Spedlztone In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXV. Ljubljana 9* septembra 1943 Posamezna številka cent. 60 Štev. 36 DoraoviniA ■n KMETSKI LIST Upravnlštvo tn uredništvo »DOMOVUME,«. Ljubljana, _ _ Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, Puccinljeva ulica St. 5, O. aad., telefoni 31-22 do 31-26 IZI1313 VS3K 1611611 l2 — celoletno 24.— L. - Posamezna Račun PoStne hranilnice, podrui. v Ljubljani St. 10 711 ■ 80 cent. Veličasten pogreb kralja Borisa lil. Žalne svečanosti ob ogromni udeležbi naroda in predstavnikov PREGLED VOJNIH DOGODKOV Pretekli petek se je pričelo novo obdobje vojne na jugu Italije. Angleži s0 se naposled odločili za vpad na italijanska celinska tla, kjer so se razvile in se še razvijajo ostre bitke. O vpadu in o nadaljnjem razvoju borb v Kalabriji je italijansko vrhovno poveljništvo objavilo naslednja poročila: 3. septembra. To noč je sovražnik, ki je v preteklih dnevih poskušal posamezne izkrceval-ne akcije, katere so bile takoj zavrnjene, začel v širšem obsegu operacije proti kalabrijski obali Messinske ožine. — Konvoji na morju in ladje, zasidrane v pristaniščih v Catanii in Augu-sti, so bile učinkovito napadene od nemških letal. — Na Trident. Bologno, Bolzano in na okolico Neaplja so oddelki sovražnih letal odvrgli številne bombe in povzročili škodo posebno v Beiosrni. — Včeraj je anglo-ameriško letalstvo izgubilo vsega 35 leta. 7 letal so zbili italijanski lovci. 19 nemški lovci. 6 protiletalsko topništvo in 3 protiletalski topovi z motornih splavov. Z vojnih akcij zadnjih dni se ni vrnilo 6 naših letal. — 4. septembra. Angleško-ameriškim oboroženim silam, pred katerih nastopom je bilo znbe-TežTff silovito topniško pripravo. . izvršMw--krožena s člani kraljeve družine, se je p Č2l verski obred. Nj. Vel. kralj Simeon ni bil rav-zoč" in in tudi ne princesa Marija Luiza, r Borisova otroka. Škofje so v svečanih orr h ob asistenci"diakonov in; nirali molitve sam o. Žalni obred se je končal ob 10.15. Metropoli; je imel pogrebni govor. Potem so vojni in notr.inji minister, podpredsednik parlamenta ter predsednik visokega sodišča, štirje poslanci in dva generala dvignili krsto ter jo nesli na topovsko lafeto. Vojaštvo je izkazalo zadnje časti tn vojaške godbe so počasi igrale bolgarsko narodno himno. Razvil se je dolg sprevod do kolodvora, od koder so pokojnika prepeljali v slavni rilsfai samostan. Tu bo počival ob oltarju, kaimor je večkrat hodil molit. Pri pokopu v rilski cerkvi je bila zbrana samo najožja pokojnikova družina. MHH^BBMBaHBHHBDV 4. septembra. Na vzhodni fronti so bili 'udi včeraj zavrnjeni močni sovjetski napadi V južnem in srednjem odseku. Sovražnik je te ubil zopet 160 oklopnih voz. 5. septembra. Obrambni boji na jugu n v sredini vzhodne fronte so se tudi včeraj r da-ljevali ves dan. V Doneski kotlini, zap J10 Harjkova in pri Sevsku ^ bili v hudih bojih zavrnjeni močni sovražnikovi napadi. Pri ponovnih brezuspešnih sovjetskih poskusih prodorov zapadno od Kirova in južnozapadno Bi 9-lija je utrpel sovražnik posebno hude i2 >be oklopnega orožja in ljudi. 6. septembra. Močni sovjetski napadi v Doneski kotlini na področju pri Harkovu in iugo« zapadno od Vjazme so trajali tudi včeraj ve» dan z nezmanjšano silo dalje. Letalstvo je učin# kovito in brez prestanka podpiralo kopno voj4 sko v hudih obrambnih borbah. V času o i V do 5. septembra je sovražnik izgubil 166 let i.* » O sovražnih letalskih napadih zadnjih dni po« ročajo nemška uradna poročila: 4. septembra. Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju, med njimi tudi nekatere okraje v Parizu. Civilno prebivalstvo je Imelo občutne izgube. Sestreljenih je bilo 12 letal. — Preteklo noč so angleška letala napadla s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami področje Velikega Berlina. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda in tudi izgube med prebivalstvom. Letalske obrambne sile so Pomen krompirja za naša prehrano kij ub težavnim vremenskim pogojeni uničile 27 nejpaidajočih bombnikov. 6. septembra. Pretrdo noč so močni angleški oddelki bombnikov napadli področje mest Marmheima in Ludwigshafena. Prebivalstvo je imelo izgube. V nekaterih mestnih okrajih so nastala znatna razdejanja, predvsem zaradi pozneje nastalih požarov. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili, kolikor je dozdaj ugotovljeno, 37 napadajočih bombnikov. DomaČe novice" * Visoki komisar je obiskal Novo mesto, kjer so ga sprejeli krajevni predstavniki in prošt, ki ga je spremljal pri nadaljnjih obiskih. Potem ko se je poklonil pred spomenikom padlih, je Visoki komisar obiskal ranjene vojake. Nato se je ustavil v stolnici, da spozna umetniška dela in kripto. Potem se je napotil v občinsko poslopje in k civilnemu komisarju, kjer je govoril z uradniki. Popoldne je prišel v stik z vojaškimi oblastvi. Dalje časa se je pomudil med gojenci kmetijske Šole na Grmu. Zvečer se je vrnil v Ljubljano. * Podaljšana veljavnost oblačilnih nakaznic. Iz Rima poročajo, da se veljavnost oblačilnih nakaznic, ki so zdaj v veljavi, podaljša do 30. junija 1944. Ukrep je narekovala neogibna potreba, da se. na najmanjšo mero skrči izdelava tkanin in oblačilnih predmetov za civilno prebivalstvo, ker se zaloge stopnjemu zmanjšujejo. Skoraj za dve tretjini se skrčijo točke za vse vrste civilne obutve. Razdeljevanje razpoložljivih količin zimske ali moške usnjene obutve bo Izven nakaznic možno s posredovanjem sindikalnih organizacij le za tiste vrste delavcev, ki obutev res nujno potrebujejo. * Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani obvešča občinstvo, da so po odloku Visokega komi-sariata dovoljeni od 6. t. m. dalje obiski k bolnicam samo ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 15. uro. * Rudnik v Mežici, ki spada med najstarejša koroška industrijska podjetja, praznuje letos 75-letnico. Ima nekatere zelo stare in zveste rudarje. Trije izmed njih so v službi že 40 let, eden celo 42 let, več kakor 220 rudarjev pa pripada rudniku nad 25 do 38 let. Vsi ti so bili počaščeni na proslavi 75-letnice. * Zlato poroko sta piaznovala v Radovljici trgovec Ivan Bulovec in Jerica rojena Kocjanči-čeva. še dosti čvrsta in zdrava vodita s sinom trgovino z živili. * Poroke. Poročila sta se v Planini pri Rakeku zasebni uradnik g. Marjan M i s s o n in učiteljica gdč. Anica Dolenčeva iz Laz. V Ljubljani sta »e poročila v ponedeljek državni tehnik g. Danijel Cuk in gdč. Anuška Kruljeva. Čestitamo! * Smrt gozdarskega strokovnjaka. Na Prekopi je umrl nagle smrti v starosti 63 let inž. Rado K o s j e k, višji šumski svetnik v pokoju. Zapustil je vdovo, dve hčerki in širši krog sorodnikov. Pokopan je bil prejšnji torek v Kostanjevici na Krki. * Začetek šolskega leta. Uradno se objavlja, da bodo izpiti v jesenskem roku na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah od 10. do 30. septembra po razporedu, kakor ga določijo posamezna ravnateljstva. Diplomski izpiti na učiteljskih šolah pa bodo šele v začetku novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začltek pouka pa bo 11. oktobra. * Nova devetdncvnica. Pretekli petek se je začela v vsej ljubljanski škofiji nova devetdnevnica, ki traja do 11. t. m. Verniki molijo za vse sovražnike, ki nameravajo moriti in uničiti vero in cerkev, dalje za tiste, ki netijo medsebojno sovraštvo in pripravljajo pokolj ali pa s takimi naklepi soglašajo in jih zagovarjajo. V ponedeljek 13. t. m. bodo po vseh cerkvah črne maše za duše tistih, ki