neobvezno!
v vseh barvah In kvalitetah nudi v veliki izbiri m na ceneie
F. in I. fiofičar, LjoNjaiu. Si. Petra usta 29.
Ogla j al neob«*zno!
3968
mrnevne vesti.
P Lmbuant. ant 30 oktobra /925.
— Postavimo spomenik septembrskim žrtvam na Pogačarjevem trgu.
Pišejo nam: Rodbina v septembrskih dneh 1. 1920. od avstrijske soldateske ustreljenega Adamiča je že cpetuvano povDraševaia. zakaj se ne postavi septembrskim žrtvam na pokopališču spomenik, ki ga je svoječasno že dal napraviti »Združeni narodni odbor«. Nihče ni vedel dati potrebnega pojasnila, šele »Slovenski Narod« je razkril pravi vzrok: Povedal je, da je svoječasno cerkvena oblast zabranila postavitev tega spomenika na pokopališču in da te prepovedi še d3 danes ni prekl cala, dasi je bila javno pozvana, naj to s'ori. Ako torej javnost hcče, da se ta spomenik postavi, nam ne preostaje ničesar d oga, kakor da ga Dostavimo izven rx jpališča na prostoru, kjer nima besede cerkvena oblast. Za to bi bil naj-prikladnejši kakor je »Slovenski Narod« popolnoma pravilno ugotovil, Po-gaSarjev trg. kjer sta Adamič in Lun-der izkrvavela. Kdo r>a bi naj prevzel nalogo, da to stvar izvede? Ker se je »Združeni narodni odbor« že pred več nego 15. leti razšel, se mora sestaviti nov odbor, ki naj prevzame njegovo nalogo. Naj bi vzel to stvar v roke bivši Dredsednik »Združenega narodnega odbora« ali pa kak odbornik. Sestavi se nai komite, čegar naloga bodi, da pripravi vse potrebno, da bo spomenik lahko s primerno slavnostjo odkrit že prihodnjo spomlad. Preoričani smo, da ne bo težko sestaviti tak komite. Priporočamo »Slov. Narodu«, naj tudi v bodoče posveti tej stvari svojo pozornost.
— Odlikovanja v naši vojski in mornaricu Odlikovani so: z redom Belega orla II. stopnje kraljev adjutant viceadmira! Drago-tin Priča, z redom sv. Save vodnik kranjskega orožniskega voda 8. orožniškega polka kapetan Milan K o v I n č i č. poročnika bojnega broda 1. razreda Vladimir A n-doljšek in Ivan Leveč, poročniki bojnega broda 2. razreda Viadko Naglic, Boris Pir c, Ivan K e r n, Henrik KII n a r in Anton V e k a r i č, tehnični podporočnik Franjo K a p e k, tehnični poslovodja 1- razreda Ivan Kovač, poročniki bojnega broda 2. rszreda Karel L e v 1 č n I k. Franlo Vrabec in Milutin Z a god a; z zlato medaljo za zvesto službo poročnik fregate Janko Krega r in tehnična podporočnika Ivan Jazbec in Josip G u m z e j ter vodja 2. razreda Martin Ž v e k e 1 i, s srebrno medaljo za zvesto službo vodja 2. razreda Josip P e k o t a in vodji 3. razreda Maks M a t e k in Matko Miku ž.
— Nagrade za najboljše nalore v an. gleškem jeziku. Pred meseci smo poročal , da je po posredovanju lektorice angleškega jezika na našem vseučilišču gospe C o p e~ land razpisala angleška vlada 3 nagrada za najboljše, v angleškem jeziku napisane naloge ljubljanskih akademikov, ki se uče angleščine Natečaja se je ude;pxilo več tekmovalcev. Naloge so bile poslane v oceno v London. Od tam so bile vrnene te dni. Prva nagrada je bila prisojena atuđ, phil. Baerentu (Rusu), druga abs. jur. Zdenku š v i g Ij u, tretja pa stud. phil. Minki Čopovi.
— Nadzor nad strokovnimi šolami. V naši državi obstojajo raznovrstne strokov ne gole, ki spadajo pod različna ministrstva. Radi enotnosti vodstva in nadzorstva je sklenil minister prosvete g. Vukičevič. da predloži ministrskemu svetu predlog, 8 katerim naj se vse strokovne Sole v držav! podredijo samo enemu ministrstvu, in sicer prosvetnemu ministrstvu. O tej zahtev, prosvetnega ministra bo ministrski svet sklepal, ko bo izdelan predlog novega proračunskega zakona. K temu zakonu bo pri-ložen poseben amandman v gornjem smislu. Kakor vemo. bo ta načrt vzbudil velik odpor v krogih učlteljstva na strokovnih sol ah.
_ Komisija za zaščito zgodovinskih
spomenikov. Te dni je bila imenovana v mi-nistrstvu prosvete posebna komisija, koje naloga je, da pregleduje in zaščiti zgodovinske spomenike po celi drŽavi. V to komisijo so bili imenovani gg. Uroš Predič in Andra Stevanovlč, akademiki. Ljubom^r Ivanovlč. ttfoffrfOT umetniške akademije in Dragutin Maslac, inspektor ministrstva za javna dela. Komisija mora ugotoviti po škodbe. ki so se storile na zgodovinskih spomenikih in prosvetnih zgradbah ter na. to izdelati predlog o njihovi zaščiti.
— Inozemska konkurenca naši kameni Industriji. V tarifni sekciji finančnega odbora Je bila včeraj zelo živahna debata o zaščiti naše industrije. Zastopnik vlade načelnik trgovinskega ministrstva Milan S a v i č se Je protivil znižanju, oziroma povišanju carinskih postavk, ki jih vsebuje nova avtonomna carinska tarifa. Do ostrega spora med nim in člani sekcije je prišlo pri vprašanju uvoza kamna v našo državo. Nekateri govorniki so ugotovili, da naša država prav nepotrebno uvaža kamen za tlakovanje cest in apno iz inozemstva, zlasti iz Avstrije. Nekatera mesta, kakor Zagreb. Beograd, Veliki Bečkerek naročalo granit ta tlak v Spielfeldu, dočlm Ima naše Pohorje na Sta-jersekm granit boljše kvalitete kakor je ta. Sekcija Je končno sklenila, da se določi na uvoz kamna in apna uvozna carina po 0.50 zlatih dinarjev. Na ta način Je odstranjena inozemska konkurenca v tej stroki in bo omogočeno naši industriji naše potrebe zadovoljiti.
