112. številka. Ljubljana, v torek 16. maja 1905. XXXVIII. leto. še vedno nahaja v Saigonu. Neko japonsko križarko so videli južno od jugovzhodnega predgorja polotoka ^antung. »Daily Telegraph« poroča: Sodi se, da sta se ruski brodovji zdaj popolnoma združili. 400 potapljalcev je odšlo z Japonskega v Port Artur, kjer se je dognalo, da je vsega skupaj 200 ladij potopljenih in ravno tako enormne množine orožja vsaka vrste. Na dnu prista nišča so odkrili osemdeset partakov. Vladivostoško brodovje Iz Petrograda se piše: Vladivostoško brodovje je pred nekaj dnevi zapustilo luko in se zdaj nabaja v japonskem morju. Brodovje obstoji razen iz treh križark še iz mnogo brzovoznih parnikot s premogem in dveh podmorskih čolnov. Rusija je svoj čas poslala pet podmorskih Čolnov po suhem v Vladivostok, toda trije teb čolnov so se izkazali kot nerabni za dolga pota po morju. Ti estanejo kot obrambne ladje v Vla-divestoku in nadomestujejo mine v luki. Ker ima tudi Togovo brodovje podmorske čolne, pričakuje se naj* pred spopada te vrste ladij. Z ozirom na to, da ima francoska mornarica že več nego 80 podmorskih čolnov, gledajo francoski pomorski krogi z vso napetostjo na sposobnost teh čolnov, zlasti še, ker so narejeni na Franooskem, medtem ko so japonski ameriškega dela. Japonske torpedovke napadle združeno rusko brodovje?. Iz Hongkonga javljajo 14. t. m.: Združeni ruski brodovji ploveta s polnim parom proti ožini Bašik. Predvčerajšnjim ponoči so ju napadle japonske torpedovke, ki so stacionirane v zalivu Toroanv. Napad je bil odbit, ker so električni metalci svet- lobe pravočasno signalizirali japon ske torpedovke. Lov na kontrebando. »Newyork Press« piše, da se admiral Kamimura zelo trudi, da bi zaplenil kontrebando, ki je namenjena za Ruse. Baje se mu je do zdaj posrečilo, da je ujel štiri ladje, ki bo prišle iz San Franoisoa in so imele naloženo municijo in topove. Kakor se poroča, ne more Roždest-venski, kateremu se posrečilo preskrbeti se s premogem, dobiti topov in municij. Nadaljna naročitev se je odpovedala zaradi dobre japonske informacijske službe. Ustavljen angleški municijski parnik. »Agence Ha/as« poroča iz S&i« gona: Angleški parnik »Car'.'sle« je priplul v reko in se usidral pri Nhahe. Kapitan je izjavi), da vozi parnik blago. Ko je pa guvernerjev namestnik preiskal ladjo, je našel na njej le vojno municijo. »Carlisle« 80 takoj castražili s topničarko. Japonski transportni parnik zadel ob mino. Iz Niufivanga v Čfu dešli parnik poroča, da je neka jap | transp. ladja v zalivu PeČili zadela ob mino in ee potopila istočasno ko, se je potopil transportni parnik »Šeinisu-maru«. Z mandžurskega bojišča. Linevič poroča 13. t. m. v Petrc-grad: Neki naš oddelek je 9. t. m. nastopil ofenzivo pri Kimiaoce. Šele opoldne se je pričel boj. Neki drugi oddelek je bil na poti iz NV-nkan-kentoce proti Kimiaoce, ko je zapustil sotesko, od sovražnika napaden s puškami. Boj se je pričel okoli poldneva. Ko je japonska artiljerija posegla v boj, se je naš oddelek umaknil, ko je dokončal avoja raz-jasnjevalna dela. — Druga Linevi-čeva brzojavka od 14. t. m. pa po- Koristka. Povest. (Đa-'je.) Prišla je jesen in ž njo je prišlo v Ljubljano za novo sezono angaževano osobje nemškega gledališča. Takrat je stalo še staro gledališče in vse mesto se je zanimalo samo za nemške predstave in za nemško osebje. Ravnatelj Mondheim je poznal svoje občinstvo in je vedel, kakih igralcev in igralk želi. Angažiral je samo igralce, o katerih je vedel, da se prikupijo ženskemu občinstvu, in samo igralke, katerih preteklost mn je jamčila, da niso trdega srca in da se ljubljanski IahkoŽivci ne bodo mogli zaradi njih pritoževati. „He, he,u je rad govoril Mondheim, «he, he — ali poznate „die blaue Katzu v Pešti? To vam je nebeško razvpit tingeltangel. Moje gledališče je pravzaprav filijalka tega tingeltangla% Le pogum, gospodje." Lahkoživcem ni manjkalo poguma, *k težko so se zedinili, kateri igralki se sme kdo približati. Veljalo je med ftjimi načelo, da si ne delajo umazane konkurence in vsled tega so se vedno več dni prepirali, kako si porazdele angažirano žensko osebje. V biši, kjer je stanovala Rozmaoka, * se je naselila igralka gospodična plem. Falkenburg. Izgledala je kakor kaka doslužena dojilja in oči je imela trudne, kakor jih imajo prijateljice starih gospodov. Stene svoje ponižne sobe je okrasila z brezštevilnimi obledelimi fotografijami nekdanjih čestilcev in dostikrat je cele popoldneve presedala pred temi fotografijami in se s spomini na veselo preteklost tolažila za neveselo sedanjost. Razlikovala pa se je od svojih tovarišic po tem, da je bila