so padli kot žrtve nekrščan-skega in brezbožnega mišljenja. * žrtev električnega toka je postal 37-letnl Franc F e r š, pomožni delavec mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pri delu je po nesreči prišel v stik z električno napeljavo, in je dobil tako hude opekline, da je še tisti večer umrl. * Smrtna nesreča v tovarni. V Zapužah pri Begunjah na Gorenjskem je padel 32-letni tovarnarjev brat Vladimir B o 1 č tako nesrečno v jamo v tkalnici, da je kmalu nato izdihnil. * O letošnji vinski letini poročajo skoraj iz vseh vinorodnih dežel v Evropi, da bo v splošnem dobra, marsikod celo boljša kakor lani. To je razveseljivo, ker spada vino zlasti v vojnih časih med življenjske potrebščine. Čudno naključje je hotelo, da je leto 1917. dalo izredno dobro vino ln prav tako lansko: dve leti med velikima voj- Krompir je v mnogih delih sveta postal glavna hrana širokih slojev. Pri nas je krompir sicer že dolgo čislan, vendar pa poraba krompirja v naših krajih davno ni dosegla povprečja sosednih držav. Sedaj med vojno, ko primanjkuje moke in mesa, pa je tudi pri nas poraba krompirja izredno narasla. Nedvomno doseza dvakratno predvojno povprečje. O vsem tem nas pouči letošnji »Gospodinjski koledar«. Ker živa bitja lahko pretvarjajo škrob in sladkor v maščobe, nam je krompir kot značilen predstavnik živila, ki vsebuje poleg polnovredne beljakovine še večje količine (20%) škroba, danes posebno dragocena hrana. Ima veliko redilno in nasitno vrednost. V primeri s svojo kalorično vrednostjo sta krompir in fižol poleg mleka najcenejši hranili. Od samega krompirja se sicer ne da živeti, morali bi ga dnevno pojesti 4% kg, česar pa naš želodec ne bi mogel prenašati. Ako pa uživamo dnevno okoli Ms kg krompirja, dovajamo s tem na najcenejši način organizmu snovi."ki nam jih sicer daje moka, oziroma močnata jedila. Krompir je poleg tega lahko prebavljivo in zdravja koristno hranilo. Pospešuje izločevanje škodljive sečne kisline, preprečuje protin in razne dru.te boles.!ii Krompir lahko uživamo v mnogoteri obliki in različno pripravljenega. Z dodatkom maščobe, mleka, jajc in sira se napravljajo izredno hranilna in okusna jedila, ki nam lahko v mnogem nadomeščajo močnate jedi, ki si jih moremo redkeje privoščiti. Pretlačeni kuhani krompir dodajamo moki za napravo testa. Mnoge gospodinje tudi danes posvečajo pripravljanju krompirja premalo pažnje. Greh je zaradi komcdnosti postavljati na mizo vedno le krompir v oblicah. Saj ga lahko pripravljamo na nebroj načinov, ki dvigajo hranilno vrednost in okusnost krompirja Institut za bankarstvo na trgovski visoki šoli v Stockholmu je nedavno objavil zanimivo študijo o pozabljenih vlogah v bankah in drugih denarnih zavodih križem sveta. Za »pozabljene« se smatrajo vloge, za katere se že več let nihče ne zanima in je vlagatelj tudi sicer neznan. Podatki so zbrani za konec leta 1938., torej zadnjega predvojnega leta. Za to leto so bančne zveze raznih držav po večini še pred začetkom vojne objavile preglede o stanju bank in drugih denarnih zavodov na svojem področju. Na osnovi objavljenih podatkov cenijo, da leži v denarnih zavodih civiliziranih držav za okrog 15 milijard lir vlog brez znanega gospodarja. To ogromno premoženje sestavlja več milijonov vlog od prav majhnih zneskov pa do tisočakov in desettisočakov. Denarni zavodi takih mrtvih vlog niso veseli, čeprav z njimi nimajo drugega dela, kakor da leto za letom pripisujejo narasle obresti. Mnogo teh zneskov izvira iz dobe pred hudo gospodarsko krizo, ki je pred dobrim desetletjem več ali manj prizadela ves svet. Denarni -zavodi so se takrat zlasti v državah, ki niso imele krepko dirigiranega gospodarstva, zapirali kar na veliko. Nešteti vlagatelji so prišli ob svoje vloge, posebno v raznih ameriških državah. Mnogi zavodi so si potem zopet opomogli, toda nekateri vlagatelji so medtem pomrli, ne da bi bili znani njihovi dediči, mnogi zopet so se preselili in niso zvedeli, da ima njihova vloga zopet realno vrednost. Precejšen del pozabljenih vlog pripisujejo nepoštenim izvorom. Morilci, tatovi, sleparji so se nama sta dali najboljše vino v tem stoletju. Zdaj je treba le še mnogo sonca v septembru in v začetku oktobra, potem se bomo lahko pohvalili kar s tremi odličnimi letniki tega stoletja. * Smrtna nesreča pri delu. 54-letni kmetski delavec Miha Leban je bil v tolminski okolici zaposlen pri nekem kmetu in Je po lestvi nosil seno na hlev. Po nesreči se je lestev nagnila, mož je izgubil ravnotežje in je pri padcu zadel z glavo ob kamen. Kmalu nato je izdihnil. * I'soden padec. V Slovenski B!strici se je primerila smrtna nesreča prejšnji torek popoldne. 32-letni tesar Alojz B a b i č je padel z 10 m visokega ogrodja in mu je počila lobanja. Izdihnil je v mariborski boln:šnici. * Dve novi žrtvi Drave. V Ptuju je kak kilometer pod železniškim mostom' utonila 17-letna posestni kova hčerka Rozika Obranova iz Budine, ki ni znala plavati. Truplo so našli precej niže od kraja nesreče in ga pokopali v Ptuju. Nadalje je blizu tam utonil 16-letni slaščičarski vajenec Milan Belčič. V vodi ga je menda zadela kap. Tnipla dolgo niso našli. Največ hi anilnih, snovi ohrani kromp'r, ako ga z olupki vred pečemo v pečici ali vsaj z olupki kuhamo, ker se zbira neposredno pod olupki največ beljakovin. Prav štedljivo uporabljamo krompir, ako ga č^to operemo, 10 minut kuhamo, nakar se da lahko olupiti, nato osolimo in do kraja skuhamo. Kjer redijo kuretino ali druge domače živali, lahko krompir lupijo v surovenu stanju, olupke pa porabljajo za krmo. Krompirjeva voda je hranilna in jo moramo porabljati za juhe in omake. Krompir shranimo navadno v kleti, ki naj bo suha, hladna in zatemnjena ter zavarovana proti mrazu. Najbolje je, ako ga denemo v zaboje z razmaknjenimi letvami ali deskami. Krompirjeve klice moramo pred uporabo odstranjevati. Zmrzli krompir dobiva sladak okus, ker se škrob pretvori v sladkor. Ako ga položimo v vodo ali prenesemo v toplejše mesto, krompir zopet izgubi sladkobo in je uporabljiv. V mrzlih dneh ga moramo pokriti z vrečami ali papirjem. Pred gnilobo ga zavarujemo, ako ga potrosimo z negašenim apnom. Pri pripravi kruha z dodatkom krompirja, naj gospodinje tole upoštevajo: Krompir vsebuje mnogo vode. Zato moramo po kuhanju vodo hitro odliti, krompir odkriti in postaviti na štedilnik, da se izpari. Po potrebi lonec še pretresemo, tako da pride krompir iz dna na vrh. Na ta način izhlapi del vode, krompir pa postane bolj močnat in okusnejši. To delo se izplača in naj se dosledno opravlja, še bolje pa je, ako krompir skrbno operemo (morda s krtačico) in ga denemo na pločevini v pečico, da se speče. Jeseni ni treba niti olupkov odstranjevati, temveč zmeljemo krompir z lupinami vred na mesoreznici in ga pridenemo k moki za kruh. V poznejšem času krompir prav tanko olupimo in spečemo. odknžali denarja, ki bi jih mogel izdati, s tem, da so ga vložili pod napačnim imenom v kako banko. Denarja si pa pozneje ali niso upali dvigniti ali pa ga niso mogli, ker so bili zasačeni in obsojeni na večletno ječo, tako da se z nepošteno pridobljenim premoženjem niso mogli okoristiti. Nadaljnja skupina pozabljenih vlog Izhaja od raznih skrbnih, a več ali manj čudaških tet in stricev. Nabirali in nalagali so skrivaj zneske, da bi presenetili nečaka, nečakinjo ali kakega drugega ljubljenca z doto ali s kapitalom, potrebnim za gospodarsko osamosvojitev. Nikomur niso črhnili o tem besede, da bi bilo potem presenečenje tem večje. Prehitela