— Vprašanje električne centrale na Krškem polju. Posebna deputacija zagrebške mestne občine je 29. l m. intervenirala uri poljedelskemu ministru za ugodno reši- i
tev vprašanja električne centrale na Krškem polju, ki naj bi dovajala električni tok mestu Zagrebu. Ljubljanski veliki župan le že svoječasno izdal zagrebški občini koncesijo /a gradnjo električne centrale. Radi ugovorov in zahtev interesentov, kakor tudi radi raznih, od nskega kaplana vprlzoricnih intrig se uoncesi a ni mogla izrabiti ter Je bila kasneje preklicana iz razloga, da se mora po-preje izrabiti zakon o Izkorlščevanju vodnih sil. Med zagrebško deputacijo se nahaja tudi vladni svetnik M e n c i n g e r, ki je pravni referent Ijublianskega velikega župana v vodnopravnih zadevah ter je izdelal zadevno koncesijo na podlagi lokalnih ogledov in potreb.
— Zakasnitve mednarodnih vlakov. Ker se dogaja, da so zakasnitve mednarodnih vlakov skoro na dnevnem redu, Je bil vsem carln^-r^i Oblastem *a rrMah Izian nalog da imajo vršiti revizijo kar najhitreje ln da smejo odhod Tlakov 2aliasn:ti samo za par minut.
— Brezplačne ^ofornis!:© kart«. Ministrstvo prometa ja začelo izmenjavati brezplačne železniške karte x novimi. Do novega leta ho<!o  srse  k-'-te izmenjane.
— Zahteve Bakra. Bakarska občina Je vložila na ministra ftnanc g. dr. Stojadlno-via vlogo, v kateri prosi, da mnistrstvo financ odpošlje v Bakar Inšpektorja, ki naj se u veri na licu mc^ta o težkih razmerah, v katerih se nahaja Bakar radi krize In pomanjkanja dela. Raren tega pro?i Bakarska občina ministra financ, naj oprosti Bakar za frtevo dobo vseh stalnih proračunskih davkov.
— Nov stro-.ovnl list. Udruženje zobnih zdravnikov prične izdajati nov list z naslovom >Zobni zaravnik«.
_ Ruski   književniki     In   novinarji v
nali državi. Ruski književniki ln novinarji, ki so bili primorani zapustiti domovino, imajo že vel- let v Fari2u svoie centrala udruženje. Zdaj Be je ustanovil od3ek tega udruženja za Jugoslavijo s sedežni v Beogradu. C?.re>k z?».0ne pcrslovati Jutri 31. t. m. Svoje delovanje prične s svečano akademijo v prostorih beogradske univerze. Odsek bo izdajal tudi svoje glasilo v ru ščini in srbščini. Povabil je znamenitega ruskega pisatelja Kuprina. ki prispe v kratkem v Beograd, kjer priredi javno predavanje.
— Protest Saveza dobrovoljcev. Glavni odbor Saveza dobrovoljcev Je predlo?" predsedniku vlade g. Pašiču protest, v katerem trdi. da se je revizija zemljišč, ki so bila prejšnja leta dodeljena po organih ministrstva agrarne reforme poedinim dobrovoljcem, izvršila svojevoljno in kr;-vlčno. Tekom te revizije je prišlo do epo-padov med organi, ki so vršili revizijo, in med dobrovoljci. Dobrovoljci zahtevajo, da se napram njim v bodoče postopa drugače.
— Konferenca v Benetkah. V Benetkah se Je te dni otvorila konferenca italijanskih in jugoslovenskih prometnih strokovnjakov. Na konferenci se bodo rcšavala vprašanja, ki so v zvezi s potrebo hitregu in gladkega železniškega prometa med našo državo in Italijo. Pred veern pa bo konferenca posvetila pažnjo prometu izvoznih in uvoznih predmetov preko Reke ln Trsta Pri ti priliki bo bo razpravljalo tudi o med-žarsko.jadranski tarifi kakor tudi o priznanju madžarskega blaga v prometu preko naše zemlje.
— iz ameriških pisem. Otta\va, 111. O delavskih razmerah v naši naselbini ne bom dosti poročal, ker mislim, da so povsod enake, prej slabe kot dobre. Naša naselbina je majhna, pa se vendar ponaša s lepo novo šolo. — Chlsholm, Min. Zadnji ponedeljek je pričelo snežiti in lrm*ru je bilo vse belo, ponoči pa Je že začelo zmrzovati. Sicer upam, da zima ne bo še pritisnila, ker je pač še prezgodaj. Zlasti se je še zato bojimo, ker je premog tako drag, posebno trdi premog, ki stane 19.00 dol. Draginja na« tem bolj mori, ker je za. služek jako slab. Mnogo družinski očetov 1e brez dela Kaj se to pravi v tuji deželi, si Jedva morete misliti. V tukajšnjem Jezeru je utonil štiriletni sinček Franko Sprajcar, ko se je igral z drugimi otroki na obreZju globokega jezera. — Cleveland. Smrtno se Je ponesrečila Joslpina Levstikova. Povozil Jo je avto, ko je hotela Cea Superior a ve na E. 51. Zapušča žalujočega moža pa štiri otroke Poročil se Je Mih. Račlč iz SL Clarja z Rošo TekavČlčevo Sa Newburga, in Frank Kovač, Norv/ood, i
Erno Lavričevo, Saranac. _      Iz veo krajev
see poroča, da se je že oglasila zima. Na severozapadu je divjala predzadnji torek strašna nevihta. Železniški promet J« bil zaradi silnega deževja za več nr ukinjen.
— Nesreča dveh vojakov pri Mostarju. Dne 27. oktobra popoldne se Je pri Sever, nem Logorju, ne daleč od Mostar J s, primerila težka nesreča. Dva vojaka sta kopala zemljo, ki se Je nenadoma pričela rušiti, ln podsula oba in dve muli. Enega vojska so potegnili težko ranjenega ispod ruševin. drugI je bil že mrtev. Poginili sta fcu-lJ obe muli.
Zopet stanovanjski obisk. Na Vlčn štev. 37 Je bilo 29. t. m. med 15. in 17. vlomieno v sobo mizarja Josipa Skublca. Tat Jc nasl-loma odprl v sobi stoječo omaro In odesel 2000 Din. (Dva bankovca 1 1000 Din). Policija ie storilcu na sledu.
Mnogi ne vedo, da Je glavni TSHJfc mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano m zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le Izpolnjenje prirod nega zakona, Ce negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Risa pomaoo s« obras hi kožo, Fellerjevo močno Elsa pomado aa la-
se, Elsa mila zdravja ln lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnemu vonju, temveč tudi koristnim sestavinam* ki oplemenjujejo kožo, Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilij ino mlečno, glieermsko, bora k sovo, katrsnsko ter milo za britje Za polzkušnjo s« moreta naročiti 2 lončka nomade sa 38 Din; 5 mil sa 52 Din že z za-vojn i no tn poštnino pri lekarnarju Evgenu V. Fellerjn. Stubica Donja, Elsa trg 2S8. Hrvatska
Le Kino „L uti'Ionskl dvor"
Vam more nuditi največji, najlepši, najdražji veltfflm sveta
M\ iji zapovedi"
_Bane*
Sz Ljubljane
— Uprava pokopališča in Zveza slov.
vojakov. Na številna vprašanja obveščamo si. občinstvo, da prično molitve za mrtve dne 1. novembra točno ob 15. popoldne v kap^i pri sv. Križu, nato zapojo pevski zbori pri glavnem križa in okoli 3 četrt na 1*. prične žalna slavnost za žrtve iz svetovne vojne pri Judenburškem spomeniku.
