St. 290 nmh HtitH i umni (Caaf« mm m u m '—
V Trstu, v tetrtoh 7. decembra 1922
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
(shaja, izvzemS pendeljek, vsak dan zju* AsiSkega št. 20, I. nadstropje. Dopisi p!sma se ne sprejemajo, rokopi* Anton Gerbec. — Lastnik znaša za mese; L 7.—, 3 mes« Za inozemstvo mesečno 4 lire
Stvo: ulica sv. Frančiška ijajo uredništvu. Ne rankirar. Izdajatelj in odf*?1	^
Tisk ' . • .. i.Ha.očnlna ioI leta L čl. L. w!U0 leto L 60.—. uredništva in uprave Št 11-57*
L**
DINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se iačunajo » Slrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev Hi obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, pDsUnice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In upravo 11-57,
Po občinskih volitvah v Ljubljani
Mi s ran si postavili pravilo, da se ne vii-kamo v strankarska vrvenja v ju^oelovenski državi. To pa ne le zato, ker srno dr-, zavljani druge države, ampak tudi radi svojega lastnega položaja kot del skup, nosti. Če bi se mi vtikali v strankarska trvenja soplemenjakov v sosedni državi, ne bi naša beseda nič korist la in bi k večjemu le priliv ali olje v plamen strankarskih bojev. Večali bi zlo, ne ga pa manjšal1.
Tega pravila se držimo mi dosledno. O političnih dogodki]». v Jugoslaviji poročamo le kot obveščevalci in si ne prisvajamo na, loge sodnikov o program h in ciljih strank, ki se borijo med seboj. Tega pravila smo se držali tudi povodom sedanjih občinskih vol:tev v Ljubljani. Nobene beseda nismo napisali, ki bi očitovala, da nam je na srcu zmaga te ali one stranke. Za nas je odločilno dejstvo, da so nam soplemenjaki vsi.
Vendar hoćemo danes spregovoriti nekoliko cesed - sine irii et studio — & občinskih volitvah v Ljubljani- Sili nas k temu peseben razlog, ki pa ni v kakem zavzemanju za to aH ono stranko, ali v na-sprotstvu leprom kaki stranki, marveč v izvestnih pojavih tekom volilne borbe, ki kažejo, da je vse politično življenje v Sloveniji nezJaavo, boino, okuženo. Na misli sta nam posebno dva pojava: kako so s;» stranke in skupine razvrstile, m pa metode, ki so se porabljale v tem silnem volilnem boju.
Videli smo, da so se borili drug proti drugemu pristaši iste politične idieje. Demokrat je bii v srditem boju proti demokratu. Na drugi strani pa so se združili v zvezo pristaši strank ali struj, ki nimajo nič skupnega med seboj. Kako prihajajo v eno vrsto n. pr. slovenska ljudska stranka, ki že radi korislti velike več ne svojih pristašev mora braniti načelo zasebne lastnine, s komunisti, ki s cer včasih govorijo, da je bil KriaLiiis prvi komunist, ki pa po svojem programu in po svoj h ciljih odklanjajo krščanske ideje, ki smatrejo versko čustvovanje kot največjo zsp£r::ko svojim stremljenjem in ki ozna.eajo odpravo zasebne osebne lasti kot kardinalno tečko svojega programa?! Isto velja v večji ali manjši meri za cocialne demokrate glede njih z narcd'ao katoliško stranko. In s ,	državah se je
acializmom *:n no vseh poja-„ . anskili glasil
— nepremostijv.
Oporekalo se nam bo, da je bila ta zveza sklenjena le za ticlcčen, konkreten slučaj. Tudi ta izgovor nei opravičuje dejstva. Če-»rav je res. da je občinski zastop upravna in ne politična korporacija, je pa na drugi stran: zepet rer, <dša ima ta zastop reševati tudi vprašanja, spričo katerih rrarajo stranke ali strujfe z-astopati svoje kulturno naziranje in politično prepriča jne. Naj navedemo n- p<r. vprašanje uredbe šolstva v občin L Tu morajo priti taki zavezniki v navzkrižje med selbtoj, 6e se nočejo izneveriti svcj'm naoefrom, če nočejo zatajiti svo-jrh ciljev! Pa je še nekaj drugega tu vmes. Jugoslavija ima seiiaj svojo vladno krizo in vse kaže, da utegne priti viatrfl* ki se bo opirala na -drugačno m t ■ v strank.