nevero-jetno skopa in je vedno prežala, kje ulovi kaj zastonj. Takoj prve dni se je seznanila z Olgo in postali sta hitro intimni prijateljici. Gospodična plem. Falkenburg je vedela toliko zanimivih stvari povedati, da jo je Olga potrpežljivo poslušala cele ure. Sicer je bistroumna Olga kmalu spoznala, da je na njeni najnovejši prijateljici mnogo komedijantstva, ali vzlic temu se je vse njeno zanimanje osredotočilo na gledališče. Gospodična plem. Falkenburg je različne male usluge, ki so jih ji izkazovali, plačevala s prostimi vstopnicami v gledališče, in obisk gledaliških predstav je Olgino zanimanje izpremenil v pravo strast. Če kdaj ni mogla iti h kaki ! predstavi, je bila vsa nesrečna in je s I svojo slabovoljnostjo trpinčila vso hišo. Sanjarila je samo o gledališču in edina njena želja je bila, da se posveti tej umetnosti. Te želje pa ni nikomur razkrila, niti gospodični plem. Falkenburg, pač pa se skrivaj prav resno pripravljala, da popusti vse in gre h gledališču. Sodar, ki ji je preskrbljeval knjig za Čitanje, se kar ni mogel načuditi, da Čita Olga samo še dramatična dela in da jo v časopisih zanimajo samo še gledališka poročila. Igralsko osebje je v tistih časih hodilo največ v narodno kavarno v „Zvezdi", v nekdanji Fischerjevi hiši, kjer stoji zdaj Tillova hiša. V tem nizkem in zadohlem prostoru, kjer so morali časih celo po dnevi vžgati plinove luči, je bilo vsako popoldne živalim* življenje. Tudi gospodična plem. Falkenburg je hodila vedno vsako popoldne v to kavarno in je ob nedeljah jemala seboj tudi Olgo, ki Bi je tu hitro dobila celo vrsto prijateljic in prijateljev. Ta vesela, vedno razposajena, lahkomiselna in brezskrbna družba je Olgi zelo ugajala in težko je čakala dneva, ko je zopet mogla priti v kavarno. Rada je videla, če se ji je pridružil kak igralec zvečer ko je šla domov — in Šla je vedno mimo kavarne in mimo | gledališča — in vesela je bila, če je, kadar je bila doma, prišel kak igralec ali kaka igralka na obisk h gospodični plem. Falkenburg. Jakliča in njegovih tovarišev seje Olga skrbno ogibala. Prvi dan po svojem prepiru z Jakličem je Olga čakala več ur, da dobi Jakliča. A ni ga bilo. Dasi je bil pozno ponoči prišel domov, je bil naslednje jutro vendar zgodaj odšel in potem je prišel le še redkokdaj domov. Vdal se je zopet alkoholu. Nekaj dni je Še hodil delat a neredno, potem pa je sploh vse delo opustil. Zanemaril je svojo obleko, poprodal, kar je mogel spraviti v denar, in sploh propadel. Rozmanka je bila radi tega resnično žalostna, a vzroka temu propadu ni slutila. Ker je živel Jaklič slabo in nerodno, pač pa vse noči popival, je tudi telesno hiral tako, da ga je bila skoro le kost in koža. Kadar ga je Rozmanka slučajno ujela, ga je pač z dolgimi pridigami skušala spraviti na drugo pot, a Jaklič je niti poslušal ni ali pa se je iz njenih naukov norčeval. Olgo je le malokdaj videl, in to le mimogrede, in Olga se mu je vselej umaknila, zlasti pa se je delala, kakor bi ga ne poznala, če je šla s kako igralko ali s kakim igralcem. Imela je Jakliča pač Še vedno rada, po svoje, kolikor je to njena uživanja željna in egoistiŠka natura sploh dopuščala, ali sedaj, ko je bil zanemarjen in vedno pijan, se ji je studil. Sicer pa ni skoro nikdar nanj mislila; vse njene misli so se sukale samo okrog gledališča. V delavnici je imela zaradi svojega občevanja z igralci in igralkami prav težko stališče. Njene tovarišice so jo neprestano dražile, tako da bi bila najraje vse popustila in pobegnila v svet, zlasti ker je bil zaslužek jako skromen. Postala je slabovoljna, kadar se je zamislila, da niti toliko ne zasluži, da bi si kupila pošteno obleko. Zdaj si je pomagala z oblačili, ki jih ji je bil kupil Jaklič, a bližala se je zima in treba je bilo misliti na pomoč. Svojih skrbi ni nikomur razodela, niti Kobetu, kateremu je sicer vse zaupala. Večkrat je mislila, da bi Kobeta prosila za pomoč, a ni imela poguma, saj je vedela, da strada, samo da plačuje dolgove za svojega brata. Plašilo jo je tudi to, da Kobe ni nič kaj prijazno gledal njenega občevanja z igralci in z igralkami in ji pri vsaki priliki dopovedoval, da je zanjo najbolje, če se bodisi še tako skromno omoži. (Dalje prih.) roča: Neki ruski oddelek, ki je bil dirigiran proti Erdagonu, seje umaknil proti Sudagoa, ko ga je napadlo 700 Japoncev; ko je pa dobil okrepljen ja, je pregnal sovražnika it Krda-gona in ga prisilil, da se je umaknil proti jugu in jugoaahodu. Število ruskih ujetnikov na Japonskem. »Daily Telegraph« je dobil poročilo iz Tokia, koliko je vseh ruskih ujetnikov na Japonskem. Po tem poročilu je 10 generalov, 70 Štabnih častnikov, 