233 številka* Ljobijana, v sredo 12. oktobra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MRI llhaja vaak dan *ve*?r, inimsi nedeljo in praznike, ter volja pO poŠti prejeman v.a avitro-ogerskc dežele ia vse leto 10 gld., ea pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., za jeded Btaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljahljaao brea pošiljanja da dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta o gld. 30 kr., za jeden mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec. pO 3o kr. za čutrt leta. — Za taje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaš*. ^JKa ©znan :la plačuje se od Cetiristopne potit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., fic se dvakrat, in po 4 kr., Pe se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi uaj se iivole tri;;.hirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in apravnifttvoje ua Kongresnom trgu št. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Andrej baron VVinkler. V Ljubljani, dne 12. oktobra. Z včerajšnjim dnem odložil jo oficijelno naše deželne vlade vodstvo mož, kateremu bodo ohranili trajen spomin kranjski Slovenci. Duo 18. marca 1880. 1. postavila je vladarjeva volja na čelo kranjsko deželne uprave gospoda And. j a \Viuklerja, siua priprostega slovenskega km-tovalea, in danes poslavljamo se od barona Andreja VVinklerja, odlikovanega z visokim avstrijskim redom. Sell-made-mati v besede unjboljšem pomenu umaknil se je s političnega pozorišča. Odločna narodna stranka, čije glasilo smo mi, morala se je v dvanajstih letih njegovega službovanja mnogokrat v bran postaviti oaredbam ve-leblagorodnega gospoda barona in zlasti v zadujih časih se naša stranka ni solnčila ob žurkih njegove milosti, a vsikdar spoštovali .smo v njem moža poštene volje, rodoljuba, ki ui nikdar zatajil slovenskega svojega srca. Nikakor nećemo tajiti, da veleblagorodni gospod baron ni izpolnil vseh naših nadej, akoprav ga je v deželo poslala vlada, ki je slovesno izrekla, da ue pusti ob steno pritiskati Slovanov; nasprotno pa tudi ne moremo zanikati, da je za prizadevanja slovenskega naroda na Kranjskem — in ta prizadevanja ostajala bo vedno strogo v zakonitem okviru — imel vsaj blagohotno naklonjenost in da bi bil izvestuo storil marsikaj, ko bi mu vsled splošnega položaja ne bile tako jako vezane roke. Gospod baron Winkler imel Be je boriti, iz-uzemši morda prav prva leta njegovega službovanja, z dvema sovražnima faktorjema. Navzgor jemala mu je moč hkrati nnstopivša skrajna nezaupuost odločilnih krogov, navzdol pa je oviralo njegovo delovanje pomankanje potrebnega ugleda pri podrejenih mu uradnikih. Oboje je b lo delo nemške stranke, ki je svoj uspeh tudi skrbno izkoriščevala. Žugala mu je s političnim Štrajkom in ker je imel deželni predsednik strogi ukaz, ohraniti nemško stranko javnemu delovanju, prisilila ga jo s tem, da je moral ž njo morebiti Bopor svojo prepričanje in gotovo ne v korist narodni nafii stvari paktirati. To v prvi vrsti spravilo je tudi nas v očitno nasprot- LISTEK. Amerikanski dvoboj. (Spisal B. Vollnaki; \t. ru&čiuo picložil Vinko) i Konec.) m. Že od ranega jutra dne 12. avgusta 188 . . . so goste tolpe pokrivate desni in levi breg najslavnejšega Hlapa na svetu. Amerikanci so strastni prijatelji silnega razburjenja in zato je tisoče radovednežev hitelo k slapu Nia^arskemu, ko se je raznesla vest o bodočem originalnem dvoboji. Mej tolpo so se mirno šetali stražniki. Poročevalci raznih časnikov so stali tu z ostrimi sviuč-niki in zapisniki in fotografi so pripravljali svoje aparate. Zjutraj je bilo nebo megleno, a proti poludne je veter razgnal meglo, nebo se je razjasnilo in 8olnce ie veselo sijalo na brezbrojne tolpe, čelade stražnikov, priprave fotografov in divno panoramo Niagare, rjoveče kot gorostasna pošast in bruhajoče v minuti milijonu kubičnih čevljev vode. stvo z gospodom baronom, ker se nikdar nismo mogli ogreti za politiko, težečo za tem, da se v deželi Kranjski za vedno utrdi veljava nemškega življa, odločno protivntga popolnemu izvedenju nanulu.- jednakopravnosti. Na drugi strani pa so vedeli Nemci odpirati pot do kranjske deželne uprave svojim odločnim privržencem, ki so jeli na svojo pest in proti intencijam svojega šefa UBiljevati narodu svojo velikonemško politiko ter so po svojih močeh grenili kruh pri deželni politični upravi ple-bejskim in narodnim domačinom. V koliko bi bila vse to lahko zabranila večja eneržija odstopajočega gospoda predsednika, tega danes nečemo razmotri-vati. Za vso svojo prijenljivost pa je žel gospod baron Winkler v Nemcih, ki bo pri tej priliki razkrili vso perfidnost Bvoje politike, bore malo hvale. Navzlic vsem neumestnim in nezasluženim koncesijam črnili so ga navzgor kot najhujšega zatiralca nemškega življa, kot pravega pravcatega germanotoba ter tako vedno globlje izpodkopavati njegovo veljavo. Značilen za informacijo odločilnih Dunajskih krogov je faktum, da je izrazil še nedavno visok politični dostojanstvenik Binu