Mogel bi strank'1'

da bi s! »činskem
svetu, s svojim stališčem napram novemu režimu stale nasproti kot najhujše sovražnice! Ali bo tako stanje zdravo?
Social'sti ruam utegnejo oporekati, da so vstopili v to zvezo le iz ozirov na lokalne razmere brez vsake škode za svoja načela in svoj program. Tuiii ta izgovor ne velja, ker mu jemlje« veljavo zgodovina 'ste jugcslovenske socialne demokracije. Kolikokrat smo mi tržašlri Slovenci povodom volitev vabilci slovenske socialne demokrate, naj bi z otzirom na naše posebne lokalne razmere in ca korist obeh strani sodelovali z naini vsaj paralelno! Odklonili so vsakokrat z vso odločnostjo. Ea tudi vsako sodielovanje na kulturnem polju so odklanjali naravnost trmasto«, nagjatšorjcč, da eni že po svojem programu in svojih ciljah ne morejo stopati v st ke z nobeno drugo stranko! In sedaj so stopili v Ljubljani v zvezo s stranko, ki/ so v navzkrižju z njo po vsem svojem političnem, in. kulturnem naz'ranju!
Sedaj pa še k metodam, ki so se porabljale povodom ljubljanskega volilnega boja. Le z žalcot/o v srco smo bili priče ivc le izbruhov strankarske strasti, ampak tudi gnusnih oseb-n h napadiov. In tudi napadov na osebe, ki bi jih radi njihovih neoporečnih zaslug za napredek naroda in za javno blaginjo moral spoštovati tudi politični nasprotnik. Poglejmo le n. pr. dra. Tavčarja. Mož je tlci, ki je z vsem dialova, njem dolgega svojega življenja globoko posegel v življenje naroda kot politik, kot liberal, kot ljubljanski župan in kc-.t dobrotnik vsega narodnega Snovanja in še posebej učeče se mladne* Tudi iz ust njegov i h političnih nasprotnikov smo večkrat čuli zatrdilo, dfa ga spostJfflpjo kot velikega poštenjaka. In irr.3> tega moža, s tako minulostjo, so v volilnem boju iz same stran-, karske strasti vlačili neusmiljeno po blatu! P.ci tem si lahko misl'jno, kako je klelo blato na <£ruge!
Ravnokar so nam dali Angleži, ki so politično in Ustavno najzrelejši narod na svetu, sijajen zg'kid, kako treba vojevati volilna borbo. Nad 15 imljonov volilcev je bilo v volilnem boju in vendar brez tistih pojavov, kakor smo jih v'idali v Ljubljani Dostojanstveno so bili bnbo za svoja nazi-ranfa. Vodili eo borbo v oblik ali, dostojnih kulturnega in pciitično zrelega narodla.
To so tisti žatatni pojavi, ki smo jih hoteli obsoditi, in ki kažejo, kako bolno je politično življenje v Sloveniji Treba je začeti z zdravljenjem. Tega dela naj se lotijo vsi, ki so res blage vioilje! Stranke naij le bodo. Morajo biti. Potrebne so. Kajti brez političnega in kiuilturnegai diferenciranja ni •razvoja In napredka. Samo da to diferenciranje ne sme.iti predaleč, &e ne sme pre-vreči v nezmiisieikio cepljenje v strančice, struje itn klike. Za zdravo politično življenje so potrebne velike stranke z jasno določenimi prc-grami, ki bodo nastopale druga proti drugi z ediprtim vizirjem, vso lojalnostjo in medsebojnim spoštovanjem! Ker le tako je možno res lojalno sodelovanje cd! stranke dci stranke. Šele petem, ko bodo vse stranke, kraj vseh političnih in kulturnih razlik, v službi stvari skupnosti, potem šeliei bodo imeli v Sloveniji re* zdravo politično življenje.
iilij * a
f^sgajaaja med Italijo in Rusijo
jrtlM, 6- Zadnje dni preiJ odhodom g. Mussolinija v London se vršile med italijansko vlado in zastopniki ruske trgovske misije važna pogajanja za končno ureditev odnosa j ev med ofcisima. državama« Pogajanja so se držala strogo tajno in vsled tega se jim pripisuje tem. večja važnost, ki postane še večja, ako se deda:, da se nahaja v Rimu tudi Krasan, ki je ravno v ta namen prišel tajno iz Švice v glavno mesto Italije.