834 subalternih častnikov, 8558 podčastnikov in 50.760 moštva. Neverjetne govorice o mirovnih pogajanjih. »Newyork Press« poroča baje ii jako zanesljivega vira: Da Rože-stvenski odlaša z nadaljevanjem svoje vožnje, se da razlagati iz tega, da se sklepajo mirovna pogajanja. Vendar je omenjeni list mnenja, da so take govorice prejkotne izmišljene. Tudi v Londonu o vsem tem do zdaj še ni nič znanega. »Newyork Press« govori o raznih posredovanjih kakor Združenih držav in Francije, toda »Times« pravi: Ce bi se res pričela kaka mirovna pogajanja, bo Japonska z Rusijo Be direktno pogajala. In če bo Rusija Želela kot posredovalca Roosovelta, ga tudi Japonska ne bo odklonila. Kar se tiče pomorske bitke med Roždestvenskim in Togom, so angleški pomorski krogi prepričani, da se bo prej vršilo več pomorskih prask, nego pa samo ena odločilna bitka. Razna poročila. »Lokaianzeigerjuu se poroča iz Petrograda: V Moskvi so razkrili nove goljufije pri vojaštvu. Vojaški zdravniki so sinove bogatinov, ki so dolžni nositi vojaško suknjo, proti dobri plači izrekli nesposobnim za to. Podpolkovnik Oatruhov, sanitetni šef Saitz in mnogi subalterni uradniki so bili aretovani. I £ Tokia sa piše: Vlada je prepovedala izvoz premoga v Saigon. Ta prepoved velja toliko časa, dokler 80 ruske ladje v indokitajskih vodah. Iz NagaBakija javljajo: Zaplembo angleškega parnika »Svlvani«, ki je bil s premogom obložen namenjen v Vladivostok, je sodišče v Sasehu kct pravoveljavno potrdilo. Iz Petrograda se piše: Žef sekcije za nabavo ladij v pomorskem ministrstvu, admiral Rodianov, je odpotoval v Pariz, da bo študiral, koliko morejo narediti francoske ladjedelnice. To potovanje je tudi v zvezi z rusko francoskim posojilom. Neki francoski konsorcij se je izjavil, da posodi 1000 milijonov frankov, ako se Rusija zaveže, da se bo četrtina tega posojila porabila za delanje ruskih bojnih ladij v francoskih ladjedelnicah. Češki deželni zbor. Praga, 15. maja. V Kladravu je bil včeraj volilni shod. na katerem sta govorila vsenemška poslanca dr. S o h a 1 k in I r o. Oba sta poudarjala, da je abstrakcija v deželnem zboru danes bolj upravičena ( ? ) kot je Bploh bila kedaj. Povedala sta, da vsenemški poslanci ne puste v de želnem zboru druge razprave razen proračunskega provizorija in podpor vsled ujm prizadetim. Ako pa bi hotel deželni zbor kaj drugega sklepati, začno Vsenemci obstrukcijo, ako bi jih tudi ostale nemške stranke ne podpirale. — Zvečer 18 t. m. je pri deželnem maršalu konferenca vseh načelnikov. Morda bo vendar mogoče z Nemci doseči kak kompromis. Kriza na Ogrskem. Budapefita, 15. maja. Mini-Btrski predsednik grof T i 8 z a je odšel danes na svojo posestvo Geszt, kjer ostane do četrtka. V prihodnjih dneh se potemtakem ne zgode nobene politične spremembe. Baron B u r i a n pride v Budapešto koncem tedna ter stopi v dogovor z vodil-nimi osebami vseh strank. Koncem tega tedna pride najbrž cesar v Budapešto. Bosansko vprašanje. Belgrad, 14. maja. (Jugosl. kor.) Takoj potem, ko je kretsko narodne zastopstvo proklamiralo zedinjenje Krete z Grško, je vse srbsko časopisje v kraljevini in izven nje začelo zahtevati, da se tudi vprašanje o Bosni in Hercegovini reši na nacijonalnem principu. — Okupacija Bosne in Hercegovine je bila udarec v obraz glavni ideji XIX. stoletja, ideji nacionalizma. Glavno pogreško so zastopniki velikih sil na berlinskem kongresu storili s tem, da niso pri reševanju bosanskega vprašanja vpoštevali naci-jonalnega principa in so izročili Bosno in Hercegovino Avstro-Ogrski, ki ne samo da ni nacionalna država, nego Be njeni narodi med seboj bolj sovražijo kakor pripadniki posameznih držav. — Sedaj, ko vsi narodi težijo za tem, da si ustvarijo svoje nacijonalne države, je izključeno, da bi Bosna in Hercegovina mogle še dolgo časa ostati pod upravo Avstro-Ogrske! — Ko se bo končno odločevalo o njih usodi, se bo moralo vpoŠtevati nacijo-n a In i princip, ker bo to tamošnji narod — Če bo treba tudi z orožjem v roki — zahteval, a njegovo zahtevo bo podpirala tudi Srbija z orožjem. Rešitev bosanskega naroda se lahko še nekaj Časa odlaša, ali dolgo to ne bo mogoče! — Žalostno je to, da se večji del Hrvatov navdušuje za aneksijo Bosne in Hercegovine po Avstro Ogrski, ker mislijo, da bi se potem »boljšal njihov položaj. Ta struja v hrvatski politiki je protinarodna, ker mesto da se dela na tem, da bo čemvec Jugoslovanov slobodnih, da bi potem imeli v njih močno oporo avstro-ogrski Jugoslovani in v odločilnem momentu ko se bo odločevalo o našem življenju in smrti, tudi dejansko pomoč — služi se dunajski politiki, ki hoče podjarmiti ves slovanski