gospoda deželnega predsednika ironično svoje začudenje, da on kot sin barona Winklerja zna in govori — nemški! In ta sotiza možu, kateremu šteje narod slovenski v naglavni greh, da ni znal narodnega svojega mišljenja vcepiti tudi svoji deci, da ima nemške sinove! — To, kar trde Nemci, tedaj veleblagorodni gospod Winkler nam Slovencem nikdar ni bil; nika-koršnega narodnega zatiranja ni pomenjala za kranjske Nemce mnogoobrekovana „Gra Winkler" in skrajna nebvaležnost je, ako danes nemška stranka kamenje meče za možem, ki je varoval tudi le navidezno opravičene interese nemškega življa, kakor punčico v svojem očesu. Nasjirotuo pa vnovič na-glašamo, da nikdar nismo dvomili na resni in pošteni volji gospoda barona, uresničiti v izročeui mu deželi popolno narodno jeduakopravnost in da se neradi poslavljamo od moža, kateri je bil v srcu vedno pravičen in blagonakionjen svojemu narodu. Ako tega ui mogel v zadostni meri tudi dejauski dokazati, kriv je bil temu v prvi vrati vnanji pritisk, kateremu se je kone'uo moral tudi umakuiti. Spodaj je bila videti Niagara kot kipeč kotel, v katerega je z bobnenjem, podobnim oddaljenemu viharju, padal kristalni steber vode, igrajoče na solnci v vseli barvah mavričinih. Spodaj se je voda izpreminjala v peno in dim . . . Oez slap je držal železen most, vežoč Kanadski breg h svetom Združenih drža*'. llajdov balon je bil privezan ua desni strani reke, a Valiuov na levi. Ludstvo je nestrjdjivo Čakalo, kdaj bodo porezuii vrvi, da se prične boj. Ko udari dve, prikažejo se Itajd, Valin in priče. Protivnika si podasta roke in se razideta v sprem-btvu svojih prič. Znamenje zazveni Na desnem bregu dajo* znamenje s črno zastavo in tisti hip so bile prerezane vrvi, držeče balona. Osvobojena balona se kot dve oprostivši se ptici zasučeta ter vzoašata v višavo. — Hip! . . . hip! . . . razlegalo se je od Yankee-Amerikancev z jeduega brega, — Urd! — odzvalo se je rusko klicanje z druzega. Ljudstvo Be je jelo gibati. Svinčniki poročevalcev so tekali po papirji. Aparati fotografov in mali daljnogledi bo bili obrnjeni kvišku. Na njegovo mesto posadil je v ministerstvo Taafteovo prodrli nemški upliv moža j>o volji naroda nemškega. Vidi se nam zategadelj, da se politično obzorje mrači nad narodom našim. Najbližja pri-hodnjost ne obeta nič dobrega in tudi na Kranjskem utegnejo nastopiti zopet časi, kakoršne skušaj/) še veduo naši bratje zunaj me ti te kronovine. Navzlic temu pa bo Nemci preoptimistični, ako na ves glas bosima kličejo nasledniku gospoda barona Wmklerja in ako mislijo, da Bi bodo z njegovo pomočjo priborili zopet ono namišljeno opravičeno in le v narodnem protekcijouizmu utemeljeno premoč, s katero nas je tlačil skozi stoletja nemški živelj. Pregloboko prodrla je v narod slovenski narodna zavest in vsaj na Kranjskem nas tudi najhujše na-silstvo ne bode vrglo ob tla, ako stori vsakdo, kdor se šteje Slovenca, svojo dolžnost. To sicer ni zasluga odstopajočega gospoda deželnega preddednika, a mi nismo tako nehvaležni, kakor Nemci, in v zaslugo štejemo mu že to, da nas ni oviral v naravnem našem narodnem razvoju. Mi cenimo tudi pošteno voljo in pravično srce, mi uvažujemo, da križev pot mora hoditi pri nas mož, hoteč biti pravičen vsem narodom in zategadelj ostal bode veleblagorodni gospod baron "VVinkler kranjskim Slovencem v prijavnem in trajnem spominu. Naj bo tudi ou brez greukosti spominja svojega težavnega poslovilnja v beli Ljubljani, naj tudi vnaprej simpatično spremlja narodno teženie svojih rojakov in do skrajne meje človeškega življenja naj uživa trdo in pošteno zasluženi pokoj. Političn i ruzgIvaI. Notranje «:Bdt»i«». V Ljubljani, 12. oktobra. Delegaciji, Koj po prvih sejah proračunskega odseka, tedaj, ko ni bilo moči več utajiti, da kolera v Budimpešti nevarno razštria, razkropili so se dele-gatje in ministri ostali so skoro sami v Budimpešti. Strah pred kolero napotil je delegate, da so sjiro-Sili misel, naj bi se zasedanje zaustavilo ali pa vršilo kje drugod, le v Budimpešti ne. Te| misli u pri i so se pa madjarski delegatje in mad;nrska vlada z vso energijo, ker bi to oSkodilo trgovinske Balona sta se dvigalu vide in više. Naglo sta se skrčila v žo^i ter se naposled premeniln v črni piki. Radovedneže je že pričela zajiuščati nada, da bodo videli zanimivi dvoboj« A minilo je kakih deset minut in balona sta polagoma pričela padati. Itajd in Valin sta bila odprla zaklopke ter spuutila ven nekaj plina. V zraku ui bilo uiti najmanjšega vetra. Samo slap je grmel in kipel. Balona padeta še niže. Slednjič so ustavita tristo metrov nad vodo, baš nad sredo Niagare. Srce tisoč gledalcev je burno bilo . . . IV. Protivnika sta se skušala približati drug drugemu na trideset korakov. Z daljuogledum je bilo mogoče videti Itajda in Valina, ki stu stala pripravljena h samokresi . . . Kdo zmaga? Komu je UBOJeno poginiti v valovih slapovih? — Taka vprašanja so vzburjala vse ljudstvo. Kar se pokaže bel oblaček iz Valinove ladjice. Ustrelil je prvi. Pok je bil čuti še