— Akademski, klub Orjuna . Naznanjam članom akademskega kluba, da se vrši dane« (petek dne 30. t. m.> ob 20. nr'
v prostorih Oblastnega odbora, Frančiškanska, ulica St. 6 zadnji plenarni članski sestanek  pred občnim  zborom.    Za člane
udeležba brezpogojno obvezna. Akademiki nacijonalisti, ki želijo prestopit* k Orjuni, vabljeni. Zdravol Komisar. 1862 n
— Plesna vaja trgovskih akademikov danes odpade in se vrši redno prihodnji petek. 18.S9
— Obiskovalcem kulturne - historična razstave v Zagrebu, ki traja do 15. novembra. Je dovoljen 50odstotni popust na železnici. Legitimacije prodaja Tourlst-OffL ce (palača Ljubljanske kreditne banke).
l?G3-n
— DečJI dan na praznik Vseh svetih dne 1. novembra 1925. DruStvo »Skrb za mladino-., bo v nedeljo priredilo dečji dan ter zbiralo milodare za zgradbo dečjega zavetišča v Aleksandrovem na otoku Krku. Vs2ke počitnice se bo tja pošiljala revna deca, da si okrepi zdravj*. Nihče naj ne odreče skromnega dam. pač pa naj po vvojih močeh pedpre plemenito akcijo, ki stremi po zboljšanju zdravstvenih in sooi. ialnfh razmer nafte m!adir**». Na praznik umrlih se spomnite potrebe zdravja naše drage mladine! I808 n
-— Usodne posledice pretepov ln neprevidnosti. V ljubljansko bolnico so pripeljali te dni kar tri teZko poškodovane osebe, ranjene večinoma pri pretepih. Tako Je bi! 2S. t. m. v Velki Loki obstreljen 24 letni Fran Rogelj, sin posestnika. Ustrelil ga je med prepirom s lovsko puSko v desno nogo neki Ignacij Špcrar. Poškodbe Rocffa ni?o teSk*1 in Je Iz zapusfl bolnico. — Težje Jo je skupil 25 letni delavec Jakob Legat z Dovjega, katerega Je delavec Ivan OaSperlin z nožem sunit v hrbet m ga težko pr-Škodoval. — Delavca Ivana Dulmlna Iz Drage pri Kočevju je med preprom udaril neki »Ijubezniiv« tovariš tako močno po glavi, da mu je nevarno poškodoval desno oko in je moral Dulmina iskati pomoči v bolnici. — Marijo Mrzllkar iz Tuhinja pri Kamniku Je njen brat po nesreč: z nožem sunil v desno oko. MrzlikarJevo so prepeljali v bolnico.
„Suneb z bodalom" v nemško fronto
Senzacijonalna pravda v Monakovem*
Obupne izjave cesarja in Hindenburga
Neobvezno
si oglejte krasno zimsko zaloga oblek in ulstrov pri
Jos, Rojina, Ljubljana Iz Celja   "~
—c Petje na celjskem pokopališču ns dan Vseh svet:h. Dne l. novembra na dan Vseh svetih bodo združeni pevci celjskih pevskih društev zapeli ob 3. uri popoldne na okoliškem pokopališču, ob 4. uri na trest-nem pokopališču žaiostinke. Skupna vaja je v soboto zvečer v celjskem Narodnem domu.
—c Živahno vrvenje vlada zadnje dni pred praznikom mrtvih na naših pokopališčih. Vse hiti na grobove, kateri se snažijo in se polaga na nje cvetje. Obiskovalci ss kosajo, kateri bo gomile svojih dragih lepše okrasil.
—c Plačilo samostojnih občinskih naklad. Mestni magistrat razglaša* Izza 15. oktobra je zapadel zadnji četrtletni obrok za plačilo samostojnih občinskih naklad: 10% na!emninskega vinarja, 4% kanalske pristojbine In 15% voda rine ter predpisa na vodnem pavšalu Stranke, ki so zaostale s plačilom občinskih naklad za leto 1925., se pozivajo, da poravnajo zaostale zneska s 6% obrestmi do 15. novembra, ker bi mestni magistrat sicer naklade s obrestmi In stroški eksekutivnim potom izterjat
Iz Maribora
Odpor avstrijskih itsjsresv prsti Mariboru. Kakor asm s Dunaja poročajo, ss Js sarlssils v dunajskem parlsasat* Id pri avstrijskem finančnem ministru mnogoštevilna deputacija svstrijskih Štajercev, povedmi ts Građen, Lipadce In obmejna krajev, U ss Js potsgovala ss to, da ostane avstrijska obmejna carinarnica na avstrijskih tleh ter se je lsrokla proti agradttrl skupnega obmejnega kolodvora v Mariboru. Avstrijski Štajerci sadnji eas seks 1L rahno rovarijo proti nacrtu, da postani Maribor skupna obmejna postaja. Avstrijci skušajo eelo nekatera nale korporacije pri-dobit! ca to, da bi se ne zgradila obmejna postaja v Mariboru.