Vsled vsega tega je popolnoma naravno, da so se o teh pcgaianjih, čim so postala znana, začele širiti! najrazličnejše vest?, med katerimi bodi omenjen predvsem glas, da je Italija priznala sovjetsko vlado in da bo podpirala puško stališče v vprašanju idjardisnefeksh merskih ožim Ta vest pa je nastala v zvezi z enim mestom v Mussol?-nšjeve.m govoru v (poslanski zbornici, kjer je ministrski predsednk nanašal, da stoji Italija na stališču, da je prišel čas, ko se je treba pripraviti na končno rešitev vprašanja odnošajev z Rut&ijo.
Kljiab teimi pa so te vesti brez vsake stvarne podlage. To naglasa v svoji današnji številki tukajšnji list «Tribuna*, ki je včeraj prvi poročal o teh pogajanjih-cNaše točne informacije — pravi omenjeni list — nam (dovoljujejo trditi, da se Kras in ne nahaja v Rimu v nikaki politični mis;jl in da se o vprašanju konference v Lausan-ni in o vzhodlniem vprašanju niso vršila posebna pogajanja. Vendar pa bi bilo zgrešeno predpostavljati, da je prišlo do sedanjega nenadnega sestanka brez drugih predJrodlnTh sestarikov. Dejstvo j« nasprotno, da so se taiki predhodni sestanki vršiii, tako da se lahko reče, da je začelo zavzemati vprašanje trgovskih odkiošajev med Itatifo in Rus'4o veliko važnost. Kljub vsem meraan previdnosti s>e je opažalo v Radnjom času živahno delovanje med Vi-mmalom, Grand Hotelom in ruskim odpo-plinstvom.
V^essft?, ki so bile že objavljene, pravijo,
da so bile pri pogovoru med Mussolinijem in Krasinom ustvarjene podlage za rešitev teh-le d1 veh vprašanj: vprašanja gospodarske misije, k; se posije v Rusijo, in vprašanja ustanovitve mešanega odbora, ki bo sestavljen iz zastopnikov obeh vlad in ki mu bo poverjena naloga, da opredeli vse pravno, trgovsko -n gospodarsko gradivo, Ivi naj služii za pcfdllago gospodarskemu sporazumu med Italijo in Rusijo-
List zaključile: «0s>2be v pifedsedstvu ministrsk. sveta, ki so \3adi zelo blizu, nikakor več ne rkriivajo, da je proučevanje italijanskoi-ruskžh cd^očajev zelo napredovalo. Tem krogom je tudi znano, da je na raznih sestank h, katerih so se udeležili kom. Rossi, načelnik tiskovnega urada- in posebni tajnik g. Muscotlinija', gg. Strojan "n Feinstein, poslovodje! ruskega zastopništva in ru&kega trgovskega odposlanstva in g. De Pazzi, trgovski izvedenec v ruskih vprašanjih, bil sporaz:umno med obema strankama položen temelj za ustanovitev gori omenjenega mešanega odbora. Obenem se je obširno razpravljalo o raznih gospodarskih, pravnih in trgovskih vprašanjih, ki bodo tvorila predmet proučeva;-nja tega odbora«.