le čez nekaj trenotij mej vrstami gledalcev. Vsi bo stresejo ter srpo gledajo Rajdov balon. interese Budimpešte, Se se na ta način prizna, kako nevarna je poBtala kolera in dosegli svoj namen. Včerai so delegatje po dolgi in rezki debati ukrenili, da naj se vrši prihodnja seja budget-nega odseka v Budimpešti in to dne 13- t. m. JJržaunozborsfca volitev v Boškovlču. Javili smo že, da je bil namesto barona Pra-žaka voljen v boškoviškem okraji mladočeški kandidat dr. Tuček. Ta volitev je velikega pomena, kajti ona je dokaz, da je zrušena dosedanja, skoro nepremagljiva organizacija moravskih Staročehov, ona je obsodba dosedanje politike moravskih dvornih svetnikov, katera bo imela neizogibno posledico, da se bodo ostali Čehi z Morave \eJii proti Taafteu bolj reservirano, kakor doaihdob. — »Narodni Listyu pišoč o tej zmagi svojega somišljenika, pišejo mej drugim: Ako je bila volitev v Mladi Boleslavi prvi glasni protest naroda v Češki zoper Duuajske punktacije, tako je tudi Boškoviška volitev nič manj glasen protest moravskih Ćehov zoper punktucijski sistem grofa Taaffea. Kakor jo po vo-litvi v Mladi Boleslavi mogel razvideti vsak raz-sodeu človek, da gineva vladi udana staročeška stranku, tako more tudi sedaj politični svet spoznati, da grof Taaflo nima nikako zaslombe več mej moravskim! Čehi. — „Politik" in „Illas Naroda" priznavata neposredno to isto, pripovedujoč, da bo dr. Tuček pristopil mladočeškemu klubu in potegnil za Soboj dva, če ne tri druge moravsko češke poslance, tako, da bi ostalo v hlubu moravskih Čehov samo še sedem članov. Otjevska m in iste rs/ta kriza. Ministerski svet se je vsled primerne popustnosti z obeh stranij zjediuil v glavnih cerkveno političnih vprašanjih iu tako vsaj hipno odpravil pretečo mi-nistersko krizo. Vlada bo še tekom tega zasedanja predložila državnemu zboru zakonske načrte o uvedbi civilnih krstnih matic, o recepciji Židov in o popolni verski svobodi, s katero bode dopuščeno pri* znavati se nekoniesijonainim. Vlada je tudi principijelno sklenila uvesti čisti civilni zakon, samo glede oblike se š? ui dosegla jedinost. Magnatska zbornica je sedaj tako sestavljena, da bi odklonila predlog o popolni verski svobodi in o civilnem zakonu, zato bo vladi čakati, dokler se razmere mej strankami v magvatski zbornici ne premene. % u a ia jj <» isi. Iz IVovegn menta, 9. oktobra. [Izv. dop ] (Vinska letina; italijansko vino; železnica.) Vinska letina je letos v Trški gori pri No-vemmestu, po tistih vinogradih, kateri so bili v pravem Času po dvakrat škropijeni iu sicer dobro obdelani, prav dobra. To toliko glede na množino, osobito pa glede na dobroto, kajti mostna tehtnica pokazala je baje pri posameznih vrstah od IG do 21°/a sladkora. Posebno odlikovali so se po bujno zeleni barvi in čvrsti rasti trt vinogradi nastopnih gospodarjev: deželni, Lehmanov, Seidlov, Škaberne-tov, Zupanov, g. Rometove, Božičev, Ctaricijev in Bojancev. Kaj žalostno pa je videti sosedne ne-škropljene, ali pa ne prav škropljeue vinograde, kateri so tako zeleni, kakor bodo vsi o Božiču. Prežalostno je pač, da že tolikoletna skušu,a ne spameti vseh posestnikov vinogradov, da bi vsi skraja škropili. Za mošt iz škropljeuih vinogradov ponuja se že zdaj po 12 gld. za vedro, za onega iz neškropljenih pa niti kupca ni, le posmehuje se mu vsak. Italijansko čruo vino, katero so nekateri tukajšnji krčmarji naročili, ne bode domačemu pridelku čisto nič škodovalo, ako ne bodo boljšega pošiljali k nam. Obratno, še povzdiguilo ga bode v ceni. Vsak, kdor je pokusi, izjavi se o njem: „ne, to pa ni zame, še bodemo domače vino pili, dokler ga '■(ide kaj, in naj bode makar dvakrat dražje nego laško". Dosti prevelik iu kaj neopravičen hrup zagnali so torej nekateri zaradi „klavzule", vsaj z ozirom na Dolenjsko. (Bog daj, da bi bilo res tako! — Uredn) Včeraj pripeljali bo za dela pri naši železnici prvo majhno lokomotivo, z imenom St. Anton, v Novoraesto. Šest parov konj vleklo je na močnem vozu dozdaj v naših krajih še ne poznato črno stvar na mesto dela, katero pa se dozdaj še nič kaj resnobno ne vrši. ^ * vedno do< važajo orodje iu materijal. Nadejamo pa se, da se bode skoro začelo bolj živahno gibanje, dokler ne pritisneta zima in sneg. \i. l*\nIomcra 8. oktobra. [Izv. dopis ] Po nemških časopisih zaganjajo nemčurji krik in vik, da mi tukajšnji Slovenci hočemo kar šiloma požreti Nemce. Veuder ne morejo navesti niti jednega slučaja, iz katerega bi se razvidih), da jih preganjamo. Žalostno pa je, da mi lahko ravno nasprotno trdimo in to tudi lahko dokažemo. Naj povemo samo od lomek. Pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu imamo komisarja, ki se piše Pavel baron Unterrichter. Ko je sem k nam prišel, smo mislili, da bode kot jtolitičen uradnik imrtm in nepristranBk, kakor so A mirno se je gibal na istem mestu. Valin ni zadel. Sedaj so ga vsi imeli za izgubljenega. Pokaže se drug oblaček dima; drugi strel poči. Ustrelil je Rajd. Trenotje ostane balon na svojem mestu. Kar se strese kot