Konteradmiral v o n Levettov razlaga, kako moč ie imela Nemčija v svojih podmornikih. Treba je bilo delati v zadnji uri in utrjevati voljo ljudstva, da vzdrži do konca. Mornarica je bila silna ln ni potrebovala prerrirja, bila ie močnejša in ve»ja kakor kedajkoli poprej. Najusodnejši dan za Nemčijo je bii 29. september Ta dan je prišel brodovni štf k Ludendorffu. ki !e povedal, da ie želeti edino le mirovr.a pj^:;-janio. Armada Je tako trudna, da bre2 novega narastka sile in uspehov ne more več vsirajatl na bojišču. Potrebno je premirje. Obveščen ie tudi cesar. Pri sledečem pogovoru ž njim o potrebi pomorske akcije je cesar, ves iz sebe. skrajno resneza obraza, rekel: »Vojno smo izgubili! Upal sem ln veroval, da Bog drugače odloči. Sedaj morem upati io še to, da bo nemško ljudstvo tako pametno, da ostane zvesto na strani svojega cesar a. Armada In ljudstvo sta se sijajno borila — politiki, žal, ne.« Admiral Scheer jc hotel doseči v Berlinu ustavitev podmorniške vojne samo v slučaju, ako se za to dobi premirje, kakršno armada potrebuje. Pri brezpogojnem žttvovaniu podmorniške vojne se Ima dati visoiiomorskemu prodov ju ukar za nastop v kratkem... Zadnji up je bila mornarica. Pri vladi £ bilo razpoloženj drugačno. Politična razmotri-vanja so sodila, da bi mornariški namen pretrgal pogaianja z A.Teriko. Scheer ie dobil r.alOK, prenehati s podmorničko vojno. Priča pravi: #Tako smo Izgubili bo! proti političnemu vodstvu, .c »Kdo le žrtvoval mornarico? Ali oni možje, ki so hoteli iti na MOfffc da porazijo sovražnika, aH oni. ki so poslali mornarico v Scapo FIow. da pade tam z vriskanjem v grob sramote?«... — 24 oktobra je bil naznanjen VVIIsonov odgovor: Popolna kapitulacija... V zgodovinski seji 25. oktobra ie stal podkancelar Paver proti Ludendorffu na stališču, kakor da je Izgubil vsako vero v odporno silo nemškega 1'udstva in vo'aštva. Na vprašanje, ali bo ljudstvo pozvano k zadnjemu boju za slučaj, da bodo specificirani posoji za mir enaki kapitulacl i, se ie podkancelar Paver izmaknil, rekoč, da treba Sele videti, kak no potem polnžai. Ludendorff je izgubi' vso potrpežljivost, vstal je in izjavil; »Potem, ekscelenca, vržem Vam In Vašim kolegom v obraz vso sramoto domovine. In svarim Vas. Ako boste pustil!, da po|de:o stvari fako naprej, boste Imeli v par tednih boljševizem v deželi. Potem mislite name.« Paver je odvrnil; »Jaz se tega ne bojim. Presoevanje teh razmer morate že men! prepustiti, to razumem »az bolje.« DrugI č&m ie vložil general Ludendorff svojo odpustno prošnjo. V cesarjevi vi!I je potem Hindenburg razlagal. c?a armada ne drži več In čete ne s^nfe več ob strani cesarja. tp!oh nI več čet na razpo'ago ki bi bile cesarju zveste. Cesar je bil miien in je čez čas rekel: »Da zbrani gospodje zvedo, kako ml Ji moj kancelar služil, naglaSam, da ie princ Max von Baden brez rno'e vednosti in brez mojega pooblastila proklamira! moj odstop toliko kot odstop nemškega cesarja, kolikor kot odstop pruskega kralja. Tako mi je služil moj zadnii kancelar.«
Ameriško mnenje
Pomorski kapetan Hugo von VV a 1 d -ayer Artz Je tudi omenjal objavo ameriškega admirala ^irr.sa, ki je poročal o dejstvu, za nemške sovražnike pretresljivem, da se nahaja Nemčiia na na boljši poti, da vejne ne izgubi, marveč io dobi na tak način da se bo morala Anglija najkasneje v 1 do 5 mesecev brezpogojno vdati
«Ostanite doma!» — «Lomilci štrajka.*
Stotnik Max JOttner - Halle pravi, da se je skušalo nemškemu vojaku vzeti vero v vodstvo. Socijalistična radikalna propaganda ;e našla vsled neštetih vojnih bremen na mnogih mestih rodovitna tla. Povedal rru je n:ki učitelj Baums, ki se je hotel v avgustu 1917 zopet pel'ati k svoii Četi na bojiSče, da so mu kakor tudi drugim, ki so se peljali na fronto v vlaku agitatorji prigovarjali: »Ostanite doma, vi podaljšujete vojno. Ako ostanete doma. ne moreta oni na fronti nič storiti.« Vjetl angleški oficirji so menili na vprašanje, ali mislijo, da Nemčiia zgubi vojno, da se to ne zgodi, ker je nemška armada preiefa dobrega duha. Kolesarska brigada je bila 7. oktobra, ko ;e Sla
k napadu, ozmerjana s strani čet, ki so pri hajale s fronte, »zs lomllko štrajka«. Ko j
brigada tekla v Luttlch, kjer je deloval U vojaški svet, je naletela na nečuveno nasto panje tamkajšnjega vojaštva. VojaškegJ sveta se je držalo že kakih 20.000 dezerter* jev, ki so svo e orožje po večini Belgijceni prodali. Priča končno Izjavlja, da so prena šali on ln njegovi tovariši strašne vojni štrapace z veseljem in voljno, ne morejo pq prenesti tega, da bi bilo vse to zaman. ZaUi smatrajo za potrebno, da se oni možje, ki s< r.2;o armado uničili. Izpostavijo ln pozove* na odgovornost.
Izredne izgube. — Revolucija, »4 «Sunek z bodalom.»
General von Kubi izvaja, da se n more trditi, da je Nemčija izgubila vojne vsled hujskanja v armadi. Med vzroki stol v prvi vrsti blokada, potem ie manjkal« utrujeni ln izčrpani armadi poleti 1918. nado mes-iio. Podlegli so Nemci veliki nadmočl zlnsti odkar so se pojavili na bojišču Američani. Velikega vpliva je bil polom Bolga rije in Turčije in popolna izčrpanost Avstro Ogrske. Trdilo se je tudi, da so zakrivili napake vojnega vodstva, da je bila vojna is-gubijena. On mora naglašati, da je bilo vrhovno armadno vodstvo v najtežjem polo» žaju in da ie storilo, kar je mogoče v Človeški moči. Izredne so bile Izgube poleti 191& Od 10. julija 1918. do premir a je znašali število mrtvih in ranjenih okoli 420.000 moi Istočasno smo izgubili na vjetnikih Io na po» grešancih okoli 340.000 mož.     