pa jih je smrt, preden so z denarjem razpolagali. Za naloženo svoto ni vedel nihče in ostala je v hranilnici ali banki brez lastnika. Še mnogo je takih in sličnih primerov pozabljenih vlog. Po večini gre, kakor rečeno, za manjše vloge, a njihovo število je po svetu tako veliko, da cenijo njihov skupni znesek 15 milijard lir. Usoda pozabljenih vlog je prav različna, ker zakoni razn;h držav zelo različno določajo, kaj se ima zgoditi z vlogami, katerih lastniki so neznani in se v določenem roku ne javijo. Po večini zapadejo take vloge na korist države, ponekod pa gredo tudi v dobrodelne namene. Doba, po kateri se to zgodi, je v raznih državah zelo različna in se giblje med 5 in 50 leti. V uvodu omenjeno poročilo stockholmskega Instituta priporoča, naj bi se usoda pozabljenih vlog uredila čimbolj enotno v vseh civiliziranih državah. * Med igro je padel z okna 6-letni Hinko Kotnik iz Frama, ki se je igral pri oknu 1. nadstropja. Izgubil je ravnotežje ln si na pločniku na cesti prebil lobanjo. Smrtno nevarno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Ljubljanski sadjarji in vrtnarji suše sadje ln zelenjad na novi sušilnici pri viški podružnici SVD v Rožni dolini. Društvu je dalo na razpolago sušilnico tudi g. Grom v Petrarkovi ulici št. 28. Obe sušilnici sušita vse vrste sadja in zelenjadi proti nizki odškodnini. Vsak dobi nazaj suho svoje blago. Ker sadje letos zelo gnije, priporočamo vsem sadjarjem in vrtnarjem v mestu ln na deželi, naj posuše kolikor le mogoče svojih pridelkov. 1 * Šolsko leto na orglarski šoli v Ljubljani se bo pričelo 1. oktobra. Spet bo otvorjen prvi letnik, v katerega se sprejmejo fantje, ki imajo sposobnost in veselje za organistovsko službo. * VELIKE POVEČANE FOTOGRAFIJE po vsaki sliki Izdeluje lično tn solidno foto BEM, LJUBLJANA, Woifova 8. Pozabljene milijarde Nezgoda Cvetkove Tilke Ta vam je počilo smeha po vasi, ko se je raznesla novica o nezgodi Cvetkove Tilke. Sosede so si šepetale dovtipno, mlajši svet se je poredno muzal, pravo naslado so imeli nekateri na dogodku. Bili so to fantje, ki so se Tilki udvarjali, a so bili odločno odbiti. Cvetkova Tilka je štela dvajset pomladi. Tudi o njej, kakor večjidel o vsaki, je krožilo dosti govoric. Vendar, po pravici rečeno, slabega ji ni imel nihče podtikati. Hodila je v cerkev, čuvala dekliško čast in poštenje, ljubila preprostost, imela vsikdar prijazno besedo za kogarsibodi. Celo fantje, ki nemalokrat radi zbijajo šale iz tega ali onega dekliča, so gojili do nje primerno spoštovanje. Kakor en sam glas je šlo med njimi: »Cvetkovi Tilki enake nimaš v celi fari ne po lepoti, še manj pa po brhkoti in šegavosti.« V resnici prava cvetka! In k temu še imovita. Pa skrbna in brižna, kakor mravljica. Zaradi vsega tega so se pred njo marsikatere fantovske oči živo zaiskrile, a takoj pa se pobe-sile k tlom, premagane od njene miline. Temu navkljub se je ipak ta ali oni fante opogumil, prizadevajoč si, prikleniti zalo Tilko nase. Toda zaman. Dobili so odpoved vsi po vrsti — izvzemši enega edinega. Trunkov Pepe, prikupljive zunanjosti, poklicno naobražen, postaven in petičen kmetski sin. je bil ed'ni oni srečni metuljček, ki je smel vsrkavati opoj tega bajnega cveta. Prost dostop je imel v njeno hišo in tudi v njeno dično srce. Dekle se je zaljubilo v treznega, vljudnega, značajnega mladca z vsem ognjem svoje mlade duše. »O« Bilo je vročega meseca rožnika. Sonce je vzhajalo izza holmcev v vsem svojem čaru. Griči in ravnine so se iskrili kakor posuti z dragulji. S seči in senožetov je odmevalo ukanje neugnanih koscev. Ozračje je dišalo prijetno po novem senu. Izza obronka, kjer se neha gozd, se pojavi zdajci bel predmet. Kosci zaukajo iz polnih grl. Prihajala so dekleta — grabljice — z belo pokritim jerbasom. Vsakteri si je bil gotov lepega kosa kolača. In dobil ga je v resnici. Pa še polič zlato se iskrečega hruševca zraven. Novo veselje je stopilo v ospredje. Mu je li dalo povod okrepčilo ali nemara le deklic bližina, je težko trditi. Zidane volje, smeha in raznovrstnih porednosti ni hotelo biti konca. Nihče ni čutil ognja poletnega sonca, ne grenkljatih srag po licu ali tlečih žuljev na roki. Delali so ves dan pridno kakor za stavo. Ves napor dolgih poletnih dni pa ni oviral Trunkovega Pepeta, da ne bi krenil zvečer po delu k svoji Tilki. Mlada moč je neizčrpna, ljubezni podlega utrujenost. Ljubezen daje udom prožnost tudi po najtežjem delu. Pepe je prihajal k hiši svoje drage na drugem koncu vasi lahkotnih korakov. Svetila mu je prijazna lunica. Tam je cvetela njegova sreča. Kakor svetišče se mu je zdela čedna sobica, kraljestvo njegove izvcljenke, na vzhodnem delu Cvetkove domačije. Povšod vzoren red in čistoča, roža pri roži. Kako veselo in privlačno! Le eno mu je dalo večkrat ponrsleka. Skozi družinsko sobo je moral do vratic dekletove čumnate. Vendar s kakšno nepriliko se mu doslej še ni bilo treba srečati. Za to je že dekle poskrbelo. Je pa tudi toliko lepega poigravalo v njegovem srcu, da je moral nositi dekletu kakor čebelica sproti te sladkosti. Brez odmene ni ostal. Bele roke 'O ga prižele tesno k sebi, drhtel je v tihi blaženosti. »Domov že meniš, Pepe?« »Da! Truden sem.« »Verjamem rada! Košnja človeka zdela. Cuj, to-le ti še moram povedati, potem lahko greš, čeprav mi bo žal...« Tako in podobno je zadrževala lepa Tilka svojega miljenca. Sobico pa si je osvajala medtem čedalje bolj gosta tema. Na nebo so se prikradli oblaki, v katerih okrilje je zajadrala lunica in ugasnila. Stvarstvo je počivalo v objemu sladkega miru. Pepetu in Ttlki se prično zap'rati polagoma trudne oče. Naposled omahne dekle, premagano od spanca na belo rjuho. Pepe pa zadremije na stolu pri njeni postelji.. . Cvetkova mati so "Se drugo jutro precej začudili, ko ob običajni uri ni bilo čuti Tilke v kuhinji. Zlovoljnosti se pa vendar niso dali polastiti. Preveč dobrodušnosti in ljubezni do hčerke je tlelo v materinem srcu. »Dekle je pač utrujeno, ker se celi dan žene neumorno z delom,« so si dejali. »Naj si odpočije po volji,« so pristavili in se dvignili iz postelje. Jeli so se oblačiti. Po stari navadi opravijo še kratko jutranjo molitev, nato pa se podvizajo v kuhinjo. Delo se jim je kar topilo izpod vajenih rok. Ni še pretekla ura !n že je stala na mizi obilna skleda lepo rumenih in okusnih koruznih žgancev. Naokrog pa se je kadilo lz snažnih porcelanastih skodelic vroče mleko. Posli so jeli prihajati k zajtrku. »Tilka, hal6, pokonci! Mar ne bo danes nič vstajenja?« zakličejo mati nagajivo mimogrede pri vratih hčerkine spalnice. Tilka se dvigne na postelji in si pomenca svoje lepe, modre oči. Tik sebe uzre na stolu sključenega in še spečega Pepeta. V trenutku se zave položaja. Zasp'ala sta! Grozno! Pri srcu začuti veliko tesnobo. Kaj bo, če vstopijo mati! Nagnila se je na stran ter narahlo pocukala Pepeta za suknjo. Fant odpre oči. Mraz in vročina ga spre-letita od pet do temena. Kaj mu je početi ? Bil je kakor v omotici. Naposled skuša odpreti usta. Tilka položi hitro prst na svoje rudeče ustnice v znak, naj molči. Veder nasmehljaj na polnem njenem licu je pričal, da je sama s seboj že v ravnovesju. Pepe se sili vrniti ji nasmeh, nič manj sladak, toda ni se mu prav obneslo. Njegov duh je begal ta čas okrog edinega zagonetnega vprašanja: Kako odnesti pete iz te zagate?... V duha se preleviti si je zaželel ta hip, šinil bi vsaj neopažno skozi steno. Kaže pa vsa okoliščina nasprotno, da mu bržkone pred sramoto ne bo najti ovinka. In Tilka, ubožica? Posledice bi ga pekle hujše od žerjavice. Ljudski jeziki so strupeni! Tilka pa je pokazala tega jutra, da se ne samo po lepoti, marveč tudi po bistroumnosti ne da zlepa kosati. »Potuhni se, Pepe, počakaj da se vrnem.