ranjena ptica ter prične padati, ne-jednakomerno in prenehovaje. — Hip! hip! — kriče tolpe na desnem bregu. — Itule Britannia . . . Tisoč daljnogledov je bilo numerjenih v balon, ki se je vsak hip bolj bližal usodni gladini. Se nekaj minut in pogrešne se v njo . . . Kar se tudi Rajdov balon gane ter naglo pala. Auglež je odprl zaklopko. Njegov balon je vsako minuto zmanjševal svoj objem. Evo, že je došel do Valiua ter se srečno ujel za vrvi. Padanje prestaue za treuotje. Itajd uaglo meče ven sleherno pritežje. A njegov oslabljeni balon ne more več dižati dvojne težo ter znova počasi pada. Ločilo ga je od Niagare jedva sto metrov . . . Kijd pomaga Valinu dvigniti se v čoln. Nato skupno odrezujeta vrvi, ki so ja vezale s prestreljenim balonom. Od srečnega izida tega dela je bilo zavisno njiju življenje. Padel je že na trideset metrov ... Le dvajset metrov ga še loči od kipeče, grmeče propasti . . . Razpršena voda in pari ga zakrivajo pred gledalci. Še jedno minuto in vse bode izgubljeno! Tisoč, gledalcev se tresejo od groze in straha. Vrvi se že dotikajo Niagare. Vsi zapirajo oči. Kar se ostanki prestreljenega balona z vsemi vrvmi odločijo ter padejo v vodo. Za njimi zlete deli ladjice, drobni predmeti in obleka. — Ura! — razlega se iz tiBoč grl, in ta krik, katerega niti Niagara ni mogla preglušiti, zvenel je llajdu in Valinu kot nebeška godba . . . Čez pol ure sta srečno stopila na zemljo. — Pozabiva najin prepir — dejal je Rajd ter prvi podal roko svojemu nasprotniku. — Z veseljem! — odgovoril je Valin, — tem bolj, ker me je ta ženska prevarila. Spoznal sem, da je navadna koketa. In nasprotnika sta se objela. bili njegovi predniki. Mislili smo, da se ne bode brigal za narodnostne stvari, ki ne spadajo v njegov delokrog. Upali smo, da bode nam Slovencem pravičen tudi zunaj urada, da bode spoštoval in respek-tiral naš narod, mej katerim živi in zaradi katerega je tukaj nameščen. Njegovo obnašanje pa je postalo v zadnjem času proti nam Slovencem tako protivno, da smo prisiljeni iskati pomoči po javni poti. Nekoč prišel je zidar iz okolice v gostilno, kjer je tudi sedel g. baron Unterrichter. Ta ga začne izpraševati, kakšne je narodnosti, ali je Nemec ter mu da piti. Z dar vidi, da je zanj dobro, ako gospodu pritrdi. Nato dobi od g. barona goldinar, ker se je izdal za Nemca. Še večkrat ponavlja c. kr. komisar g. baron svoje vprašanje in na vsako pritrjenje dobi zidar goldinar. Zopet drugokrat je sedela majhna družba v krčmi, mej njimi tudi neki novodoSti gospod. Do tega se obrne g. baron Unterrichter ter ga poziva, da pred vsemi izjavi, kako narodnosti da je; kajti Neuemca ne morejo trpeti mej seboj. — Ta interesantni g. baron je celo onega gospoda pozval, naj priseže, da je istinito Nemec; kajti od tega bode odvisno, kako se bode za naprej ž njim ravnalo. Slovenski poštenjak seveda ni prisegel, začel se je prepir, ki se je ueki čudno nehal za gospoda barona komisarja. V privatno življenje g. barona Uuterrichterja bi ne segali radi. Toliko pa moramo konstatirati, da so se v zadnjem času prigodile opetovano reči, ka-terh nismo vajeni opazovati pri takih ftosjiodih. Mi molčimo za zdaj o stvareh, ki so se pred nekaterimi dnevi ponoči godile v gostilni Strasser-Herman; molčati pa ne moremo in ne smemo v dogodku, ki smo ga videli 8. oktobra o poludne pri belem dnevu, ko je bil g. baron Uuterricbter na trgu Ljutomerskem javno bičan z bičem, navadno namenjenim za neko štirinogato žival, — zavolj svojega obnašauja in to po nemškem buršu „Tevtoncu" g. Tomscheggu in Gradca. — Ljutomerskega okraja prebivalstvo pa glasno protestuje, da Be c kr. uraduiki mešajo na tak način v politiko ter javno kažejo svoje veliko sovraštvo do slovenskega naroda. — Slovenski narod je v tukajšnjem okraji zantopan v tako ogromui večini, da lahko po vsej pravici zahteva, naj ae mu taki uradniki, kakor je navedeui g. baron, ne pošiljajo. Razburjenost je zdaj že velika in lahko bi imela usodepolne posledice. Visoko c. kr. namestništvo v Gradci prosi se zato v imenu tukajšnjega slovenskega prebivalstva, da najiravi temu stauju v kratkem času konec ter skrbi za premeščenje komisarja barona Unterrichterja. 1% JPuzliia, G. oktobra. [Izv. dop.] Zdi ae nam potrebno, nekoliko popolniti zadnji dopis iz Pazinu, ki govori o lahonskih napadih na Hrvate, došle skozi Pazin iz Trsta in Pulja k veselici Lin-darske čitalnice. Ljudje namreč, ki so začeli izzivati ter grditi v g »stilni BAtl' Istria" mirno prišle Hrvate in ki so s posebno bravuro izvršili cel škandalozni program, niso bili kaka priprosta druhal, pač pa cvet italijanske Pazinsku inteligencije, sinovi prvih italijanskih družin. Dobro je vedeti, da so inteligentni ti ljudje prav dobri znanci iu prijatelji gospoda c. kr. okrajnega glavarja Schvvarza, ter da on ž njimi pogostoma izleta iu so baje pri izvrstnem istrijanci ž njimi prav dobro ima. Nekemu občinskemu starešiui, ki je izrazil svoje začudenje, da se je za mirnimi ljudmi po Pa-zingrudu cel dan upilo in žvižgalo ter