jug. Zastopniki starejših hrvatskih strank se ne sramujejo javno izpovedati, da hočejo Hrvati služiti Avstriji za most, po katerem bo ona mogla oditi na daljna osvajanja na slovanskem jugu. Taki politiki so nezavedni podporniki znanega „Drangau. — Dobro je, da je med Hrvati vedno močnejša mlada struja, ki zastopa čisto narodno misel in želeti je v interesu bodočnosti Jugoslovanov, da struja popolnoma iztisne podpornike „Drang-a", ki v svoji zaslepljenosti kopljejo grob lastnemu narodu. Spor med Rumunijo in Turčijo. Bukarešt, 15. maja. V Janini so zaprli dva vlaška uradnika. Pod kraljevim predsedstvom se je zbral rumunski ministrski svet, ki je z odločno noto zahteval, naj Turčija takoj izpusti prijeta uradnika ter plača odškodnino, Nota ima ob liko ultimatuma ter zahteva odgovor do 23. t m. Ako Turčija ne izpolni rumunske želje, odpokliče ru nunska vlada svojega poslanika iz Carigrada ter pretrga b Turčijo vse diploma-tične zveze. Rumunija je za vse slučaje pripravljena ter bo zaprosila pomoč prijateljskih držav, da se ji prizna pravica. Carigrad, 15. maja. Iz turških vladnih krogov se opisuje konflikt z Rumunijo sledeče: Povodom navzočnosti rumunskih šolskih nadzornikov v Vorusi pri Janini je zahtevalo ondotno kucovlaško prebivalstvo, naj duhovniki čitajo mašo v kucovlaškem jeziku, kar je bilo pa odklonjeno, vsled Česar je prišlo do spopadov. Vali je obdolžil šolske nadzornike, da so oni izzvali nemire ter je dal dva zapreti. Vsled protesta poslaništva je ukazala turška vlada, da se morata takoj izpustiti, nakar se je zadeva izročila sodišču. S tem je turška vlada smatrala zadevo za končano, dočim se je z rumunske strani trdilo, da se je z zaprtima nadzornikoma grdo postopalo ter so ju peljali v ječo uklenjena kakor razbojnika. Rumunija skoraj gotovo prej ne odneha, dokler se ne prizna kucovlaška narodnost v Turčiji, sicer grozi pretrgati vse zveze B Turčijo. Vstaja na Kreti. Carigrad, 15. maja. Jamču-joČe velesile so predlagale, naj se prideli vrhovnemu komisarju princu Juriju še adlatus, ki ga naj da nepristranska država. Prino Juri pa se temu predlogu odločno upira ter grozi za ta slučaj a odstopom. V grških krogih pa oelo želijo, da bi princ Juri sam odstopil, ker narašča proti njemu osebna opozicija na otoka s vsakim dnevom. Italija in Vatikan. Rim, 15. maja. Kakor znano, je italijanska vlada papežu s posebnim zakonom zajamčila letnih 3,225.000 frankov kot odškodnino za izgubljeno posvetno državo. Dosedanji papeži pa so bili tako ošabni, da tega denarja niti jemati niso hoteli, ker jim je itak pritekalo preveč milijonov od vernikov. Toda kakor vse kaže, začel je gospodo v Vatikanu napuh zapuščati ter bi najrajši iztegnili roko po milijonih iz Kvirinala, ako niso a svojo ošabnoBtjd sploh izgubili pravice do ponujanega denarja. Prelat kongregaoijskega koncila, mag. Pa-trizi, tedaj vatikanska uradna oseba, je izdal spis, v katerem dokazuje, da ima Vatikan pravico zahtevati vso zaostalo dotacijo od italijanske države po letnih 3,225.000 frankov, tedaj skupno 109 milijonov. Sploh narašča v Vatikanu čimdalje bolj število tistih, ki želijo z italijansko vlado sporazumljenje in — prispevke. Istih nazorov je vsekakor tudi papež sam. Kakor hitro se izvede na Francoskem ločitev cerkve od države, odpade Vatikanu najmanj 2 milijona frankov na leto v obliki Petrovega vinarja. Kongres slovanskih časnikarjev v Voloskem Opatiji. (DaUe.) Zupan Hribar, ki je med iskrenimi aklamacijami in ovacijami prevzel predsedstvo, se je v izbranih besedah zahvaljeval na izvolitvi v jezikih vseh narodnosti, ki so zastopane na kongresu. V svojem govoru se je tudi dotaknil razmerja med Rusi in Poljaki, ki je samo v veselje in korist skupnih neprijateljev, in izrazil iskreno nado, da se spor med tema največjima narodoma slovanskima konča čimpreje v interesu splošno slovanskem. Na tem kongresu so prvič zastopani organizirani slovenski časnikarji in književniki. Težko se je porodila njih organizacija in zdelo se je že, da je pokopana, a zasinila je na obzorju srečna zvezda ter združila slo venske časnikarje v „Društvo slov. književnikov in časnikarjev." Društvo je najmlajše med vsemi, ki so zastopana na kongresu, in Slovenci so najmanjši rod med narodi slovanskimi. A vkljub temu je bil iz srede slovenskega Benjamina vzet predsednik, ki naj vodi ta kongres. Govornik rad in z veseljem prevzame to čast, ne radi Bebe ampak ker je s tem počeščen ves Blovenski narod, ker je to znak slovanske medsebojne ljubavi in vzajemnosti, da je baš najmanjši narod slovanski doletela čast, da vodi tako ugledno zborovanje. Predsednik je končujoč svoj govor predlagal vdanostno