Med temi i« bilo   seveda   ogromno število dezerterjev Za fronto so se zbirali tisoči, ki so mrzli vojno in so bili, prišedši z doma, popolnomi nahujskani Ko so šli s fronte, so bili dobrega razpoloženja, iz domovine so se vračali okuženi. Gotovo je, da se je splošni položaj Ntmčije poleti 1918. vsled poloma Bolgarijo in Avstrije izredno poslabšal. Po drugi strani pa moram naglašati, da je k razpadu armade bistveno pripomoglo pacifistično, an-tirr.ilitaristično, internacljonalno stremljenje predvsem pa iz domovine priha'ajoče rova« renje. Da so delovala revolucionarna prlza devanja že mnogo časa pred vojaškim polo« mom, sledi tudi iz spisa o petletnici neodvisne stranke v Draždanih. Tam se Čita, da je bilo dolgo časa nevarno nastopiti prot ogromnemu  militarizmu s propagando in i letaki Vendar pa se je v Draždanih ravno v tem pogledu mnogo storilo. Revolucija ji bila pripravljena že dolgo časa. Stremljenji je naletelo na ugodna tla, ko ofenziva ni dala zmage. Obstojala je tudi popolna Organizacija dezerterjev. — Začetkom novembri 1918. ie naznanjal neki oklic, ds so drzni vojaška stranka zahtevati nadalevanfe voj. ne do zadnjega moža. Vojaštvo naj te čuji in naj ne zahteva nadaljevanj« vojne, mar* več takojšnji mir. Potem ugotavlja priča, da je dobil socijalni demokrat Cohn od Joffeja denar. Prvotno Je tajil, potem pa le priznaj da je denar, ki so mu ga dali ruski strankarski prijate! i za nemško revolucijo na razpolago, rad sprejel ln ga porabil v določene svrhe. — Učinek revolucije na volne čete je bil katastrofalen. Prave frontne čete so bt* ie Se vedno dobre, toda kar Je prišlo Iz domovine pokvarjeno, se je izgubilo ob bob-nečem ognju. V etapi je bilo strašna Nobenega reda več ln ljudje niso samo orožje li strojnih pušk prodajali belgijskemu civilnemu prebivalstvu, marveč so odprli tudi vo» j&ške zapore. Izropana so bila skladišča K vlaki s prehrano   za  fronto. Revoluciji smatra za »sunek z bodalom, zadan armarJ v odločilnem trenotku. On očita revoluciji da 'e prinesla Nemcem nevarnost popolnega razpada armade in jih postavila prec strašno katastrofo. Da so se izognili tej nevarnosti, se je zahvaliti ostanku starih oficirjev in jedru še zdravega moštva. General von Kuhi trdi s polno zavestjo, da so bile čete v marcu 1918 po duhu In izvežbano-sti še tako odlične, da so na vsej fronti s polnim upom na uspeh pričele ofenzivo. Bilo so prepričane, da bo uspela. Odvetnik dr Hirschberg   opozarja pričo na spomenico prestolonaslednika Ruprehta z dne 19. julija 1917. ki pravi, da je izključena vporaha avstrijskih  ali  bolgarskih  čet na zapadnem bojišču. Ni misliti, da bi se Bolgari odzvali kakemu takemu predlogu, pa tudi bi njihove čete ne bile dorasle vtiskom, na zapadni fronti tako močno razvitega artilerijskega ognja. Tudi pri avstri skih četah nI tega pričakovati. Tako smo na zapadu navezani na svoje lastne moči —
Sokol
Akademija naraščaja Sokola Ljubljana
V telovadnici Narodnega doma je priredil snoči Sokol LJubljana akademijo, ki js krasno uspels In poksssls sadove prave in sistematične sokolske vzgoje. Akademl. Ji. ki js bila poslovilnica v vojsks odhaja, jočem u s gilnemu pod načelniku br. A losi J o Vrbovca, je kljub temu, da gre proti koncu meseca, prisostvovalo veliko občinstva, med drugimi js bil navzoč tudi starosta J. 8. S. br. Engelbert Gangl. Spored Je bil zelo poštar, vse točke Izvajane brezhibno in precizno, tako da Js publika prišla na svoj račun In js dsls duška svojemu za. dovoljstvu v spontanih ovacijah. Kot prva Js nastopila tensks dses (11), U ja Izvajala vaje a rutinami. Točka v splošnem nI zadovoljila, ker sta Izvajanja motili dve deklici, ki se vaj nikakor nista priučili. Več pozornost je vzbudila »Devetka«, nastop Ionskega nsrsščaja (9). Ionski naraščaj v belih oblekah js i nenavadno eleganco in prožnostjo Izvajal po godbi proste vaje. Prebodi lz ess raja v drugo so bili lepo is vodeni, pomanjkljivo je bilo mestoma krit. tja. V ostalem Je bila to selo efektna točka. Visoke skupine moškega naraščaja n« dveh konjih so bile izvedene brezhibno- Nastop
strumen, Izvajanja eksaktna, odsekana. — Mlad Sokollč je nato patetično deklamirsl Oanglovo »Pesem bodočih dni«. Naslednjs točka Je bil nastop mo§ke?a ln Ženskega naraščaja na orodju. Moški naraščaj na bradlji — 8est mlS?ča*tfh naraščaJnikov — je pokazal par teskih ln lepih vaj. presenetili so slasti precizni odskoki, kar Je občinstvo nagradilo n frenetičnim aplavzom. Ženski naraščaj je na orodju v splošnem sadovoIJil.
Starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj Je nato deci kakor naraščaju izročil spominske diplome naraščajskega tekmovanja, ki se Je vršilo v maju 1925. Takoj is tem je nastopila moška deca (15) z za. stavlcami. Prihod, navtop, sestop, proste vaje in odhod malih Sokoličev Js bil uprav vzoren. Sledile so le točke: Hkratni skoki preko koze (moški nar.), simultane vaje moške deee na bradlji, rsjalns vaja tonskega naraščaja in proste vaje moškega nrascaja Vse točke, bogate na svojih do-mislekih. figurah in vajah .so animirale ob. činstvo. Prireditev, čijo aranžma Je bil vzoren, je uspela v propagandnem ln mater, jslnem ozlru izvrstno. Neumornega m agil. nega br. Vrbovca pa bo Sokol Ljubljana težko pogrešal.
ŽREBANJE SREČK za sokolski Tabor — v decembra t. L t:
34
28
Stran 4.
•SLOVENSKI  NAROD« dm 31 oktobra 19*J5.
«tev 245
Gospodarstvo
Pomanjkanje praznili vagona« i ™s? JSSVSS ZSTZSt
To in ono
keju prometnega ministrstva, da razpolagamo za izvozno sezono z zadostnim številom vagonov za kritje potrebe domače trgovine in industrije, opazujemo na področju tukajšnjega železniškega ravnateljstva v zadnjem času ve^no rastoče pomanjkanje vagonov, nosebno za lesno trgovino. Ta ooiava se ie sicer ponavljala vsako leto pravočasno v izvozni sezoni in nastrra predvsem radi tega, ker se ne vrača v območju ljubljanske direkcije polno Število vagonov, ki odhaiaio s Dremogom nato-vorjenim od naših oremoeovnikov v območje ostalih železniških direkcij, marveč se tam porabijo za prevoz sladkorne pese in drugih poljskih pridelkov.
Poleg tega je pa za interese izvozne trgovine kvarno tudi deistvo. da se mora do stari naredbi iz leta 1920. z razpoložljivimi vagoni kriti predvsem celoknnna potreba premogovnikov tn Sele, ko je ta popolnoma pokrita, se iz ostankov lahko kriieio potrebe trgovine in industrij. S^nve^'a raH dnevno povprečno 800 odprtih vagonov, od Česar potrebujejo nad polovico nremocrov-niki. Število vagonskih naroČil preseda 2e 900. dočim ie bilo danes komai 100 vagonov praznih na razpolago, i ako se dogaia, da morajo stranke čakati na naročene vaeone po več dni in če do-važajo zaradi skra'šanega nakladalnega roka blago na železnice, na se iim vagon ne dostavi, moraio plačati leža-rino v 12kratnem iznosu, in to brez lastne krivde.