« je zašepetala fantu. Zatem odpre vrata tn stopi v družinsko sobo. Niti najmanjšega znaka kikšne zadrege, ni razkrival njen veseli obrazek. »Dobro jutro« in »dober tek« je zagostolela zbranim pri mizi razigrano kakor ptička. Nato je zbrzela proti hlevu. Vrnila se je od tam s košem na rami. »Kaj nameravaš, dete. za božjo voljo? Cemu ti bo koš zdajle? Jest pojdi brž, pravim!« pozove Tilko mati pri mizi in se čudi. »Prestiljati si grem. Preklicana postelj! Ne zlobite se. mama. Vso noč nisem očesa zatisnila. Z leve na desno sem se obračala neprestano, povsod pa ista trdoba kakor na polenih. Vse kosti me bole. čemu sploh trpeti, ko si je pomagati tako enostavno.' Ne maram zajtrka, niti ne diši mi ne, preden te reči ne uredim.« Mati je umolknila, Tilka pa smuknila v svojo sobico. Nadvse ugodno, kakor nemara še nikoli, ji je bilo, da ji mati niso dali z nadaljnimi vprašanji zdajle tratiti čas. Odigrati ji je bilo treba težko vlogo, a predrzno še bolj. Nade ni izgubila Upala je trdno, da se ji nakana vsekakor ne bo izjalovila. Rešiti mora fanta iz neljube zagate. Mora! Za vsako ceno! »Brž zdaj v ta-le koš, Pepe! Druge pomoči ni. Jaz pa vržem nate slame in te odnesem na dvorišče. Tam napraviš smuk, zdrviš za plotom proti domu in vsa smola bo pri kraju... »Tako je bodrila Tilka svojega vasovalca in komaj dušila v sebi smeh. Trunkov Pepe ni okleval niti trenutek. Zaupljivo in brez ugovora je jel skladati kosti svojega rojstva v trebušino rešilnega koša. »Prav kakor Jona v ribjem trebuhu,« šine Pepetu na misel. Ce ne slabše ? Bo šlo ? I, nu morda se Tilki podjetje vsekakor posreči. Saj polovico je že storjenega. Da, ko bi vendar bil ta-le koš zrakoplov. Primojdevet! Dal bi mu pare iz vseh zalog, plul bi odtod, pa še kako jadrno! Šupi mu vrže ta hip Tilka slame na glavo. Misli se mu raz-prše kakor jata vrabcev. Čvrsta Tilka zavihti zdajci z lahkoto breme na svoja mlada pleča. Sreča pa je čestokrat rada muhasta. Kdo še ni tega izkusil? Tudi Tdki je tokrat obrnila hrbet. Pa še kako brezobzirno! Kaj se je zgodilo? Dekle, svesto si popolnega zmagoslavja, je že bilo prijelo za kljuko na vratih. Le še korak in bila bi iz škripcev. Tedajcl pa poči pri košu že znatno nasiljena naramnica. Koš sam pa treskne in zavrtoglavi po tleh. Iz njega pa* se zakotali po sobi — o gorje in čudo! — Trunkov Pepe ... Pri mizi zbrani bušnejo v smeh. Žlice jim spol-zevajo iz rok. Roke same pa grabijo za trebuh. Ne, česa podobnega pa še niso doživeli! Solze jim od smeha stopajo v oči. Celo Cvetkovo mamo je posilil pritajeni kašelj, dasi jim položaj sicer ni kar nič bil po volji. Tem bolj siten še zaradi družine pri mizi! Da, to je torej bil povod smeha, šepetanja in muzanja po vasi. V pozabljivost je dogodek le polagoma zatonil. Celo Trunkov Pepe in Cvetkova Tilka sama sta si ga rada po letih kot srečna zakonca privabila za kratek čas v spomin na vesela mlada leta. Zapisal: Ha-či. Naši lo vci »Ce Di laž vse lovce zadavila, bi imela divjad kmalu mir,« je začel občinski svetnik Jelovič pri stalni mizi. Vse. kar pripovedujete o bistrem psu, je do pike zlagano, in še kako! Pri mojem Stopu je to čisto kaj drugega, včeraj je lajal pri »Trti* nad srnino pečenko, katero sem ravno skrivaj jedel. In zakaj, mislile? Ker je to bilo ovčje stegno, pripravljeno kakor divjačina, kar sem pozneje zvedel. Jaz nisem opazil ničesar, žival pa!« »To rad verjamem,« je prikimal trgovec Svet-lič. »Jaz tudi moram včasih tirati svojo Diano s silo iz gostilne, če pripravljajo v kuhinji jerebice, kar v resnici niso.« »Kaj je vse to!« se je oglasil kmetijski svetnik Zelnik. »Moja Flora je pa stala zadnjič pri jedilnem listu v gostilni pri Jazbecu, ker so bile na njem zapisane prepelice, čeprav so bile že črtane.« »Temu se ni nič čuditi.« je pridejal finančni svetnik Šparovec. »Moj Rjavček je lajal lansko zimo v restavraciji nad nekim čitateljem. dokler ni odložil dnevnika, katerega mi je potem pes prinesel. In kaj je bilo zaoisanega? Jožko Les-jak in Ida Jelen, rojena Zajec — zaročena!... Včeraj sem zvedel, da se ie zaroka razdrla. Kaj pravite k takemu instinktu?« »Res, nekaj posebnega je, kak voh imajo lovski psi,« je pritrdil svetnik za oskrbo revežev, Nedajenič. »Pred dnevi je skočil moj Lord z okna v prodajalno sira in se lotil neke žene. Jaz takoj za njim in ga potegnem proč. Ker si nisem znal zadeve rtetolmačiti, mi je tista žena rekla: .Zdravnik mi je predpisal, da moram nositi na trebuhu kožuhovino iz srnine kože, morda je to vzrok? ...' Prav je imela ženica, žival je zavohala divjad celo v prodajalni za sir!« Gostilničar, ki je poslušal te razgovore, je pripomnil: »Človeku dandanes res dobro dene. če sliši na tak način resnico.« A. lil. Mesto tisoč in ene noči Stara prestolnica dežele med dvema veletoko-ma, današnjega Iraka, Bagdad, stepa iz svoje pozabljenosti spet v svetlobo sveta. Med slikovitimi palmovimi logi sanja nekdanji sedež kalifa Haruna al Rašida v žarečem soncu in v temnih valovih Tigride se zrcalijo njegove hiše ter kupole njegovih mošej. Njegov sijaj in krasota v dobi Sasanidov sta proč, njegove širne palače so razdejane, cvetoči vrtovi opustošeni, toda ponosna arabska metropola hrani v svojem imenu spomine na cvetlice in svilo, vrtnice in španski bezeg. Stara mestna vrata Bab el Nasr, minaret mošeje Suk el Gazi z napol uničenimi, krasnimi ornamenti in nekoliko zapuščenih mavzolejev je vse, kar spominja na dobo bagdadskih kalifov. Ob zapadnem robu mesta je videti v pesku razpadle ostanke kamnitega spomenika — na te n mestu je Harun al Rašid pokopal svojo najljubšo ženo Sit Zobeido pod palmami prekopa Saklavna. še en spomin na davno minule dni hrani mesta. Ce vprašaš hamale, nosače ob nabrežju Tigi ide, kdo je to nabrežje zsradil, ti odgovore: Nabuk v donozor, kralj babilonski. Morda imajo prav, morda pa tudi ne. Moderni Bagdad je izrazito arabsko mest-i s prostranimi, obokanimi bazari. Hiše imajo l"pe, rezljane lesene stolpiče nad cesta d in zapita, tlakovana dvorišča, na katerih vidiš krotke gazele ali pa pogostoma tudi risa na verigi. Sti *lie so ploske terase s krasnim lazeledom v daljavo. Tu ljudje večerjajo in tu zavoljo nečne vročine tudi pod milim nebom prenočujejo. Stebre, okenske okv;re in tlak na dvoriščih izdelujejo iz ala-bastra, iti ga lomijo v okolici Mosula, druge-ja kamna namreč skoraj ni. V starem veku je bila Mezopotamija žitnica vzhodnega sveta in marsikdo ne mere razumeti, karrije to bogastvo tako popolnoma izginilo. Odgovor pa je lahek. Dežela razpolaga s silnimi vodnimi masami, ki pritakajo iz :;i-vernih gora, V starih časih so s prekop" in iarki delili to vodno bogastvo vsej deželi, da je ž njimi nam t-kala polja. Samo te vlage potrebuje zemlja. Nekdo poroča, da je vide! po izdatni deževni n "I puščavo vso posuto s neštetimi, pestrim' cvet'- -mi. L. 1257 pa je Hulagu, Džingiskanov h , osvojil Bagdad, štirideset dni so njegove h • plenile po mestu in ga sprenvnjale v prah in pel. Uničile so tudi vse namakalne naprave. : petdeset let pozneje se je isto ponovilo s Tin> lenkovimi Tatari. Iz lobanj 90.000 ubitih ljudi > dal strašni Mongol zgraditi piramide. 