brzojavko na cesarja m da se brzojavno pozdravijo župani Prage, Krakova, Dubrovnika in Plzna to je onih mest, kjer so se vršili prejšnji kongresi, čemur je kongres soglasno pritrdil. Pozdravil je shod zastopnik vlade baron >chmidt Zabierow in za njim župan dr. Stanger. Podpredsednik kongresa profesor Z d zre-chovvski iz Krakova je opozorilna preobrat, ki se na korist Poljakov pripravlja v Rusiji vsled vojne. Ruski in poljski rodoljubi so imeli v Moskvi sestanek, na katerem so se zedinili in danes zahteva rusko liberalno časnikarstvo samoupravo Poljske. Predsednik Hribar je z veseljem pozdravil naznanilo o zbližanju Poljakov in Rusov, obenem pa izrekel prepri Čame, da zmaga Rusija tudi v sedanji vojni. Sledila so potem poročila o organizaciji slovanskih časnikarjev. Za Cehe je poročal g. Cejnek, za Poljake gg. Laskovnicki in Smol-8 k i. za Maloruse g. Mončalovskij, za Hrvate g. dr. L or kovic, za Slovake g. Hurban-Vajanskij in za Slovence g. Govćkar, ki je opozarjal na žalostno usodo raznih slovenskih pisateljev, zlasti Petra Miklavca, ki je zblaznel vsled revščine. Hrvat Stjepan Radić je govoril o neodvisnosti slovanskih časnikarjev. Banket. Občina Voloska Opatija je priredila časnikarjem v prostorih »Grand Hotela« banket, pri katerem je bilo izrečeno več krepkih napitnio. Župan dr. Stanger je nazdravil na kongresu zbranim časnikarjem, jih opozoril na istrske razmere in napil županu Hribarju. Župan Hribar je v krepkih besedah napil Voloski-Opatiji in njenemu načelniku dr. Stangerju. Hrvat Gjalski je napil slovanski ideji. Rus dr. Vergun je govoril o skupnem delu vseh slovanskih na rodov. Slovak H urban in Slovenec Trstenjak sta napila slovanski vzajemnosti, Poljak Grabrowski Hr vatom, Gjalski Poljakom, Ceh dr. Baxa o vzgoji slovanskih narodov. Hrvat dr. Poščić je napadel župana Hribarja zaradi brzojavke aesarju. Župan Hribar ga je odločno zavrnil, rekši, da se je z vsakega kongresa poslala taka brzojavka in to na željo centralnega odbora. Srb Sijač ki iz Belgrada je pozdravil shod v imenu srbske časnikarske zveze. Sledilo je potem še več govorov. Koncert. V nedeljo zvečer so priredila voloska narodna društva na čast slovanskih časnikarjev prekrasno UBpeli koncert v »Narodnem domu« v Vo-skem. Zbralo se je najodličnejše občinstvo iz Voloske, Opatije in okolice, da izrazi svoje simpatije dragim svojim gostom. Zibran je bil cvet hrvatskih gospa in gospic. Pevsko društvo je pelo same slovenske in hrvatske pesmi. Splošno so ugajale slovenske pesmi, ki so uh pevci in dražestne pevke peli a finim čutom, umevanjem in rekel bi z umetniško dovršenostjo. Ko pa je za-donela mogočno po dvorani veličastna pesem »Morje adrijansko«, je bilo vse zadivljeno in zlasti Rusi in Poljaki se kar niso mogli prenačudiii tej veličastni slovanski davoriji. Po koncertu se je razvil animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. II. dan kongresa. Predsednik Hribar je otvoril zborovanje z naznanilom, da je došla od kabinetne pisarne cesarjeva zahvala na vdanostno brzojavko. Na predsednikov poziv je kongres poslal posebno deputacijo na grob na opatijskem pokopališču po kopanega češkega časnikarja Zaz-pala, da položi na grobišče venec. Nato je predsednik naznanil, da je uprava postonjske jame brzojavno pozdravila ter udeleževance povabila, da obiščejo Postojno in si ogledajo slovečo jamo; takisto ie povabil Poljak Jan Regeč iz Carkvenice časnikarje, da ga obiščejo in ostanejo pri njem nekaj časa kot gostje. Kongresu je došlo več brzojavnih pozdravov, ki so se prečitali. Tajnik Hovorka je poročal na kratko o »Osrednji zvezi«, o njeni nalogi in pomenu: treba bo uvaže-vati, da bi zveza pristopila k mednarodni organizaciji, ki reprezentuje velikansko moč in ki bi bila velika opora tudi slovanskim novinarjem. Hovorka pozdravlja presrČno iz Btlgrada došle odposlance »Zveze srbskih časnikarjev« ter obžaluje, da morejo isti prisostvovati kongresu samo kot gostje ter izraža nado, da se bo v doglednem času posrečilo, ustanoviti zvezo vseh slovanskih časnikarjev ki bo lahko zborovala ne samo v Avstro-Ogrski, marveč tudi na Srbskem, Bolgarskem, Ruskem in morda še pride čas, da bodo slovanski časnikarji se oelo sestali med poznanjskimi Poljaki in lužišsimi Srbi. B r o n i s 1 a \v Laško w n i o k i je priporočal, da bi vsako posamezno slovansko časnikarsko društvo pristopilo k mednarodni zvezi, čemur je shod soglasno pritrdil. Med tem je stopil v dvorano poslanec Ve k o si a v Spinčić. Predsednik ga je v presrčnih besedah pozdravil, na kar se je Spinčić zahvalil v daljšem govoru, v katerem je nagiašal, kako važna je za slovansko stvar organizacija