ua zaduje celo — kumnje nanje metalo, ne da bi oblast, ki je za vse to znala, zabranila, je odgovoril okruni glavar Sckwiirz prav neroduo politično, rakoč: „Zakaj ste uazuanjali to veselico po slovanskih časnikih?" — Da je ta odgovor političnega okrajuega glavarja nepremišljen, to opazi lahko vsak. Iz njega se da pa sklepati še nekaj drugegu, 'jako karakterističnega. Da se veselice .slovanskih čitalnic naznanjajo po časopisji, to je v obče tako uavaduo in se je temu gospod Schware za njegovega bivania v Kranjski gotovo že tako privadil, da ga tudi naznanilo veselice, katero je napravila Lindarska čitalnica, ui prav nič razneuadilo. Jezilo je pa to morebiti lahouske naše nasprutuike v Pazinu, mej katere on tako rad vsak dan zahaja iu ki su mauj uavajeui čuti o slovanskih veselicah, posebno v srednji Istri. Iz vsega tega se pa |>rav lahko sklepa, da je gospod Schvvarz veuderle morebiti vedel za seveda popoluoma nepotrebno in neopravičeno — razburjenost v taboru nagib nasprotnikov. Po tem takem niso bili izgredi za gospoda Schvvarza nič novega ter bi jih bil lahko udušil že koj v kali. Gospod Schwarz, tako ae nam je pripovedovalo na prav verodostojnem mestu, se je izrazil, ko se je pred par tedni vračal v društvu svojih dveh prijateljev iz pohoda nekega župnika, da gospodari hrvatska večina v občinskem starešinstvu Pazinskem zdaj zadnjikrat. Mi se takih groženi sicer prav malo bojim", ali izgovorjene iz ust c. kr. okrajnega glavarja, ki ima mej volilnim bojem stati nad strankami in paziti, da se ne krši postava, bo venderle preagitatorične. Denimo — da gospod c. kr. okrajni glavar Schvvarz tudi pri izletih, katerih se udeleže mej drugimi tudi inteligentni mladi ljudje, ki znajo, kakor smo poprej povedali, tako izvrstno prirejati pri belem dnevu izgrede, ne da bi jih kdo pri tako blagem podjetji motil, razlaga take svoje želje in nazore in morebiti še v prav živih barvah, kar bi konečno pri izvrstnem istri-jancu prav nič nenavadnega ne bilo, kdo naj bi nam, prašamo, potem 'zameril, če bi nekoliko moralne krivde za take žalostue pojave zapisali tudi na njegov rovaš? ! Domače stvari. — (StroB8inayerjeva zahvala.) Na brzojavni izraz udauosti in spoštovanja, katerega bo poslali na Svetčevem banketu znraui častilci velikega slovanskega vladike, zahvalil se je preuzvišeni gospod z nastopno brzojavko: „Liepa hvala na srdačuom pezdravu. Bog blagoslovio vaš in vaših drugova rad na obranu vjere i domovine. — Strossmaver.8 — (Baron Hein,) novi vodja dež. vladi kranjski, rojen je bil dne 1. februvarja 1850. 1. v Opavi v Šleziji ter vstopil I. 1871. kot konceptni praktikant v državno službo. Posloval je nekaj časa v poljedelskem mioisterstvu in pri nižjeavslrijskem uainestništvu, in prišel I. 1874. za tajnika k namestnic vu v Gradec. Leta 1880. postal je vodja okrajnega glavarstva v Weizu, 1. 1881. okrajni glavar v Radgoni ter bil premeščen 1. 1883. v Maribor. Dne 24. avgusta 1890. imenovan je bil namest-uiškim svetnikom v .Gradci. Kakor vidno, službuje baron Heiu šele 21 let in je gotovo jeden najmlajših dvomih svetnikov. Oženjen je baron Hein z grofico Olgo Apmxin. — (Svotčev banket.) V popolnitev našega poročila javiti nam je še, da je bila tudi Vipava posebno častno zastopana po gospodu županu H rova t inu, gospodu veleposestniku in bivšemu županu M a jer j u in g. okrožnemu zdravniku dru. Kendi. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo občinstvo, da je daues peta slovenska predstava „Urani, društva" v deželnem gledališči. Igrala se bode zauimiva Ibsenova „Norau. — (I m e u o v a u j e.) Finančno ravnateljstvo imenovalo |e g. kouceptnega praktikanta II K i t -t aga finančnim koucipistom v X. razredu. — (Glas iz občinstva.) Piše se nam: Kako je to, da je mestni magistrat Ljubljanski dovolil, da je stavbiuska družba pešpot Čez Vrtačo s težkimi vozovi razrila iu razorila tako, da ob deževnem vremenu skoraj ni mogoče hoditi V Kako je to, da stavbinska družba, ki ima bedaj svojo parno pilo na Vrtači, postavlja plot tik pešpota iu se ni ob potu napravil jarek, ki bi odvajal vodo, tako da osobito po zimi ne bode mogoče tam hoditi, kajti vsa snežnica odtekala se bode od nasutega skladišča na prš pot V Kdo bode pa nasipni to pot, posebno oni del od Tržaške ceste do mitniške utice ob pešpotu čez Vrtačo? Pa veuder ne magistrat za stavbinsko družbo? — (Za častna občana) volil je občiuski zastop v Ržiščih v Litijskem okraji v seji dne 9. t. m. soglasno slovenskega prvoboritelja notarja in dež poslanca g. Luko Svetca in občespošto vanega rodoljubnega župnika Št. Lamberškega gosp. Antona Brceta. — (Za rešitev življenja) priznala je deželna v Ljubljani postavno darilo 26 gld. 25 kr. gimnazijcu Jak. Fer lanu iz Poljan, ki je 31. juliju 1. 