Odnosa ji med Italije in Jugoslavijo — Sestanek med N'nČićem in sen- Contarihijem
RIM, 6. Vprašanje oareditve odnosa je v med Italijo ki Jugoslavijo se bl'ža svoji odločilni d'obi. Do ratifikacije svetomarge* rltskih dogovorov je še daleč, morda še par mesecev, toda dogodki na Balkanu silijo to vprašanje neizprosno v ospredje. Vsled tegai se ziaglaša potreba novega sestanka med jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve Ninčičem in kako vodilno osebo na polju italijanske zunanje politike. Vest o sestanku nvad g. Mussolinijem in g. Ninčičem, ki da bi se bil imel vrški v Milanu, ko se je g. Mussolini nahajal v tem mieg tu te dni na svoji goti v London, ni bila resnična, pač pa se je začelo takoj nato govoriti, da se bo tak sestanek vendarle J vršil, toda z italijanska strani se ga ne u->de3eži g. Mussolšni, temveč glavni tajnik
ministrstva za zunanje zadeve sen. Con-tarinL Ta sestanek bi se ianel vršiti v Benetkah ali v kakem drugem severnoitali-janskem mestu. Vse is> račune pa se zdi, da je prekrižala kriza, 'ks je nenadoma izbruhnila v jugoslavenski vlaida.
Od nameravanega Dzstanka si je italijanska diplomac:3a velika obetala, kakor je raz v kino iz pisanja tukajšnjih listov, ki stojijo pod več ali manj neposrednem vplivom vladnih krogov. Tako piše n. pr. da^ našnjai «Tribuna*, da je g. Mussolini prepričan, ida se, kar se tiče izvršitve rapall-ske pogodbe in svetomargeritskah dogovorov dajo potom novega prijateljskega sporazuma odpraviti različne neprilike in ravno tako tindj dostrJr razne olajšave za zboljšanje položaja R«&e in Zadra. Kar bi morala JujgoeiaviiaL žrtvovati v ta namen, bi zop43t dob?!a na idnigi strani, kajti Ita-hja bi sie mkađtor ne upirala stremljenju Sdbov, da bi ddbili uioben izhod na Egejska morje. Seveda n*3 sme iti pri tem za kako povečanje jugoslovanskega ozemlja, temveč bi se Belgrei moral zadovoljiti le z nekako UJL-^ v sr^v iskčir pri. sta lišči .	___v
l'udi	nniilfi d'ltoiifl i iTfilTniff da je
vprt a	-j Itćil.' o in Jugo-
slavi d ' iv.__k « *az.vojem degetikev
na Balkanu. Tud* ta list pravi, da mora Itailija dobiti od Jugoslavije obširnejša in sagurnejša jamstva, da bosta mogla Reka šn Zader, ki sta sedaj skoraj zadušena, svobodneje dihati. Italija bi se s svoje strani ne upirala želji Jugas-lavjje po večji svobodi v njeni politika napram Grški in Turški. Toda v slučaju povečanja jugosloven-skegai ozemlja bo Italija zahtevala kompenzacije na obalah Jadranskega morja. In v tem oziru imajo jamstva, kij jih Italija drži v svojih rokah (Sušak in severna Dal-mac ja), veliko važnost.
Fassti grozijo s cenzuro
MILAN, 6. «Popolu d'Italia» poročajo iz R'ima: Vprašanj© tidka, zlasti rimskega, pričenja djelati vladi ckibi. Površnost v vprašanjih toliko vnanje kolikor notranje politike strahotno narašča. Nocojšnji, večerni listi so n. pr. polni izmišljotin. Govori se o stvareh, ki se niso zgodile in se tudi ne bodo. «Mondo* zatrjuje, rue da bi kaj vedel, da bo Mussolini v Londonu podpiral stališče Poincaireja, kar se bo lahko zgodilo a1*, pa tudi ne. «Epoha» iona naslov čez dve Koloni, petd katerim poroča o neznatni epizodi naselja na Naipcletanskem. Tako ne gre naprej- VHafdi najbližji faši-stovski krogii so odttžSeni, da prisilijo k disciplini; tudi lisfce> Vpričo početja gotovega tislca sie nihče ne bo čufdil, ako faši-stovska vlaida vpelje cenzuro in primeni še resnejše merej.
General Dlas odstopi?