Tak položaj je za našo izvozno trgovino nevzdržen in se množijo dnevno pritožbe iz krogov interesentov proti postopanju in odredbam Generalne direkcije državnih železnic, ki se poslužuje napi am gospodarskim krogom vseh represalnih sredstev, ne da bi s svoje strani skrbela za reden obtok in dostavljanje vagonov.
Zato je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozorila prometnega ministra Radojeviča na kritičen položaj naše izvozne trgovine zaradi pomanjkanja vagonov ter ga prosila, naj ukrene potrebno, da se bodo krila ▼agonska naročila izvozne trgovine s pravočasnim In potnoš'evilnlm dostavljanjem vagonov. Enako spomenico je Istočasno dostavila tudi Generalni direkciji državnih železnic.
uvozna carina na izdelke šumarstva la poljedelstva. SV len Jene so bile nastopne spremembe: uvo arina na gumi arabikum se zniža za 25% uvozna carina na moko za 23*&, na kakao za 25%£ Surovi kakao bo carine prost. Od praženega kakao se bo plačevalo odslej za 100 kg namesto 50 samo 30 Din v zlatu. Zaradi carine na sladkor se Je razvila živahna debata, v kzteri so tovorniki vseh strank ugotovili, da le sedanja carina odločno previsoka, kr se plačuje za sladkor v kockah nad 4 Din same carine. Sekcija '"e sprejela resolucijo, v kateri se zahteva pocenitev sladkorja, i. j. znižanje carinskih postavk za sladkor. Carina na moko se zniža od 10 na 8 Din. na rastlinska olja od 80 na 60 in od 60 na 30 Din. na pra-ženi kakao od 70 na 50 in od 40 na 30, na gumi arabikum v zrnih od 25 na 20 in 15. na razstoplienf od 130 in 100 na 100 in 75 Din.
Ogromna režija Paramount lilma
prekaša vsako nemško režijo. Danes vsi v
Kino »Dvor«.
—s Zveza tvornlc za bonbone In čako-lado. Tovarnarji bonbonov, čokolade in sladkornih izdelkov so imeli te dni konferenco, na kateri ie bilo sklenjeno ustanoviti Zvezo za zaščito in napredek te industrije. Za predsednika nove zveze ie bil izvoljen M- Sonda, industrijalec Iz Beograda In član beogradske zbornice. Zveza bo štela 100 do 120 članov In bo včlanjena v centrali industrijskih korporacij.
—g Država kupuje sladkorno tovarno v Cukarfci. Minister pravde Gjurićić in fi.ian-čni minister dr. Stojadinovič sta se sporazumela z upravnim odborom sladkorne tovarne v čukarici, kl je pod sekvestrom, da kupi tovarno država. Podrobnosti te transakcij še niso določene.
—g Zaščitna carina na uvoz lesa. Ministrstvo za šume in rude Je zahtevalo od finančnega ministrstva, da zviša carino na uvoz lesa iz Romunije, ki v zadnjem času prav občutno konkurira jngoslovenski lesni industriji.
—g Prodaja kolov za hmelj. Glavna direkcija državnega imanja »Belje«-Kneže-vo Ima na prodaj 5000 komadov kolov sa hmelj. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Oete z možgani starca
Londonska MiKh - Gate bolnica se bavi že nad dve leti s posebnim slučajem. V bolnici se namreč nahaja dete, ki ima možgane SOletnega starčka m zdravniki imajo t alogo vrniti detetu njegove mlade možgane Dete je bilo rojeno o božiču leta 1923. in je takoj ob rojstvu bolehalo na svojevrstni bolezni. Po izpovedi matere se dete nikoli ni jokalo, ne sme alo, niti mu niso zrasili zobje. Vobče je bilo dete podobno 8Gletnema starčku. Ko ie bilo dete staro 18 mesecev, so zdravniki ugotovili, da bo tekom treh mesecev umrlo. Čim so za ta izreden slučaj zaznali znameniti evropski zdravniki, so tekoj prihiteli v London, kjer se je sestal zbor 24 zdravnikov, ki e zaključil, da poizkusi s pomočjo solnca In predpisane hrane dete zlečiti. Dr. Damoglou je tri dni v tednu Izpostavil dete vplivu soh&nlh in ultravioletnih žarkov, drugi zdravnik pa mu ie predpisal predpisano hrano, ki ie obstojala edino v pomarančnem soku. Mleka dete ni srr.clo pod nobenim pogojem uživati. V kratkem času so otroku zrastll zobje. Kmalu se je zbudil iz svo'ega oktagonarnega sna in se je vsak dan bolj in bolj razvijal v pravo dete. Njegova dijeta *edaj obstoji izključno iz grozdja, jabolk In drugega sočnega sada. Zdravniki - specijalisti sedaj trde. da se bo dete tekom dveh let popolnoma normalno razvilo. Značilno je tudi, da ie dete že večkrat zaplakalo.
Originalen slepar
Iz dveh starih en nov dolar
Pred dunajsko poroto so te dni stali madžarski trgovec Gabor Strassberger ter ruska trgovca Ilja Mintzker In Valerijan Borosdin. Vsi trije so poizkušali v Budimpešti oleparitl mehanika Singerja in vinskega trgovca Baumaistra s tem. da so jima dopovedovali, da znajo Iz dveh starih dolarskih novčanic sestaviti novo z mnogo višjim zneskom. Od obeh gospodov so zahtevali le »poslovni kapital« Ko so se te goljufije seve ponesrečile, so io sleparji popihali na Duna'. Tu so oškodovali razne naivneže za prav visoke svote. Ko se je pozneje pojavil mehanik Singer na Dunaju, je pristopil k njemu Strassberger in mu ponovno ponudil vsodelovanje« pri tvrdki za izdelovanje dolarskih novčanic proti uporabi dveh starih dolarjev. Seve le na podlagi primerne »soudeležbe« v gotovini. Singer ie na-v;d?zno sprejel ponudbo, šel na stanovanje In jih nato dal vkleniti po obveščeni policiji.
Obtožnica navaja, kako so se Strassberger, Borosdin in Singer našli v sobi pr-
votraenovanih dveh sleparjev, ki sta mu predočila način in možnost eksperimenta. Singer ie pristal na sleparijo in izjavil, da gre na dom po denar. V resnici Pa ie Šel na policijo, kjer je sleparje prijavil varnostni oblasti. Policija je imela lahko nalogo vjeti tičke na njih domu.