1. rešil iz vode dečaka Autoua Demšarja. — (Poštarski shod.) ki bi imel biti dne 28. t. m. na Dunaji, se je zaradi nevarnosti kolere odgodil za nedoločen čas. — (Najvišje darilo) Nj. V. cesar podaril je pogorelemu v Velikem Otoku iz zasebno blagajnice svoto 500 goldinarjev. — (Občinski pečati.) Iz radovljiškega okraja se nam piše: Sploh je znano, da je Gorenjec korenjak, Slovenec, kateri ne prikriva svoje narodnosti. Vender v nekem pogledu že dlje Časa opazujemo nedostatek pri občinskih pečatih, na katerih je ime občine pisano najprej v nemškem, potem šele v slovenskem jeziku. Take občine so: Radovljica, Lesce, Lancovo, Beguoje in Bled. Iztnej 20 občin imaju jedino le te občine take pečate, vse druge, kakor: Predtrg, Mošnje, Kropa, Kamna-gorica, Ovsiše, Breznica, Gorje, Bohinjska Bistrica, Srednjavas, Jesenice, Dovje izključljivu le slovenske. Upamo, da v tem oziru g. župani ukrenejo pravo, in da si Koroški Bela ter Ruteči oskrbita le slovenske jtečate in slednjič Kranjska gora in Bela peč odpravita izključno nemške najtiše. Pokažimo, da smo res pravi gorenjski korenjaki v znožji velikana Triglava ! — (Nesreča v Idrijskem rudniku.) V ponedeljek popoludne okolu 3. ure bila sta v Fran-covem rovu podsuta zidarja Fr. Kavčič s Črnega vrha Dad Idrijo in J. KerŽišnik iz Žirov. Iz zasipa dobili so ju z velikim naporom še le ob osmi uri zvečer, a mrtva. Prvi zapustil je ženo in otroka, drugi bil je neoženjen. — (Občinski volitvi.) V Starem trgu v Črnomaljskem okraji bil je izvoljen župauoin gosp. Jož'f Bi žal, občinskimi svetovalci pa gospodje M. Maierle, Mart. Strbeuc in Peter Staudacher. — V Dolu v Kamniškem okraji bil je izvoljen županom g. Jožef Kuhar, občinskima svetovalcema pa g. Janez Leveč in Anton Prašnikar. — (Za lovce.) Iz Postojine se nam poroča: Prvi kljunjači so se prikazali dne 9. t. m. V tukajšnjem lovišči ustrelil je dva g. Guido Dolscheiu. — (Posojilnica v II i b u i c i r e g i b t r o -van a zadruga z omejeno zavezo) imela je v prvih 9 mesecih dohodkov 129.58G gld. 7 kr., odhodkov pa 126.058 gld. 33 kr., tedaj vsega prometa 255 644 gld. 40 kr. Vložilo se je v tem času 85.604 gld. 74 kr., povzdignilo pa 46.937 gld. 83 kr. — Po sklepu načelništva se bodo od 1. jauuvarija 1893 I. dalje dajala posojila ua hipoteke po 5%i na osobni kredit pa po 6°/0) vloge pa obrestovale po 4°/0. — (Najdeni mrtveci.) V petek našli bo 88letnega mlinskega hlapca Janeza Zapreta iz Topola pri Kamniku mrtvega v Savi. Služil je t mlinu Marije Česnovc v Brodu. Pokopali so ga v Št. Vidu. V soboto zjutraj našli bo orožniki llletnoga mlinarskoga pomagača Jož. Kerua obešenega. Nesrečnež bil je bržkone umobolen, ker si je že več krat stregel po življenji. — V soboto popoludne našli so v Krki blizu Vel. Mrašovega 19 letnega Fraua Pilpohorja mrtvega in ga prevedli ua pokopališče v C.rkle. — (Konfiscirani prešiči.) PiŠe se nam iz Slovenjega Gradca: Koncem minulega tedna j>ri-gual je potujoči trgovec s prešiči Jož. i Žucko iz Deaenic na Hrvatskem v naš kraj 25 prešičev na prodaj. Žandarmerijski poveljnik je zapazil, da je žlvinjaki list ponarejen, m zato brzojavil ua okrajno glavarstvo v Ljutomeru, od koder je dobil odgovor, da je bil Ž rini izdan samo živinski list za 2 |>re šiča, da je moral torej ostalih 23 utihotapiti, ker je štajerska meja proti Hrvatski zaprta radi živinske kuge. Vsled tega |o orožniški vodja konlUeinil jire-šiče in je izročil občinskemu uradu v oskrbovanje, kar prouzroča našim mestnim očetom obilo preglavice. — (Nov poštni urad.) Z dnem 16. t. m. odpre se v Dolnji Tribuši v Tolminskem okraji nov poštni urad za pisma iu druge poštne pošiljatvo in kot poštne hranilnice nabirališče. V zvezi bode z poštnim selom, ki vozi vsaki dau iz Tolmiua v Cerkno. — (Aaad. društvo „Slovenija") na Dunaji ptiredi v četrtek 13. oktobra 1892 svojo peto redno zborovo sejo v letnem tečaji 1892 s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisuika. 2 Poročilo od-borovo. 3. Berilo: „Rendezvous" čita stud. med. g. It. Murnik. 4. Slučajnosti. Začetek ob 1'38. uri zvečer. L-ikal: Robit-jchek's Restauratiou, 1. VVipp-lingerstraBse (zraven borze) — (Za tridesetletnico pevskega društva „Kolo" v Zagrebu,) ki se bode praznovala slovesno dne 26. t. m. kaže se veliko zanimanje. Pevski zbor pomnožil se je ua precej veliko število. Pri skušnjah je nad 100 pevcev, ker so se za to slavnost oglasili mnogi stari člani, da bodo sodelovali. Program koncertu priobčil se bode te dni. — (Potrjena obsodba.) Kakor poročajo Zagrebški ljuti, odklonilo je višje sodišče v Zagrebu priziv pravnika Milana Poba, ki je kakor znano na lovu ustrelil svojega prijatelja Rndojfa Benko-viča. Poh bil je obsojen zaradi umora na 15 let teške ječe. Ker obsodba tako postane pravomočna, odvedli bodo Poha v Lepoglavo, kjer mu je prebiti kazen. Knjižovnosi — Slovanski svet ima v št. 19. z dne 10 oktobra nastopno vsebino i Zunanja politika in Slovani. — Staročeški predlog o deželnih jezikih. — O kritiki dra. Mahniča. — Iz krčevinskih po-tofinic, elegija; Flegerič- Lamnrskij. — Rusko pra-vopisanje za učeče se. Spisal Aleksander Iljič Jeljsin, poslovenil dr. Jenko. — Našun možem. — Marica. — Iz deželnih zborov. — Rusko drobtinice. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost. — Popotnik ima v št. 19. z dne 10. oktobra nastopno vsebino: Peta štajerska učiteljska konferencija. — Slovuiške črtice. (M. Herič.) — Večerna molitev. — Pedagogiški razgled. — Slovstvo. (Ocene.) — Doneski k zgodovini naših šol. (Iv. Strelec) — Društveni vestni k. — Dopisi in diuge vesti — Inserati. — Natečaji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 12. oktobra. Skoro vsi listi pri-občujejo danes z o/irotn na obisk nemškega cesarja simpatični' članke, poudarjajoč posebni pomen vsakoletnih sestankov obeh cesarjev za srednje-evropsko mirovno zvezo. „Fremden-blatt", oba „Tagblatta", „Deutsche Zeituug", „Vaterland" naglasa jo, na kako laskav način je cesar Viljem izročil grofu TaailVu podeljeno mu odlikovanje, red črnega orla, in priznavajo politično važnost tuga odlikovanja. Berolin 12. oktobra. Pri včerajšnjem banketu na čast avstroogerskih distančnih jezdecev napil Caprivi avstrijskemu cesarju, ki je poklican negovati dobro razmerje mej obema državama, kar so vzprejeli navzočniki z navdušenimi Slava-klici. Polkovnik Kotz napil je nemškemu cesarju. iia/iiie vesti, * (Petindvajsetletnico) svoio kot profesor praznoval je v soboto na Dunaji slavni kirurg in operater dr. Teodor Billroth, profesor na Dunajskem vseučilišči. Učenci niegovi izročili so mu kot slavnostno darilo 676 strani ohsegajočo knjigo, v kateri so spisi o kirurgiji, ki so jih v proslavo dojiolnjenega 50. semestra njegovega akademiškega delovanja spisali hvaležni njegovi učenci. * (Desinficirani časopisi.) Budimjie-štanski časopisi imajo zdaj najiis „D *siiiticiranott iu javljajo BVOJim čitateljem, hoteč jih pomiriti, du se pri tiskarni rabi pet odstotna karboloa kislina. * (Zupan comme i I faut.) V (Jahošu v Slavoniji bilo je proščenje in ondotni kupan Kosa-novič napil se je v neki gostilni sladkega vinca v toliki meri, da je bil korenito pijan. V tem, njegovemu dostojanstvu ne preveč pri;ajnčem stanju, začel je nakrat ljudi poditi iz krčme in nekemu Upornemu kmetu založil nekHJ zaušnic, katere ju kmet nemudoma in h primernimi obrestmi povrnil. To je užalilo župana ; poklical je občinske biriče in Ji ni velel, naj predrznega kmeta nemudoma ubijejo Biriči izvršili so to povelju h pomočjo gospoda župana z občudovauia vredno preciznostjo in Blcer dos ovno. Zupana in biriče so saprli. * (Potres.) V Mostaru bil je dne 6. t. m. v času pol ure dvakrat potres. Suuka nista bila močna iu sta imela smer proti jugoi/.hodu. Narodno-gospodarske stvari. — Letina. Piše se nam iz Slovenjega Gradca: Letino imamo le srednjo. Krompir je močno segnil, rž leži vsled dežja, ječmen in oves sta jedino dobro uspela. Sadja imamo boro malo, Hiuno okolu Velenja in na Paki se ne morejo pritoževati. Tudi trta ni nič kaj prida obrodila, največ ji je škodila peronospora, katere vsled dežja ni bilo moči uničiti. — Praška eksportno društvo za Češko, Moravsko in Slezijo obrača se do vseh v tujini živečih čeških rojakov, da blagovolijo podpirati krepki* društvene namene in tako podpirati češko trgovino. Tako se je razširila mej narodna trgovina Nemcev in drugih narodov. Češka industrija je jako razvita in sposobna za mejnarodno konkurenco, to se je sijajno dokazalo pri lanski jubilejni razstavi v Pragi. Ali zaradi pomanjkanja organizacije izvozne trgovine ta industrija ne zavzemljo na mejnarodnem trgu še njej dostojnega mesta. Društvo torej pozivlje vse v tujini živeče rojake češke, da mu naznanijo svoje nazore iu stavijo dotično predlogo. Za prebivalec meat uradnike Itd. Proti tež-kot&ui prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov S«dlitz-pra*eku, ker upliva na prehavljenj« traitio in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 tfld 1\, postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalajratelj, na DUNAJI, Tnchlaubeo 9. V lekarnah na deželi je izrecno zalitovati MOLL-ov p'oparat, zaznamovati i varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 Skutljic ho ne pošilja 3 t42—14) **1 „LJUBLJANSKI ZY0I" za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. nWW#Hillliii#ttftfl»lf#mf*W»ff« I Bljct : 11. oktohrtt. Pri HallAi t Lorzinir, Malleck, Rssinger, Burckhard, HerOOS, Kriifjer, Dittrich, Uaah z Dunaja. — Hafiič * Heke. — Rothauer iz Celovca. — Kichin^er iz lirna. — Neuteld (z lterolina. — Terči^. KoSak, SchrOdur iz Trsta. — Urbach i« Prage. — Pavlovic iz Zagreba. — Pl. Hotbuier is SŠkofjo Loke. — Pl. Iloftern iz Kamnika. — Mauor iz Beljaka. Pri Momi : Baron Lazarini iz (»radon. — Šimenc z Reke. — Deutsch, Wipplingcr z Dunaja. — Ploch, Fal-kenan iz Prage. — Novak, Pust iz Ribnice. — Haburnek iz Brna. — Mažurani«'' iz Zagreba. — Košir iz Skot j o Loke. — Scbulz iz Rudolfovega. Pri ipHVHrHliciu dvoru : ('vek iz Kamnika. l'n )ii>.■*«-■ ■• kolo«!»oru : Brodnik iz Gradca. — (iahriel. Cozzio iz Trsta. Pri k* mi ■ i |hU mm cestarju : Hcc.kur z Reke. Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moli llUtt v mm. j{ 7.zjutraj ° 'ž. popol. —j 9. zvečer 737 8 <»■. 