1508 so -želo zasedli Perzi, 1534 pa Osmani pod sultu i Sol'manom. Do konca svetovne vojne je bil '' r-dad pod gospostvom Visoke porte. Ta si sev \ ni prizadevala, da bi si slavno mesto opomoglo «1 udarcev, ki jih je doživelo v svoji preteklosti. Ženski vestnik še o sušenju sadja Kakor vsako leto, se bo tudi letos nasušilo precej sadja. Letos še tembolj, ker je letino treba na vsak način izkoristiti za zimo. Da se sadje pravilno suši in je okusno, je treba paziti na nekaj okoliščin. Večinoma sušijo jabolka in hruške. Sladka jabolka postanejo pri sušenju žilava, uporabljajo naj se rajši za marmelado. Vsa jabolka se naj olupijo in odstranijo peške. Srednje velike in male samo olupi in izreži peške, velike pa raz-reži na 4 do 6 krhljev. Hruške suši neolupljene ln s peškami. Koža hrušk se namreč pri sušenju omehča in je užitna. Trde hruške pusti pred •ušenjem omehčati, nakar dobe izredno fin okus. V poštev pridejo zlasti tudi češplje. Za sušenje Vzemi le popolnoma zrele in velike ter izloči vse drvive. Hruške in češplje obrni s pecljem navzgor. Peškato sadje sme ležati le drugo poleg drugega, nikdar nakopičeno! Toplota pri sušenju češpelj mora biti kakor že pri češnjah spočetka le majhna, dokler se peclji ne posuše in se ni bati izcejanja soka, nakar se vročina ojači. Kadar je pečkato sadje že napol suho, priporočamo, da se z malim pritiskom izločijo peške. Pravilno posušeno sadje ne sme pri močnem stiskanju dati nobene kapljice. Predolgo ali preveč posušeno sadje ostane žilavo in se pri kuhi ne omehča. Tudi prehitro sušenje napravi sadje neužitno. Po končanem sušenju naj leži sadje nekaj dni na zraku, ali pa naj se v visečih vrečah spravi na zračnem prostoru. Ako imajo pletenlce za sušenje žično mrežo, položi nanjo debel zavojni papir ln nato šele sadje. Na ta način obvaruješ sadje pred neprijetnim kovinastim okusom. Papirnate podloge večkrat premenjuj. Bolj praktične pa so tanke lesene mreže. Po teh navodilih sušeno sadje bo res dobro in prijetnega okusa, ne kakor ga dobimo večkrat na trgu, trdo in neokusno. Sušenje jabolk zrezanih na obročke, je jako praktično za mala gospodinjstva. Napravi si lesene paličice, natakni nanj na obročke zrezana jabolka, katerim si izrezala peščice in jih pritrdi poševno v pečico. Da obdrže rezine lepo svetlo barvo, zažgi takoj žvepleno nitko pod njimi. Mnogo dragih klobukov je na cenenih glavah. * Marsikdo ima dobro srce, samo spomniti ga je treba na to. Za kuhinjo Češko cvetje lz sadja. 15. do 20 dkg moke, */a 1 mleka (lahko tudi umetnega), 1 žlico sladkorja, 1 jajce in 1 žlico pecilnega praška raztepi v tanko testo. Ako primešaš mleku vode, vzemi dve jajci. S 3 dkg masti namaži ponev, vlij vanjo polovico testa m postavi v peč, da se strdl. Položi hitro nanj % kg narezanega sadja (ali jagod), polij še z drugo polovico testa in speci popolnoma. Končno ga razdrobi, kakor drugo cvrtje in nesi posladkanega na mizo. Ocvrti paradižniki. Lepe velike paradižnike umij, posuši, olupi in zrezi na tanke koleščke. Raztepi eno do treh jajc, pač po številu paradižnikov, osoli in popopraj jih, pomoči paradižnike vanje, obrni jih v drobtinah, položi v kožico, v kateri je hudo razbeljeno maslo ter jih cvri 10 do 12 minut. Paradižniki kot prikuha. Pri slabem ognju kuhaj paradižnike med neprestanim mešanjem v sok, v katerega natreseš kruhovih drobtin. Tako pripravljeni paradižniki so pripraven dodatek k mesu. Lahko jih poljubno začiniš s čebulo, mu-škatovim orehom ali papriko. Juha iz paradižnikov. Razmoči v vodi kruha, izžmi ga in deni v ponev z vročim maslom in zmešaj dobro. Nato prideni y2 kg umitih in prerezanih paradižnikov, dodaj še nekaj vode in soli. Vse skupaj pasiraj skozi sito, popopraj nekoliko in zavri. Ako so paradižniki kisli, jim pridem košček sladkorja ln juha je gotova. Na juho daj zrezane in zarumenjene koščke kruha. Kajpada, žemlje bi bile najboljše. Amerikanska jajčnata jed. Vzemi za 6 jajc eno žlico drobno sesekljane čebule, deni jo v vročo mast, da postane svetlorumena. Vlij nanjo z vodo, soljo in poprom raztepana jajca. Jajca ves čas mešaj, da je jed lepo kosmičasta. Ako imaš ostanke mesa ali slanine, stresi jih sesekljane nanjo. Drobni nasveti Kožuhovino (mufe, boe itd.).ohraniš mnogo let, če z njimi pravilno ravnaš. Poleti moraš kožuho-vlnaste predmete varovati pred molji, zato jih večkrat preglej in prezrači, toda nikdar na soncu, tudi nositi jih ne smeš na soncu. En sam sončni dan lahko baje kožuhovini bolj škoduje, kakor noša skozi vso zimo. čiščenje bisernice. Teh stvari nikdar ne čisti z milom, temveč le z vodo v katero si dala nekoliko Ilovice. Perilo bo lepo belo, ako narežeš v lug kos olup-ljene limone. Tudi jajčne lupine so dobre, ako posušene damo v vrečico in jo privežemo za roč lonca, kadar kuhamo perilo. Lasje so košati in svetli, če Je v naši hrani dovolj žvepla. Jedi ki vsebujejo klej, kakor žolice, oves, ovsene juhe, vplivajo dobro na rast las. Konji dobijo po ovsu svetlo lepo dlako, enako tudi zajci. Blato odstraniš iz obleke, če pustiš, da se blato popolnoma posuši, nato ga zmencaš in skrtačiš. Potem prereži surov krompir, dobro namažt ž njim madeže, ki hitro izginejo in blago je zopet čisto. Madež po pivu odstranimo z mešanico špirita m vode ter nato s čisto vodo. Za svilo pa moramo uporabljati bencin. Madež po sadju odstrani limonov sok in milnica, Ne smemo pa čakati predolgo. Madeže po vinu odstranimo z vodikovim dvo-kisom in z limono. Za svilo pa je bolje uporabljati špirit. Kontrola svežih jajc. Jajce položimo v slano vodo. Stara jajca ostanejo na površju, sveža na dnu. Kuhanje jajc Je bolje v slani vodi, da ne popokajo. Jajce tudi ne poči, če ga pred kuho pre-bodemo z iglo. Sveča bolj svetlo gori, če natresemo okrog stenja malo soli. Potenja nog ne smemo preprečiti, ker bi s tem škodili zdravju. Bolje je, da se često umivamo ter da kopljemo noge v slani vodi. Poleti moramo noge sončiti. Domače zdravilne rastline Kako jih nabiramo in sušimo 21. DIVJI MAK ali purpelico pozna vsak otrok. Pravijo mu tudi križec, pumpela ali roštaliea. Raste kot plevel po njivah, zlasti med žitorn. Iz vretenaste, razrasle korenine zraste do pol m visoko, vejnato steblo, ki je prav tako sršaato kocinasto kakor v majhne krpice narezani listi. Posamezni cveti se razvijejo na koncu dolgih pecljev. Izprva so kimasti, in dvolistna čaša pokriva zmečkani venec. Ob razcvitanju se cvetni pecelj postrumi, čaša odpade, in venec se razprostre. Štirje veliki, škrlatnordeči listi s črno liso pri dnu obdajajo številne prašnike in glavičasti pestič. Zdravilni divji mak ločiš od nezdravilnih vrst po tem, da pri zdravilnem maku prašnične niti niso odebeljene proti prašnicam, da listi poraščajo steblo, pa ga ne objemajo, da je plodnica pri dnu lepo zaokrožena, kvečjemu dvakrat daljša nego širša in da ima na pokrovcu 8—14 trakov. V zdravilne namene nabiramo venčne Irste. Brati moramo okoli poldneva v lepem, suhem vremenu. Glede sušenja velja to, kar smo povedali pri lučniku (19), le da cvetja ni treba spravljati nad živim apnom. Suho cvetje rabijo za »prsni čaj«, iz svežega pa kuhajo makov sirup. 2 »V kovačnico,« mi je odgovoril, med tem ko je nalahko potiskal nazaj enega izmed konj, ki si je drgnil gobec ob njegovo rame. »Smem s teboj?« sem ga prosil. »Nu, le pridi,« je prikimal, »stopi gor.« »Dvigni me v sedlo,« sem ostro dejal, da bi prikril svojo zadrego nad tem da brez tuje pomoči niti konja ne morem zajahati. »Saj res, nisem se spomnil ...