slovanskih časnikarjev in izrazil nado, da se ob koncu koncev slovanskemu časopisju posreči izvojevati narodom slovanskim one pravice, ki se jim tako barbarsko kratijo še sedaj v 20. sto letju. O prvi točki dnevnega reda »O uredniški dolžnosti pričanja« je v temeljito poročal urednik »Politike« R. Čajne k ter predlagal resolucijo ;da bi shod pozval vse slovanske organizacije, da protestujejo proti omejitvi tiskovne svobode ter se slovanskim poslancem naloži, da storijo potrebne korake, da se načrt tiskovnega zakona spremeni, zlasti § 153, in da se urednikom zagotovi v zakonu, da se ne smejo siliti k pričevanju. Urednik »Mira« A nt. Ekar je nato v živih besedah opisoval težak boj, ki ga bijejo koroški Slovenci za svojo narodnost, risal, kako na nečuven način oelo državne oblasti, grešeč proti veljavnim zakonom, preganjajo list »Mir«, ker so popolnoma pod vplivom nemškega naoijonalizma. Posebno natanko je opisal poznato nasilno postopanje sodišča v Celovcu proti njemu kot uredniku »Mira«. Na predlog urednika Rasta PQB stoslemškaseje nato sprejelata-jl resolucija: »Kongres slovanskih časnikarjev,! protestuje proti nasilnemu, v zako J neutemeljenemu postopanju državni J oblasti zoper slovenski list »Mir« M Celovcu ter poživlja vse slovanski poslance brez razlike strank, da oj! ločno nastopijo v obrambo preganjal nega edinega slovenskega lista iM Koroškem ter izvojujejo pri vladi, e . ČeSke sladkorne dražbe . . Valute. 0. kr. cekin...... 20 firauki ....... 20 marke ....... Borereigna ...... sfjurkd e • Laški bankovci..... Rublji ...... i . Dolarji........ Denar 100-50 10035 100*45 119-50. 98 15 11820 99*50 10050 100 — 101*00 100-15 100*15 101 20 10770 100-50 100-50 10015 1O0-— 100-75 99*- 99-50 323 50 lt 095 193-40 293-50 171 i5 307 — 806-S78 25 109 — 142 60 27— 4S4--78-88-66 — 57*40 37-35 6b'-74'-C41 — 9110 671 — 1645-— 667-50 780' -246*60 654 -535*75 2680* -563-Ć0 273*— 623*— 169-— U-32 19-10 23-48 23*98 117-35 9540 «53 -4-84 Blage 100- 70 100*55 100 65 119-70 98*35 11840 101- — 101- 60 100- - 102- 60 100*45 100 65 10215 108*65 101- 50 10110 10115 101-101-7C 100- — 32550 101- 95 195*40 2*5 50 172 25 315 — 316 20 284-25 114 80 143 60 28 70 494 — 82-50 96 50 72 30 69 40 39-35 69-83 70 651 — 92 10 672 — 1655 - • 668 50 781 — 247 50 660 — 636 75 2690 — 664-50 277 — 626 50 170-— 11*36 1912 23*64 24 06 117*65 95*60 «54-— 6-— Žitne cene v Budimpešti. Dne 16. maja 1905. Torniln. Pšenica za maj . ...» 100 kg. X 17 98 Pšenica Bi Soruza n Oves oktober . .... 100 oktober .... 100 100 100 oktober . . . ^ 100 Er-elUl-*-. Mirno, nespremenjeno. . Juiy 16 54 13 52 15-60 14 78 11-30 Meteorologično poročilo. Vlilna viad morjem 8081 Srednji tračni tlak 7180 «« 15. 16. Cm opazo' vanja Stanje barometra v mm 1+ 9. zv. 7. srj. 2 pup 734-3 732 8 734 0 12 7 13 8 141 Vetrovi el. sever si svzh. ar. svzhod Neb<, de2 dež oblačno Srednja vCerai&nja temperatura: 13 3° lormale: 14O1. — Padavina 120 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti nafiega iskreno ljubljenega sina, oziroma bdata in svaka, gospoda Karola Ojstriša za krasne darovane vence in za spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika izrekamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem najiskre-nejSo zahvalo. V Ljubljani, 16. maja 1905 1688 Žalujoči ostali. Dobo ldoča gostilna z lepim vrtom pri državni cesti blizu Ljubljane, se odda s 1. junijem t. 1. y najem ali na račun. Vpraša se pri upravništvu „Slo?. Naroda". 1585-1 Spretnega Kro askeaa d sprejme takoj IVI. HRIBAR, krojač na Bledu. 1516-4 Stanovanje na Stanem trgu St. 6, blizu mostu, v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, ene male sobe, kuhinje in pripad kov, se odda za 1. avgust. VeČ se izve v modni trgovini J. S. Benedikt, Ljubljana, Prešernove ulice. 1592-1 Velik trajen zaslužek. Prve vrste življenjska zavarovalnica išče 15x91 agente za Kranjsko s sedežem v Ljubljani proti stalni plači, dnevnim dietam in provizijam. — Ponudbe pod „Stalna služba" upravništvu „Slov. Naroda". Mednarodna porama. Novo! EV Novo! Razstavljeno od nedelje, 14. maja do vštete sobote, 20. maja 1905: Velezanimivo potovanje po Vzhodni Aziji med = = rosko-japonsko vojno. Od Bajkalskega jezera skoz Mandžurijo, Kino, Korejo v Japan. 1 zanimivimi prizori iz prometa v Njučvangu, Harbinu, Tientsinu, Pe-kinu, Čemulpu, Tokiju itd. V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" ■w L|ubl|anl 1691 1 Rimska cesta 24 se dobivajo vsak dan sveži dolenjski raki. Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviček iz Gadove peči Prijazen senčnat vrt je na razpolago. Za obilni obisk se naj-udaneje priporoča Avguštin Zajec restavrater. jej bi poučeval že nekoliko izučene osebe godbe na pihala fj(P~ * uiUoj sprejme. Vprašanja in ponudbe z navedbo plačila sprejema Načelstvo vojaškega veteranskega društva v St. Vidu nad Ljubljano. J550-2_Fr» Suitarlfcič, načelnik. Opr. št. A 47 5| 5 1684-1 s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrla dne 3. sve jana 1905 Frančiška Koren iz Martinje vasi št. 2 zapustivši naredbo poslednje volje, v kateri je postavila za dediče Jožefa, Franceta in Marijo Koren. Ker je sodišču bivališče Jožefa, Franceta in Marije Koren neznano, se poživljajo taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglaaiv-simi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I. dne 10, maja 1905. St. 16110. 1576-2 V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje aa znanje, da bodo računi o prejemkih in stroških ). mestnega zaklada 6). 3% posojilnega zaklada ). ubožnega zaklada 7). loterijsko posojilnega zaklada ). zaklada meščanske imovine S), mestnega vodovoda V ustanovnega zaklada 9). mestne klavnice ). regnlacnega zaklada 10). mestne elektrarne a leto 1904 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestnem njigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanju in končni rešitvi teh računov bo vzel občinski svet more-itne opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 9. maja 1905. Kranjsko društvo v varstvo lova. Vabilo XIII. ki bode dne 27. maja t. L ob 7. uri zvečer = v restavraciji r,pri Maliču". ===== ZDr^eTTiCLi red.: 1. ) Računsko poročilo za leto 1904. 2. ) Poročilo revizijskega odbora. 3. ) Vol tev štirih odbornikov. 4. ) Volitev revizijskega odbora za leto 1905. 5. ) Posebni predlogi. Samostojni predlogi za glavno zborovanje se morajo naznaniti najmanj •em dni poprej pri društvenem odboru. V Ljubljani, dne 12. maja 1904. ODBOR. 1581—1 ■žf*» j&p* gga su Mih iari Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu po najnižjih cenah in z garancijo Fran čuden urar in trgovec 486 18 Piošoinove "ULlice. Filialka: Mestni trg. Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. oziroma primerni prostori za takšno obrt, se iščejo v Ljubljani ali pa kje v bližini. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod Kavarna". 1571-2 Sprejmem takoj 2 dobra i IVAN REBEK, Celje. . Kot gospodinja želi vstopiti starejša ženska, vajena vseh domačih poslov in ki je dobra kuharica in šivilja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda-. 1534—3 Učenec ne pod 14 let star, vešč tudi nemškega jezika, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 1463—5 Proda se takoj dobro idoča pekarna.1 Blagohotne ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Pekama". Ivan Modic iz Nove Vasi bo 22. t. m. pop. ob 4. uri na javni prostovoljni dražbi prodajal t Cerknici Kdor želi kupiti naj pride pravočasno v imenovano hišo. 1569 2 Št. 16.748. 1582-1 tanova za zenitno ooravo. Za tekoče leto je podeliti pri mestnem magistratu ustanovo, znašajočo 200 K, osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Pravico do te ustanove imajo uboge, poštene in v Ljubljano pristojne zakonske žene, ki so se v času od 24. aprila 1904 I. naprej omožile in je prošnje za nje podelitev vlagati do konca t m. pri tem uradu. Mestni magistrat v Lmbliani dne 10. maja 1905. j---j- ID, OB o H H H Ženitev. Trgovec na deželi v jako prometnem kraju, 24 let star, se želi seznaniti z gospico primerne starosti, ki je trgovska pomočnica in sposobna samostojno voditi trgovino z manufakt. in spec. blagom. Želi se 2—4000 K gotovine. Ozira se tudi na prav mlade vdove brez otrok i gotovino do 8000 K in pa na gospice od 26—30 let. Ako bi gospica, ki bi se oglasila, bivala v Ljubljani ali kje v okolici, se lahko predstavim osebno. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne s sigurno tajnostjo, naj se pošiljajo npr. „Slov. Nar." pod šifro „Ženitev". 1589-1 imski vrelec 969-8 pošta Kotle, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnlh in mohurnlh bolečinah ter pokvarjenem probavljanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veloflna namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišča Rimski vrelec (Romer-Ouelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: E. Supmi, Ljubljana. Varstvena znamka. V lastno korist berite vedno ■VVV-"NA/V/- ćglas, ki izide na tem mestu. 1583-1 1*2Xm AfitMA911 nahajajoča se v jako dobrem stanu, z ve- li! 5 £1 V VllHUSll| liko kletjo, z lepim sadunosnikom, njivo, vrtom, vse arondiranoj ako pripravljeno za vrtnarstvo, meri skupaj 1 pl 682 □ K; tižiiAitiitiii obstoječ iz 8 pl 934 □ K skoraj vse na novo nasaje-VinOgralli nih goric, 10 pl 1139 □ K šume, 4 pl 1349 □ K njiv 5 pl 1153 □ K travnikov in 2 pl 916 □ K sadunosnika in pašnika, vse arondirano, tik Jeruzalema v najboljšem kraju ormoško- ljutomerskih goric, t:!