Na policiji je Mintzker priznal in vss obžaloval. Izpovedal, da je bil sam pred časom osleparjem na enak način in da mu je neki Seim odnesel njegove prihranke v znesku 2000 dolarjev. Leta 1924 pa se je seznanil s trgovcem Borosdinom. V stiski sta sklenila   ponavljati   sleparijo z dolarski-™
Tiovčanicami. S takim trikom ?ta iz>vabi!a ruskemu oficir u Korzinu 3300 dolarjev in 310 pfunclov. Ko jima je denar v Budimpešti
pošel, sta hotela nadaljevati s sleparijami na Dunaju, Sleparija ie cbstoiala v tem, da sta pod dvema starima do.arskima novčanicama prilepila novo dolarsko novčauco.
so  najboljše  \n rrVerf!*e kajti trpe ž i ost enega para nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
99
je ista
ključ
k»t t pežnost Štirih drugih parov.     w-a '
Strašna nesreča v Splitu
V sredo zjutraj se ;e v Splitu primerila težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi, očeta in mater treh otrok. V Zrinjski ulici so našli mrtva zakonca Frana in Katico Montana. Njemu ie bilo 54, njej 35 let. Grozna traerdija. ki se je bliskoma raznesla >x> mestu in povsod, vzbuja splošno sočutje, je bila odkrita takole:
Ko je soseda Mcntanovih zjutraj kot običajno vstala, je opazila, da je v stanova-n u zadnjih vse mirno. Radovedno je vstopita v sobo zakoncev Montana. Nudil se ji ie grozen prizor. Fran Montana jc ležal na postelji ves skrčen, na drugi je ležala njegova žena. Zdelo se je, da spita, vendar je iz sobe udarjaj duh plina. Soseda, ki je takoj uvidela, da nekaj ni v redu, ie poklicala na pomoč še druge sosede. Vdrli so v sobo, kjer je spalo troje dece. Tudi tu je smrdelo po plinu in vsi trije otroci so že ležali v globoki nezavesti. Na lice mesta 'e bil takoj pozvan dr. Arambašin, ki je ugotovil smrt
obeh zakoncev, otrokom pa le nudil prv* pomoč.
Nesreča je nastala zato. ker so plinove cevi, nahajajoče se pod hišo. razpadle in na več mestih je uhajal ven plin. Plin je udaril skozi zemljo in prihajal skozi špranjo zidu v sobo zakoncev Montana. Cevi so bile. kakor se le naknadno ugotovilo, popolnoma razjedene od rje. Tako je malomarnost pil-rarne plačalo dvoje življenj, pole; tega je ostalo troje dece brez roditel ev. prepuščena na milost in nemilost tujim ljudem ter usodi. V četrtek je b:l v Splitu svečan pogreb nesrečnih žrtev, katerega se je udeležilo skoraj vse mesto.
ZiCtoniG sokolske loterije
Kardinal Oubcis u žensk! mod;
Kardinal Dubcis v svoji lastnosti kot nadškof modne prestolice se ne izreka, kakor piše neki italijanski list. odiočno ne proti kratkemu krilu in ne prod ostriženim lasem, kot dela'0 to nekateri drugI njegovi tovariši. Približali so se mu novinarji In eden izmed n:ih ga ie vprašal: Kaj mislite o novi modi? Kardinal 'e odgovoril: Mislim vse dobro, toda pod pogojem, da ne pomeni polnega preloma z naSo artistično preteklostjo in da ima samo izpopolnjevati, ne pa rušiti. Novinar: S tem hočete reči. da vera ni nasprotnica mode? Kardinal: Gotovo ne! Moda je najboli ljudska oblika aatctneetl In đobvl Bor ie prijatelj pravih umetnikov. Novinar: Dovolite mi vprašanje po vašem mnenju o sedanji ženski modi Kardinal: Izjavljam, da so mi ugajale mode preteklih Časov. Občudoval sem decentno nežnost harmonične obleke, danes pa imamo preveč razkritja, blago Je preveč prozorno, nogavice prefine, čevlji premehkL Vidimo manijo gospodičen, ki se hočeo nositi kot moški. Ženska mnogo zgubi, ako hoče biti preveč slična moškemu. Gotovo Je, da so te pretiranosti graje vredne, kakor bi bile vredne graje nasprotne pretiranostL Pariški nadškof ne more zabraniti Parižankam slediti novi modi pod pogojem, da jo vršijo s taktom, z ubranostjo In z duhom. Sicer pa imajo toliko duha ali volje, toliko dobrega okusa, da se nosijo decentno in da provzro-čajo, da tudi nisem proti kratkemu krilu. — In odrezani lasje, eminenca? — Tudi odrezani lasje! Kiepost ženi nt nikdar odvisna od dolgosti njenih las.
femMte v Slov. N^rod!!"!
ARGUS ARGUS
J« naš najboljši domaći informaciji jagod ima v Tfceh mestih zanasljtre poverjenike daje Informacij« o vsem, posebno pa ie o inovnem atanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij ia. privatnih oseb -ov« informacije ao točne, izčrpne i* brza se nahaja v vtika Karadžiža ul MU Beograd -ov telefon je 6-25. a brsojavnl naal. Argua
Papirna in p
na prometni cesti, v sredini Ljubljane je z vsem inventarjem in zalogo UGODNO NAPRODAJ. Ponudbe sprejema uprava lista pod: »Ugodna prilika - 4084.
anau inMinMraaaaaaatB
|iHl Jlll31DN
Domžale
9aW prodaja moko vseh vt*sft, pšenični in koruzni zdrob ter otrobe po najnižjih
dnevnih cenah. 4070
Prevzema v mletev žito v celih vagonih.
Razglas.
Pokojninski zavod za nameščence v LJubljani odda kleparska dela pri gradil stanovanjskih hiš v Maribora, ob Kralja Petra trgu.
Kleparska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za
vsako hišo posebej. Interesentom, našim državljanom, so na razpolago pogoji in proračnni od 31 oktobra 1925 naprej ob uradnih mah v pisarni zavoda. Olerte je vložiti do 7. novembra 19*5. Priložiti 5% jamščinc.
4071
Oajataraja« slovanska .
Marrta 1Ub
delavnica fvaa Sricali, Daaa'aka e, IS,
te priporoča Izvršile v točna, cent cmrrne 17 W
l.Mikuš
UaHaa teta tn U
i. jUred tftfi otoft min fcaa to to!nčnt-
kot ter toreatjalejb
Ba^oaMBU   atak  *       9  m .m.   a.»_ _   l        ff A ■
rtffiTni n tnntffis ncn n sanatn
Kakor tudi FILCI v vseh modn;h barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah •
ari Biki hmt,«?ntw, ijatini. stn tn a
Najnovetei epohalal Ita«, -»etrole'aba »lloafca ^vatiljka
,MDA' I jgj jlfjjtj 200-500
sveč moči.
Krasna bala lat
Neznatna poraba petroleja
Sve 1 kakor elektrika!