« Sam me je dvignil in me nalahko posadil na rjavčev hrbet. Jahala sva drug za drugim po ozki stezi, nato zavila na cesto in slednjič prijahala v kovačnico, stoječo onkraj vasi. Kovač Shad je prišel na prag. Bil je velik, krepak moški in je nosil modri, brez-rokavi suknjič. Kodrasti svetli lasje so mu padali na čelo, kjer so se mu bliščale potne srage V Dobro jutro, Sam, vroč dan imamo, t je rekel; potem je zagledal mene. »Je to tvoj dečko?« To je Filip, pryenec sira Johna/; je čemerno pojasnil Sam. Shad pa si je s svojo mogočno roko popravil kodre s čela in me pozdravil: »Dobro jutro, mladi gospod.« Nisem si mogel opomoči od samega presenečenja, kajti še nikoli mi nihče ni rekel »mladi gospod«. Prezir, ki ga je gojil moj oče do mene, ni ostal le v gradu, marveč so ga prav dobro poznali tudi v vasi, tako da je prešel tudi na vse druge, dasi ga je pri njih nek oliko blažilo sočustvo. Ponos nad tem nenavadnim nagovorom mi je dal moči, da sem brez tuje pomoči splezal s konja. Stopil sem v kovačnico. Sam je vodil konja za menoj in ju privezal k zidu. Nato me je v zadregi pogledal, se prestopil z noge na nogo, zamrmral nekaj o nekem drugem naročilu, ki da ga mora še izvršiti, in je izginil. Dobro sem vedel, v čem je to naročilo — hotel je iti v vaško kr mo in pred menoj se mu res ni bilo treba izgovar Bil sem jako vesel, da sem lahko ostal sam s Shadom. Ves r idoveden sem ga gledal, kako je segreval železni drog in ga S kladivom in kleščami oblikoval v podkev, jo pustil, da se je nekaj časa ohlajala, nato pa jo, še vedno vso žarečo, pribil konju na kopito. »To konja ne boli?« sem hotel vedeti. »Nič bolj kakor tole,« je odvrnil kovač in me nalahko potegnil za lase. »Konjsko kopito ni nič bolj občutljivo kakor tvoji lasje.« Ko je segel po mehu, sem živo zaklical: »Lahko vam pomagam!« Odšepal sem k njemu in postavil svojo kratko nogo na železni podstavek, da bi imel pri delu trdnejše oporišče. Shad me je pazljivo gledal. Naposled je hotel vedeti: »Ali so že kdaj kaj poizkusili z vašo nogo, mladi gospod?« Pripovedoval sem mu o uteži, ki sem jo vlačil na svoji nogi in o obisku pri londonskem zdravniku. Med tem je Shad podkoval konja in ko si je obrisal roke v predpasnik, je postavil na mizo vrč, kos sira in kruha. »Hočete malo?« je vprašal. In dasiprav sem dobival doma toliko hrane, kolikor sem je le hotel, in res nisem bil lačen, sem prikimal, kajti našel sem nekaj skupnega s Shadom in sem hotel še malo podaljšati prvi resnični pogovor v svojem življenju. »Gost ima pravico do prvega požirka,« je pojasnil Shad in mi primaknil vrč. Rjavo pivo se mi je zdelo najdragocenejša pijača na svetu in napravil sem dolg požirek. Bilo je močnejše od doma žgane pijače, ki so jo dobivali hlapci in dekle in ki sem jo navadno tudi jaz pil, in brez dvoma mi je ta krepka pijača razvezila jezik. Nemara je bilo kriva tudi nenavadna všečnost nad novim znancem vsekakor sem mu začel takoj razkrivati svoje srce, mu pripovedovati o svojih bridkih občutkih in ljubosumnosti, ki sem jo Čutil do svojega polbratca Karla, pa tudi o tem, kako je moj oče ravnal z menoj ter o žalostni praznoti svojega življenja. Shad je čakal, da sem nehal govoriti; potem si je obrisal krušne drobtine z brade in nekaj trenutkov zamišljen gledal predse. Naposled mi je velel: »Stopite no tja do vrat!« Vstal sem in šel po kovačnici.- ;Hm, hm,« je mrmral, ne da bi zganil ustnice. Kratka noga je in ostane kratka noga, tu se pač ne da nič predrugačiti. Ni mi pa prav jasno, zakaj naj bi zaradi te noge hodili tako sključeni in pokvečeni, mladi gospod. Dajte mi no malo vaš čevelj.« Sezul tem si čevelj z obledelo medeninasto zaponko in ga pomolil Shadu. Konica čevlja je bila tam, kjer sem navadno stopal, vsa obrabljena, dočim je bila peta še tako dobra, kakor da je prišel čevelj pravkar od čevljarja. Shad je zamišljeno vrtil čevelj v svojih velikih rokah. Nato je vzel kos železa, ga segrel, ga sploščil in vpognil pokrajinah kitajske velereke Pred tednom smo objavili prvi del tega potopisa. Sledi konec: Končna postaja je bila najvažnejše središče svetovne trgovine s čajem Hankau (ustje reke Han), ki je in bo še imel v kitajski zgodovini vrlo važno vlogo. Mesto leži na levem, severnem bregu in se razteza v daljavo več kilometrov, fiteje približno milijon prebivalcev, med njimi več sto belcev. , Okolica je jako rodovitna in na gosto obljudena, tu se stikajo številne trgovinsko važne prometne ceste: ustje reke Han, izhodišča železnic Han-kau—Peking, Hankau—Kanton itd. Jang-tse je še kakih 2000 km ploven, vendar le za manjše ladje. Nasproti Hankauu leži glavno mesto province Hupe Vu-Čang, za Hanom Han-Jang, — vse to pričuje samo ob sebi, da utegne biti Hankau kaj živahno mesto. O tukajšnjem pristanišču džunk v ustju Hana lahko trdim, da je pravi pravcati gozd jadrnic, zakaj v njem je zmerom zasidranih na tisoče, da, desettisoče manjših ladij, na katerih Kitajci žive in umirajo. Ena izmed tukajšnjih posebnosti je dejstvo, da vodna površina reke Jang-tse očituje na svetu osamelo razliko med najnižjim in najvišjim stanjem vode, ki znaša včasi celo 15 m. Kdo bi si pač lahko predstavil, da bi lahko katera naša reka nenadno upadla za 10 do 12 m! Tukaj se izvršuje to padanje in dviganje povsem normalno. V zimi je reka najnižja, pomladi se jame dvigati in doseže najvišjo stopnjo v juliju ali septembru. Dolgi mostovi so plavajoči, tako da se z reko dvigajo ali padajo. Slabše je kajpada s hišami, ki so zgrajene v niže ležečih mestnih četrtih. Te se seveda ne dvigajo, zato jih. morajo ob najvišjem stanju reke prebivalci zapustiti in se preseliti v višje ležeče mestne četrti. Najvažnejši pridelek, ki tukajšnje ljudi najbolj zanima, je čaj. Z njim se dviga ali pada blagostanje mesta in široke okolice. Bleščeče, jako zeleno listje čajevcev se trga trikrat na leto; prva trgatev daje najfinejši pridelek. Čajno listje se na dokaj preprost način posuši in pripravi za predajo. Nasadi so izključno v domačih rokah, dočim trgov ao in izvoz obvladujejo tujci. Pred prvo svetovno vojno so imeli prvo besedo Rusi (zato »ruski čaj«), nato pa Američani. Nijh z denarjem obilno založene tvrdke so pokupile s posredovanjem svojih mešetarjev ves čajni pridelek. Odtod so ga odpremile v Hankau, da ga pre-suše in hermetično zavijejo, da se ne bi na prevozu čez morje ovlažil. Čeprav sem bil v Hankauu v septembru, torej že po glavni sezoni, je vendar pritekal vse do naše ladje močan vonj po čaju, ki se je sušil v sušilnicah. V juliju in avgustu — v mirni dobi — prihajajo semkaj velike ladje, ki jih natovore skoraj s samim čajem, da ga prepeljejo v središča mednarodne trgovine. Kako je danes, je pa težko reči. Tu smo spoznali nov poklic — pokuševalce čaja. Možje so zelo dobro plačani, skrbno varujejo svoj nežnočutni okus, ne pijejo alkohola in so visoko zavarovani za primer, da bi Izgubili ta prirodni dar. Najboljše vrste čaja gredo tedaj na tuje ln doma ostajajo najslabše in najcenejše. Za Mongolsko, Tibet, Turkestan in druge azijske dežele se odpravlja čaj v posodah iz opeke, vrhu tega ga pomešajo z bikovsko krvjo. Ondi seveda čaja ne sladkajo, marveč ga solijo in mu dodajajo masti, tako da ni čaj v našem pomenu besede; najbolj je podoben juhi. Obiskati Hankau in ne kupiti čaja je toliko, kakor če bi bil kdo v vinskih goricah in ne bi pokusil dobtega pridelka. Stopil sem tedaj v prostore znamenite čajne tvrdke. V obsežnih pisarnah je delala cela armada kitajskih uradnikov in nameščencev; nji je poveljevala dvanajstorica dobro hranjenih Evropcev. »Kakšno čast nam prinaša vaš obisk?« »Rad bi kupil čaj.