« %t Afftlta1ft%M»ili oddaljena deset midut od župuc illdčt V JIllIlClIU VVIII; cerkve pri Svetinjah, sposobna za kakega umirovljenega č. g. duhovnika, s popolno gostilniško koncesijo in veliko kletjo; k hiši spada 3 pl 971 Q K zemljišča, med temi 1 pl 103 □ K obnovljenih goric, drugo so njive, travniki in sadunosnik. Plačilni pogoji so pri vseh treh zemljiščih prav lahki, ker je treba le četrtino kupnine v gotovini položiti, ostanek pa po dogovoru. Podrobna pojasnila daje biležniška pisarna v Ormožu. 1568—2 Ces. ki. avstrijske državne železnice. a) C. kr. ravnateljstvo drž. železnica v Beljaku. TzTTOdL Iz voznega reda. Veljaren od dne 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći osob; i Tlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ansset Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztha) v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. eri 68 m popoldne J osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejavice, Plzen, Marijine' vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, PragOj (direktni voz I. in II. razr.j, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz 1. in n razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRfflOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost. direkt. voz I, II. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Du> naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove var . Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregeno, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur» 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako ve ga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, in Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stejra, Linca. Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta » Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 6. uri J6 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m ■zvečer. — Ob 10. uri 4r> no ponoči samo ob nedeljab in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešan- vlaki: Gb 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 55 m ponoči »amo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhodu je označen po srednjeevropskem času ki za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Primerna birmska darila Najlepše in najfineje izdelane obleke za dečke in deklice po čudovito nizkih cenah v „Angleškem skladišču oblek" kjer je tudi največja izbira najfinejše moške in damske konfekcije. O. BERNATOVIC 1567-3 v Ljubljani, Mestni trg St, 5. Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo — z znamko „jelen". Ono je MF" zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN11. IOB'2—82 ■r Ustje ) Juri Schieht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu, Dobiva se povsod! Ustje (Češko) 3133 Stanovanje1 na Kongresnem trgu št. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin. Več se izve pri bišniku istotaui ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Globus CisHIni ekslrakl" Za polaganje mizarski mojster Ljubljana, Cerkvene ulice 21. Delo hitro in solidno. P Pratkar izšlo: Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 33—56 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1. 1861. pri občevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pi-Ratelj podajal. Snov, slcg, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga sir-Bemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mimo veetio kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri** broS. 3 K, s poštnino 3 K SO v. eleg. vez. 4 K 50 h. s ooštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. L broS. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, a poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja "w Miflvalalf cunji Prešernove ulice 3« ^AA^^Aj^^^M^M-^^ —___—«- Tvornica glinastih izdelkov »Fran Steinklauber na Pragarskem t priporoča 42 iz prve vrste plastične gline z najnovejšimi stroji izdelane prešane zarezane Stres- nike (Doppelfalzziegel, Strangfalzziegel)7 žlebake, a la bobrov rep (Biberschwanz- Jg~ Jfjl ziegel) I. in II. kakovosti naravne barve, impregnirani ali glazirani, poslednji raznih barv. EE_ =| OeSletno jamstvo za stanovitnost proti vremenu. | = & 4g Edino zastopstvo zec Kianjsko; 1549-2 TTTTTTTT ■ TT T i T TTITTTTTTTTT Lišajasti ljudje tudi taki, ki niso nikjer našli zdravja naj zahtevajo zastonj prospekt in po.P verjena izpričevala iz Avstrije. j,j Lekarnar G. VSI Rolle Aliona — Bahrenfeld (Elbe).