»aiaa«
se rab! za razsvetljavo prodajalnlc, uradov, gostiln le, $o1 cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je pri-kladna za najmanjše in največje orostore — Zahtevajte proa^eMe! Olavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
v I37-L
8VARO i drug
ZAGREB, Preradovllm ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takof prospektel —
Oružje,
icila za lov
najglasovitijih nfemaftkik, belgijskih, ipanelsklh, talllaaskih
i. t d. tvornica, stalno i n velikim količinama na stovarištu. Za sve nase omz'e dajemo potpuna gartrcTu! Trgovci i lovačka društva imadu velik popusti TraUte cijenike. koje Šalje* franko!
Prva Jugoslavenska veletreeviaa eratja I mnalelfe
S. KOČOOda -- Zagreb, Preradovtćev trg feral 1-
1667L
Mali aql««ia *c mlm±l o v posredovalne In socialna  namena obcintiiva, vsaka beseda SO par. »atman!si znesek Din 8.
•ko13 značaja, vsaka
besede Din 1*—. ■aJmanlSi znesek Din 1U
Frizerki
ii manikirki (perfrl^nf) plači-.a m-esečro 2000 d:* osrjev   in   odstotke od
pctLije. — .. Kur r# kramer, Sombor. 3991
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jeziks, dobra strojepiska — išče službo event. gre kot vzgojite* Ijica k otrokom. — Do* pisi pod aStrojepiska 4065» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Gospodična
išče posla za popoldan« ske ure. Even. vzame de« lo na dom. — Dopist na upravo «Slov. Naroda* pod «Dclo/4063».
Natakarica
išče službo v —'i ali na deželi — v hotelu ali gr stilni. — Poi*..dbe red «Poštena/4079» na upra* vo »Slov. Naroda*.
Absolventinja
t-gevske Šole, vešča slo^ venskega in nemškega je* zika, strojepisja — išče slr.žbo v pisarni v mestu ali na debeli. — Dop.si pod «AbsoIventinj*/4076» na upravo *S!ov. Nar.*.
Gospodju
i!t udovicu (inteligentnu) sa znanjem njemačkog »ezika tražim za preko dan djetetu i kao druži* cu  mladoj   gospo d j i. —
Upitati: Marmontova IS samo u jutro. 4032
Traži se gazda
"sk isni, -i^Z. -I sa d go* godišnjom prakso .a za unravu posjede od cca. 200 jutara oranice i 80 jutara šume. — Pori de na: Intcr.-:!dam d. d. Za* greb I—7S pod šifrom «Gazda P—23».
Vrezovalec gornjh delov za čevlje
(CbertelK- ;rr' -liter), sa* m« sto j en delavec — 6*5 išče za takoj. — Pon d* be noslati na: Brača S~.b* let. skladište koža, Slav. Pobega. 4088
I ]fewmtčnin» |
Proda se hiša
dvonadstropna z dobro idočo gostilno v mestu Ljubljani za 160.000 Din. Lepo s-anovanje in g"* stilna takoj na razpola* go. — Ponudbe pod »160 tisoč Din/4085» na upra j vo «Slov. Naroda*.
Stavbna parcela
na Selu se ugrdno proda. — Dop?si pod Sclo/4080 na upravo cSlov. Nar.«.
i
Krnim
Moško kolo
dobro '.injeno kupim. — Dopisi pod Takoj/4077 na upravo «Slov. Nar.».
lokati
Mesnico
na prometnem kraju — iščem v najem; event. kupim. — Ponudbe pod »Mesnica/4047* na upra* v o «Slov. Naroda*.
Pet lepih pisarniških sob
v IL nadstropju odda ta*
koj skupno ali posamič — Pokojninski zavod v Ljubljana, Gledališka uli* ca. 4090
Iščem prostor za delavnico
v mestu; preuredim ga iz vsakršnih prostorov. Najemnino plačam za eno leto vnaprej. — Po* nudbe pod aSelitev/4071* na upravo »Slov. Nar.».
Prazno sobo
s souporabo kuhinje ali sobo in kuhinjo — iiče mlad zakonski par brez olrok. — Dopisi pod «So* ba/4081» na upravo «S1. Naroda*.
Stanovanje
l—2 sob s kuhinjo, ev. prazno sobo s souporabo kuhinje — išče mlad za* zakonski par. — Dopisi pod «November/4037» na up - vo «S!ov. Naj '.
(
Kazno
Dne 1. novembra koline!
Jane, Novi Vodmat, Dru* štvena ulica št. 61. 4092
Salon-orkestar
prvorazredni sa jazzban* dem za dne 15. novem* bra — traži «Hotel Ro* >al», Osijek. 4017
Hrana
Bviffet nn' -rzc «Dvorec* priporoča okusen obed in večerjo za 15 Diu dnev* no. 165 L
Kot družabnik
(kompanjon) ž^litn vato> piti v hotel, kavarno ali gostilno. — Tonudbe pod »Avenida 66/4078» na upravo «SIov. Narodav.
Vino!
Belo vino letnika 1917 li* ter po Din 8.—. Rizling n .v 191" po 9 Din. rde* ča Portug i. a letnik 1917 p> 8.— Din in pristna sP.vovka letnik 1917 p» SO— Din liter — prodaja Kravagna v Ptuju.
«087
Slike za
legitimacije
i/.deluje najhitreje loto. tl.af HU<JON HIB*hK Ljubljana. Valvazone*
trg 167 L
Sveže ribje olje
najboljše znamke — s« dobi v lekarni dr. G. Pic* coli. Ljubljana. Dunajska cesta 6. — Naročila sc točno izvršujejo.     205/L
Opr
eme za
neveste
store, zastore, jedilne In spalne garniture, namizna in posteljna pregri* n.ala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M. ZcrzJežek Lini l/. na, — Stritarjeva ulica 7. Pre> vzame vse kombinacije iz motivov. Predtiskanjc. Največja izbira načrtov 196 2
Ml (m. Ha
lUHIJA. Kralja P«>« trg 8. Telefon MS
« h. n- n* «■ m- y- a- > a- »■ u^pipimfpimfif
Hrast ooe pragove
kuril startne podjetje. Dolgost 2*60 m, 10% manjše tipe. Dobaviti do konca julija 1926. Samo prodajalci prve vrste pridejo v poštev Plačuje se v gotovini. — --Agenti dobe veliko provizijo.--
Ponudbe z navedbo cene ia dobavnih postaj na:
Direktor Wilhelai Hentachol Wien L,
Zelinkagasse 5 «ok
specijalni predmeti bres konkurence
172-L
blago za gospodo In damo, zajamčeno   Is  trste volno
čvrste kval'tete in na modernejših vzorcev razpošilja po ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF. BRNO,
Pa tačke ho tfida 12. Vzorci gratis In Iranko. Isto tndl privatno.
Urejuje: Joaip Zupančič* mm Za cNatodao tiakarao»: Fran Jeaeriek. — Za inaeratni del lista: Otoo ChriatoL -* Vai t Ljubljani,
D.