« ->Naša tvrdka prodaja samo na veliko,« je odvrnil z zagonetnim smehljajem gospod z okroglim trebuhom in zlatimi očali. »Nu, saj bi rad kupil čaj na veliko,« sem rekel samozavestno. Naj ti ljudje ne mislijo, da kupujem par deka-gramov! Da bi se možčm bolj prikupil, sem brž v duhu v trojni meri povišal svoja naročila iz domovine. »Nu,.koliko tedaj?« je vprašal čajni magnat na kratko. V sobi je postalo tiho, kakor da bi se odločevala kdo ve kako važna zadeva. »Ce bo cena primerna, bi vzel 200 liber,« sem izjavil zmagoslavno. Učinek je bil presenetljiv. Gospoda je udarila v smeh. Mogotcu z okroglim trebuščkom so zdrknile zlate očali na tla: ko se je malce umiril, je dejal — še vedno smejč: »Gospod, malo ste nas prestrašili; mislil sem, da hočete 200 ladijskih tovorov.« (1 ladijski tovor je 10.000 stotov.) Vsi smo se smejali in ko so se čajni magnatje umirili, so mi prodali tistih 200 fiber, v škatlah po 5 ruskih liber. Cena je bila 80 centov za rusko libro (približno 400 gr), to je kakih 40 lir za kg. Bil je najfinejši čaj, kar sem ga kdaj pil, razdelil sem ga vsem znancem in se je držal še precej časa. Druge ondotne zanimivosti so ogromne klavnice in hladilnice. Tukaj je najcenejše meso na vsem svetu; poleg govedine in svinjine je tudi kuretina, jajca in še marskaj. Kaj čuda, da so se podjetni Angleži tukaj prav tako redili kakor njih mošnje. Zgradili so velike klavnice in hladilnice, v katere se je tiste čase stekala glavna živina iz vse široke in daljnje okolice. Goveje meso v velikih kosih kakor tudi povojene prašiče so polagali v hladilne celice, kjer zamrznejo do kosti. Zdaj pa zdaj so priplavale ladje, ki so imele posebne hladilne naprave, ter so naložile na desettisoče zmrzlih prašičev, ogromno kur, gosi, rac itd. Ladje so plule vse do Londona. Blago je moralo biti vedno zmrznjeno, da se ne bi skvarilo. Hoteč prištediti oba konca. Nato je zvrtal na vsakem koncu luknjo in vrgel železo v čeber vode. Prav tisti trenutek se je vrnil Sam. Takoj končam,« je rekel kovač. Sam je odvedel oba konja iz kovačnice in mi zaklical: »Pridi, Filip!« ^Ostanem tu.« »Kako pa prideš potem domov? Jaz se ne bom utegnil vračati po tebe.« »Bom že kako prišel domov,« sem odvrnil brez obotavljanja. »Meni je tudi prav,« je menil Sam, se zavihtel na konja in odjezdil. Shad je vze! kovino iz vode, jo položil z enim koncem na konico, z drugim na peto mojega čevlja in jo pribi! nanj. »Poskusite zdaj,« je dejal, »mislim, da bo zdaj bolje.« Trdno sem spel čevelj in vstal. Sprva nikakor ni hotelo iti, ker sem skušal stopati po prstih, kakor sem bil pač vajen. Ko pa sem nekajkrat poskusil, je vendarle šlo — in zdaj je šlo res bolje — mnogo, mnogo bolje. Ves nor od veselja sem skakal po kovačnici. Zdaj se mi ni bilo treba pri vsakem koraku kriviti. Ker je bila kratka noga z močno železno podlogo prilagojena zdravi, sem lahko stal vzravnan. »O, kako naj se vam zahvalim!« sem vzkliknil. »Pravi čudež, kar ste napravili. Iz vsega srca se vam zahvaljujem. Oče Vam bo to dobro plačal. Vem, da je dal možu v Colchesterju in londonskemu zdravniku veliko denarja. In ne ta ne oni mi ni mogel pomagati. Da, oče vas bo bogato poplačal!« Shad me je gledal z dobrim, zadovoljnim nasmeškom. Ko pa sem omenil očeta, je namršil čelo. »Ne potrebujem njegovega denarja,« je ogorčeno vzkliknil. »Vsakdo drugi, razfn tega pijanega lopova, bi že zdavnaj pomislil na kaj tako preprostega.« »Ne marate mojega očeta?« sem naglo vprašal. »Tega pač ne bi mogel reči,« je zamišljeno odvrnil Shad. »Oh, nič zato! Tudi jaz ga več ne maram. Tega pa bo vendarle vesel, da zdaj lahko hodim lepo vzravnan.« »Že mogoče,« je zamrmral Shad. * Hodil sem domov, dve milji po glavni cesti, tri preko travnikov in med njivami. Bila je to najdaljša pot. kar sem jih bil napravil v svojem življenju. Kopal sem se v znoju. Pa kljub vsemu naporu sem stopal ponosno in se držal ravno kakor sveča. Skušal sem v enem samem dnevu pozabiti trpljenje vsega dosedanjega življenja. Še zdaj ne morem ravnodušno misliti na svoj prihod domov. Oče se je na glas zakrohotal, ko me je zagledal. Danes ga seveda bolje razumem. Vem, kakšno razočaranje sem moral biti temu človeku, tako ponosnemu na svojo lastno moč in trdnost in na svoje prednike, in ker ga zdaj razumem, bi mu moral pravičnosti na ljubo odpustiti. Vendar tega ne zmorem. Razkoračeno je stal tam, prepoln moči in zdravja in je vpil: »Kopita so ti torej manjkala!« In grozljivo se je smejal. Pod ledenim dihom njegovega prezira je že zdavna ovenela vsa ljubezen, ki sem jo kdaj gojil do njega. Pa vendar sem do tega dne skrivaj občudoval človeka, ki je bil vse to, kar naj bi bil jaz in kar gotovo nikoli ne bom postal. In ko je zdaj stal tam, z režečim se rdečim obrazom, je umrl poslednji ostanek mojega občudovanja; nič ni ostalo. Ta dan sem se naučil, da ni nujno, da bi veliki in močni morali prezirati majhne in nebogljene. Shad Woodey je bil prav tako velik in mišičast kakor moj oče; v svojem otroškem srcu sem bil prepričan, da je tudi prav tako pogumen. In vendar me Shad ni zasmehoval, marveč mi je spretno in prijazno pomagal. Ti pijani zlodej, sem pomislil, celo kovač te pozna, kakšen si! Mogočen val tolažbe mi je žalil zagrenjeno dušo. Zdaj se mi tudi to ni zdelo nič več posebnega, da je moj oče prisilil Luizo in Nežko, da sta v miru živeli med seboj. Vsak bik na pašniku zmore kaj takega, sem premišljal ... Od tega dne so me le redkokdaj videli v očetovi hiši. Skoraj vsako jutro sem pohitel zdoma, da bi prebil dan v kovačnici, kjer je Shad še bolj krepil mojo samozavest, ko mi je dajal priložnosti, da sem mu lahko koristil. »Tvoje roke so odlične,« je rad govoril; spuščal sem težko kladivo in dvigal mogočne klade za ognjišče, upajoč, da mi bodo taki napori razvili sčasoma pleča, kakor jih je imel Shad. Pa tudi drugače sem se začel razvijati. Shad me je učil čitanja. Bil je ves osupel, ko je odkril, da sem prav tako neveden kakor kateri koli vaški pobalin. Najin opoldanski prigrizek sva običajno použila na klopi, ki je stala pred steno kovačnice, segreto od sonca, in spominjam se, kako je nekega dne vzel Shad v roko suho vejico in zarisal z njo črke abecede v prahu na poti. Počasi, dvakrat ali trikrat zapovrstjo mi je ponovil vsako črko in jaz sem jih ponavljal za njim. Potem je z nogo zbrisal črke in visoke pristojbine za plovbo po Sueškem prekopu, bo potovale te ladje okoli Rta dobre nade. Med potjo so se ustavljale po navadi v Singaporu in v Kapskem mestu, da so se založile s premogom. V Londonu je šlo meso takoj v hladilnice in se je pred sedanjo vojno prodajalo znatno ceneje od svežega mesa evropskega izvora. Pot iz Londona v Hankau ali obratno je trajala več ko 4 mesece. Vojni časi so vse to prevrnili in danes lahko samo približno ugibamo, kakšne bodo v bodočnosti zveze med Evropo in Daljnjim vzhodom. Trije računarji Gospodična Rezika je imela mnogo oboževalcev. Vendar sta med njimi zavzemala najvidnejše mesto: gospod Božidar zavoljo svoje vztrajnosti, gospod Radivoj pa zaradi drugih, na ženske vpli-vajočih lastnosti. Gospod Božidar si je mislil v srcu: — Dasi sem imel vedno veliko željo po ljubezni, so mi moji dosedanji neuspehi pokazali, da nimam sreče pri ženskah. Tudi glede Rezike vem, da je prelepa, da bi se mogla vneti zame. Saj jo obkroža tisti zoprni Radivoj (proti njemu sem seveda vselej sila vljuden, da si ne bi morda domišljal, da mu glede česa zavidam), ki ima zavoljo svoje slučajne zunanje prikupnosti mnogo uspeha pri dekletih. Vendar mi pri vsem tem ostane ena nada (kolikor poznam namreč