73ij 0 mm, 736 6 ma, 5 0" C 16'8' C 9 6U C lirezv. al. lah, hI. /.ah. rnesila jasno jasno 0 00 mm. •rudoj.; teinpurattiru 10*5% t« 1'6S pod nortnalom. XDvLXieL3sicsL "borza. dne 12 oktobra t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96;&pi — gld. 66*75 Srebrna renta.....„ Uti 40 — , 96 55 /,lata renta......t 11480 — „ 114*86 5% marčna renta ... „ 10025 — „ 100*86 Akcije narodne banke . . , 9i'0'— — „ 990 — Kreditne akcijo .... „ 311 .'M — „ 31290 London..... , 11965 — „ li9 60 Srebro......., —'— — „ Napol........, 9-6fl — „ C. kr. cekini.....f 5"70 — , Nemške marke .... , rtS-75 — „ \ državne srečke i/. 1. 1864 . 250 gld. 140 Državne srečke* iz I. 1H64 . . 100 „ IN) Ogetlka zlata renta 4"/,.......112 Ogenka papirna renta 5" ......100 Dunava reg. srečke 5U,'0 ... 100 gld. 122 Zemlj. obe. avstr. 4*/i"/,) zlati zast. listi . . 11* Kreditne srećke......100 gld. 190 Kodolfove srečke...... 10 „ 22 Akcije anglo-nvst r, banko . . . 120 , 168 Ti\imway-druSt. vel). 170 gld. a. v.....238 9 51 5-70 5H-72-/, gld. 60 ki. ■ n . 40 „ , su. I w . n s . 50 . 50 Ravnokar je izšlo in se dobiva: Premrla.: Dialoghi italiani, tedesehi e sloveni. Laški, nemški in slovenski pogovori. (1022-3) Cena 1 «1*1., po pošti 1 S kr. J> G-iontini, knjigarna v Ljubljani. Mesarski pomočnik izurjen v klanji preSičev in v Izdelovanji klobas, z dobrim apričevalouo, 25 let star, sposoben tudi za mala dela, <*e takoj viprejme. — Kje? pove upravnici vo »Slovenskega Naroda*. (1125—2) Divji kostanj kupuje -*m (1138-D JOSIP MATIC v CELJI. 250 debelih smrek mej njimi tudi nekoliko hoj Je ■■» procluf v gozdu Koatanjeviei pri Itevkiili, prav blizu državne ceste. Natančneje do 16. oktobra 1892: Poljanska cesta št. 7, I. nadstropje. (iii9—3) " FRAN ČUDEN urar Xjjui"bljaril, v Slono-STlDa. -u-licala. filijalo v Trbovljah vredno 2 do 3000 gld., zaradi preobilega posla in opravkov, kateri mu ne dopuščajo, nadzorovati jo. Zneaek ae lahko tudi v obrokih plačuje. Letno skupilo 4 do G0O gld Natančneje izve se pri imenovanemu v Ljubljani, v Slonovih ulicah. (1126—2) ^ naravnega I laškega vina belega i 11 črnega, iz okraju Bar, ^ nahaja se (1139-1) K {§ v novi hiši g. J. Buzzolini-ja g S na Martinovi cesti. % rWHWi1 zabela — asa juhe priporoma se gospod>ujam najbolje. Dobiva se pri Ivanu Lnckinann.il. (1099) MAG GI Dijaški kolek ->* II. letnik je ravnokar izšel v prikladnejši, manjši obliki. Oena. 0O l^jt^* Dobiva se v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. Javna zahvala. Meni je dne 17. septembra t. 1. pogorelo hišno in gospodarsko poslopje v Podhiuški št. 2. Bil sem zavarovan pri Bvzajemno zavarovalni družbi v Gradci" in pri „Assicurazione Generali v Trstu", in kljubu vsem nepravilnostim, ki sem jih sam zakrivil, mi je vender „Assicurazione Generali" vso škodo poplačalo. Zaradi tega se tej družbi prav iz srca zahvalim za vso povrneno mi škodo. Dolžnost me veže, da hm tem potom š • jedenkrat zahvalim in vsem priporočam, da se pri tej res pošteni družbi zavarujejo. V Podhruški pri Kamniku, 11. oktobra 1892. Janez Žebalec, po domače Oražem. (1140) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ KARL TILL Ljubljana, špitalske ulice št. 10. ♦ Arabska guma, skledice za gumi, tablete za e* ♦ gumi, herbariji, krasopisne predloge, črtala * ♦ od kavčuka, gosja peresa, skripčna peresa, ♦ ♦ kreda bela in barvasta, držala za kredo, čr- X J tala, črtani listi, brisalne deščice, brisalni ^uini, J ♦ pivnik, predloge za slikanje, kovinska tinta, ♦ v milimeterski papir, glasbene mape, natorni ♦ a gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be- * ♦ ležnice, beležne tablice, slikarske ploščice, ♦ #> škarje za papir, lepenka, Idejne table, suhe ♦ J barve, prozorno platno, prozorni papir, čo- % J piči, portfelja! klinci, preparacijski zvezki, ♦ ♦ (1024) strgala! gumi. m. (B) ♦ Zahvala 1» primeroeile« Zabvaljujoč ho najbolje prenpostovaneiua n. n. občinstvu %a zaupanje, ki mi ^a jo izkazovalo v mojih prejšnjib pmstorib (tti'hrt'iitpr-ji'VM plvnriiu) tekom mnogih let, prosim ob jednom, da mi isto dobrohotnost ohrani tudi v mojih sedanjih prostorih v restavraciji „Pri Lipi" zatfotovljaji', da h i hodeui prizmlevabi, velospoSlovaneiim obi,.inst\o ustreli v vsakem o/.iru. Priporofiujofi se za mnogobrojni i>biak, beleiim I velespoAtovaTijtMii (1186) Frančiška Tanko. ■ n■ leaiMa—iaw w um m \ » !Za oospodinio! s;um> ,m° ^ m°™nii,,ti v1 mM m M dpodinjstvii, kar je • i nt'iio. Ni ionu jo eolo liano, Tako je tudi pri toilotuem mila. Zares do^ro toiletno milo, pa vso, kar se dol> da ju ono, kar jo naiceaieje, skoro hre/. kup dobi, tudi dobri izjeme tnđ] najdražji posebno do"bro rabljivo v gospodinjstvu j«) iHoerin^-OTO milo v m sovo. To milo jo lir«>£ vNiike KUiiu- iu talco prljetnu. «1» »<* utorv rabili «ti«n r.a s£<$lnl i v ti nI l>olnf<*i. ^Cbq + Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene nagrobne križe i i u (1135—3) |+ veliko zalogo rii/.ličtiih ±elez;olitIli in plcščevinastili p>eclj priporoča po nlzUilt ccunli Andrej Druškovič trgovec z železnino v I. j u hI Jan i. n«vslni