človeško srce, glede česar si pa nekoliko domišljam, saj sem imel dovolj prilike za opazovanje lz ozadja, kamor me vedno potisnejo), namreč, da se bo moj tekmec prej ali slej naveličal ljubimkanj? z naivnim dekletom in si bo p&iskal kaj izdatnejšega. Potem pa, pride moj dan, da nastopim kot vse-odpuščajočl tolažnik ter si jo postopno osvoj:m s svojim razumevanjem, svojo zvestobo in do-brotljivostjo. Gospod Radivoj pa je modroval pri sebi: — Skrajni čas je že, da opustim tisto večno letanje od cvetke do cvetke, od ene ženske k drugi, ter da začnem misliti na nekaj resnejšega. Zaradi moje nestanovitnosti mi manjka vsake hrbtenice in zato tudi v življenju ne morem doseči nič pravega. Vsi tovariši so me že prehiteli. Rezika je kakor nalašč zame, lepa, mlada in nepokvarjena. Ustanovim si lasten dom, svoje ognjišče, in se lotim resnejšega dela. Na ta način postanem lahko še prav dostojen član človeške družbe Izpodrinem sicer Božidarja, tega tepca, ki ima bržkone sorodne namene kakor jaz, toda če se doslej nisem nikoli oziral na take malenkosti se mi je tem manj ozirati sedaj, ko mislim z dekletom resno. V vsej prirodi je pač tak zakon, da zmaguje močnejši. Gospodična Rezika pa si je govorila takole v svoji kodrolasl glavici: — Gospod Radivoj naj si nikar ne domišlja, da bo tudi mene osvojil s svojimi lepimi očmi, kakor je sto drugih — (kar spreletelo jo je po telesu, ko se ji je pri tem vsilila slika, da jo poljublja). — Nič več ne bom poslušala njegovih lepih besed, saj vem, da ne misli nič resnega. Škoda, da gospod Božidar ni tako lep ln temperamenten, kakor je on. Precej bi se zaljubila .vanj. No, pa sicer tudi ni tako napačen in predvsem ima dve lepi lastnosti: zvest je in značajen. To mi je pri njem všeč. Malo prijaznejša bom z njim in več pozornosti mu bom posvečala; tako ga še trdneje privežem nase — zaljubljen je itak že čez ušesa — in obenem onemu pokažem, da se oziram samo na značaj. Naj si gospod Radivoj le nikar ne domišlja, da mu bom nasedla, kakor so mu druge, čeprav me ima še za zelo neizkušeno — taka sem mu menda prav všeč, — imam vendar toliko soli v glavi, da lahko spregledani njegove nakane. Kar tako se pa res ne dam...! In tem mislim so vsi trije priredili tudi svoje ravnanje ... Gospod Radivoj, lmajoč popolnoma drugačne namene, kakor jih je imel doslej pri ženskah, se ni znašel prav v svoji novi ulogi. Ko pa je opazil, da posveča Rezika več pozornosti njegovemu tekmecu kakor njemu, je izgubil vsako orientacijo. Mislil si je: — Dekle je gotovo izvedelo za moje prejšnje življenje — katero mi je doslej sicer služilo pri nežnem spolu le v priporočilo — in ker je sama nagnjena k resnosti, noče imeti nekakega posla z lahkomiseinežem, kakršen sem jaz. Moram se torej še bolj zresniti. Nakar je postal še okornejši in neodločnejši. Gospod Božidar pa, videč Rezikino povečano zanimanje zase, je sklepal: — Torej vendarle n:sem sam po sebi tak. da me ženske zavračajo. Dosedanjim neuspehom je bila gotovo kriva le moja plašljivost tn navidezna netemperamentnost (o, ko bi bile slutile, koliko skritega ognja tiči v tem na pogled tako mirnem človeku!). Prisojajo mi pomanjkanje vsake samozavesti. Torej, fant, le poguma, vrzi se v tok in plavaj z njim (za vsak primer breg le ni tako daleč) ... In je postal nenavadno pogumen in temperamenten, da se je samemu sebi čudil. Gospodična Rezika pa je sodila o njunem obnašanju. — Glej, glej! Malo je manjkalo, da se nisem opekla. Gospod Rad:voj ne le, da ni resen in stanoviten, celo ognjevit ni in nikak ljubimec, še daleč ne dosega Božidarja, ki se zdi na prvi pogled tako malo temperamenten. Kaj vendar je pričakoval od mene?! Morda da mu sama padem okrog vratu ?! Ha, sedaj razumem njegove »uspehe« pri drugih ženskah! Ponujale so se mu same. čemu bi se jih bil branil ? že zdavna sem vedela, da vse skupaj niso nič prida, da nimajo nikakega poštenja v sebi, nikakega sramu. Hvalabogu, da nisem taka, kakršne so one, sicer bi mu bila nasedla tudi jaz ... Pa se je popolnoma obrnila k gospodu Božidarju in se za Radivoja ni več zmenila. Ta je stiskal pesti in si je škripaje z zobmi govoril: — Prekleto! Ali je vredno vzeti ljubezen resno? Dekle, katero misliš vzeti za ženo, te odbije. Stotine drugih, katere nalažeš, se ti same obešajo okrog vratu. Nazaj zopet v staro življenje! In sedaj s še manjšim pardonom. Prava, edina te itak ne bo nikoli marala, že vidim, da nisem za zakonski stan ... In je storil, kakor je mislil. Gospod Božidar pa je modroval v svoji sreči: — Od nekdaj sem slutil, da se skriva v meni velik donjuanski talent. Sedaj sem baš na začetku. Dekle, to neumno gosko (če sama rine vame, ji ne morem dati boljšega imena!), dobim po vseh predpisih — omamil sem jo itak že dovolj, saj punca ne vidi ničesar več razun mene — in potem bo videl Radovoj, ta nadutež in do-mlšljavec, kaj premore listi »neznatni« Božidar, o katerem je mislil, da prav n'č ne šteje. Povsod mu hočem zmešati štreno. Smo pa le fant od fare!... Kaj je hotela storiti gospodična Rezika? Kaj bi mogla odreči tistemu, ki ga ljubi ?! Gospod Božidar je odšel vriskaje od nje — kaj hočeš, ljubica, tako je pač življenje — in je cbt čal v mrežah gospodične Evlalije, katere nedolžnost je bila priznana posebno izza njenega »flirta« z gospodom Radivojem in ki je znala vse drugače pogledati kakor njegova Rezika. Prav kmalu se je z njo poročil. mtrnmmmmmmmmmmmmimmmammimmmmmmmmmm OTROŠKE »Očka. kaj pa je to — pravljica ?« »Povest, ki se konča tako, da sta se poročila ln živela srečno ln zadovoljno.« i * * * Mamica, kakšnega spola pa so angelčki";: »Ange'čki so brez spola!« »Zalsaj?« iKer drugače ne bi bili angeički.« * * *■ ~ »Mama, pomisli n^ša mačka je na „tolu zaspala. pozabila pa je ustaviti mot^t.« • * • Manuca, ali vsi angelčki letijo?« j Vt i!« »Zakaj pa naša Barba r.e leta, pa ji očka vedno pravi: angelček.« »Boš videl, otrok moj, kako bo sfrčala!«. jih znova zapisal v pesek, vendar zdaj ne več po abecednem redu. Takoj sem jih spoznal in sem bil zaradi tega prav tako presenečen kakor moj učitelj. »To pa pri tebi hitro gre!« je menil. > Pri meni je kaj dolgo trajalo, preden sem si jih zapomnil.« Zamišljeno je vtaknil v usta grižljaj, nato pa je zapisal z velikimi, okornimi črkami besede: »Shadrach Woodey, kovač.« »Vidiš, fant, to je moje ime in moj poklic. Zdaj pa mi ti povej svoje celo ime.« »Filip John Aleksander 011ensshaw.« Shad je zapisal ime na tla in dodal: »Plemič.« »Kaj je to?« sem vprašal, ker sem naštel pet besed, pričakoval pa sem jih le štiri. Potem sem prebral tudi peto besedo. Žurno sem podrsal s svojo, z železom podloženo nogo po tej besedi. »Zapiši tudi za mojim imenom ,kovač', sem ga prosil. »Rajši sem tebi enak kakor svojemu očetu.« »Kot plemič si prišel na svet in ostaneš plemič,« mi je prepričljivo pojasnil Shad. »Nekega dne boš postal sir Filip in vse, kar je tu naokoli, bo tvoje.« »O ne, vse to bo pripadlo mojemu bratu Karlu, oče bo že poskrbel za to,« sem mu ugovarjal. »To se mu ne bo posrečilo. Ti si najstarejši sin.« »Potem boš moral živeti pri meni na gradu, Shad, pa bova vsak dan pila črno vino, jedla pečenko in smokve in grozdje in oranže. Upam, da bodo takrat živeli še vsi sedanji naši hlapci in dekle. Tem bom že pokazal! Potem bodo morali plesati tako, kakor bom jaz hotel.« »Ali že znaš zlogovati svoje ime?« je resno vprašal Shad. Pogledal sem doli na krivenčaste črke, nato sem se okrenil k Shadu in zaprl oči. »F-i-l-i-p J-o-h-n A-l-e-k-s-a-n-d-e-r 0-l-l-e-n-s-h-a-w,