RIM, 5. cAgenzia delle Informazioni» je objavila vest, da namerava vojni minister general Diaz odstopiti. Kljub temu, da agencija poudarja, da je generalu Diazu narekovan ta sklep le iz zdravstvenih ozirov in vkljub temu, da je bila vest zanikana v vojnem ministrstvu, je vendar naredila velik vtisek v političnih krogih. Smatra se na vsak načm, da bo vprašanje rešeno še-le po Mussolinijevi vrnitvi iz Londona.
Socialistična poslanca Baldeti in Zaniboni pri Đ'Anunzijii.
CARGNACCO, 6. Včeraj je Gabriele D'An-nunzio sprejel v svoji viK v Cargnaccu poslanca Baldesija in Zanibonija. Poslanca sta ostala tudi pri cbedu z njim. Glede predmeta pogovora, ki se je vršil med njimi, se ne ve nič določnega. Toliko 9e pa Te, da je bila glavni predmet pogovora vprašanje sindikalne organizacije, ki bi morala po D'Annunzijevem mnenju ©b;eraati vse produktivne moči naroda, brez ozira na stranke, v eno samo celoto ped eno samo zastavo, sveto zastavo domovine, in z enim samim ciljem: da se spravi volja po duševnem in materialnem izboljšanju v sklad z vol*o, da se doprinese k moči države.
Pogovor ni imel za posledico nikakega de-finitivnsga sklepa, toda smatra se, da se bo dalo kaj doseči.
Giški princ Andrej v Rimu
Rifm, 6. Grškž princ Andrej s prirtceznjo A lice m štirimi otroci je» prispel ob 11'50 v R.im, Na kolodvoru so ga sprejeli bivši grški poslanik v Rimu Metaxas, bivša vojaška prideljenca in razne osebnosti iz grške kclonije,
Jugoslavija
Kriza v jugoslavenski vladi — Uradno poročilo o ostavki
BELGRAD, 6. O vladni demisiji je bilo izdano kraitko oficijelno poročilo, ki sc glasi:
«Danes, dne 4. t- m. ob 11'30 dop. je predsedinik ministrskega sveta g. Nikola Pašić podal v imenu vseh članov kabineta Nj. Vel. kralju ostavko, Nj. Vel. kralj je sprejel demisijo kraljevske vladle, izražajoč svojo visoko željo, da vlada vodi še nadalje državne posle do sestave novega ministrstva. »
Ko je ministrski predsednik Nikola Pašić podal demisrjo vlade, je predložil kralju obširno poročilo o vzrokih demisije. Pasić navaja 'diva glavna momenta demisije:
1.	razgovori nekaterih članov vladine koalicije s Hrvatskim blokom in
2.	nastop članov vladine večine v raznih odborih narodkie skupščine, ki so povzročili nesoglasje v vladi.
Ko je kraifcj sprejel ostavko Pašičevega kabineta, je spontano in odločno izrekel željo, da se kriza ne strne zavlačevati in da se reši v kar najkrajšem času. Snoči ob 6. je kr&!>; sprejel v avdijenci predsednika
narodne skupščine dr. Lukiniča. Kralju je dr. Edo Lukinič podal informacije o parlamentarnih razmerah.
Demisija Pašičevega kabineta je parlamentarne kroge nekol'ko iznenadila, ker so vsi pričakovali, da Pašić počaka z demisijo do konca seje demokratskega kluba. Odločni nastop Pašiča, da je takoj pedal demisijo, r atzmotriv a j o v tej smeri, da ni hotel več riskšrati in da hoče na vsak način porvzročki "temeljito spremembo režima.
Predvčerajšnjim je dr. Ante Korošec dlje časa konferiral s Stojanom Protičem-
Kdo sestavi novo vlado?
BELGRAD, 6. V političnih krogih sodijo, da poveri kralj najprvo sestavo novega kabineta zopet Nikoli Paiš'ču. Ker pa Pašič poverjene misije ne» bo mogel izvršiti, bo kralj izroč 1 nalogo, da sestavi novo vlado, Ljubi David crviću ali Stojami Protiću. Ako dobi DavHović to m'sijo, stopi kc<j,v stike] s Hrvatskim blokom. Isto namerava storiti titadi Protić, kateremu bo sledil vel'V de! radi1"-? nc-ga k' r-a.
V «:,-'?jiic-Vtra'".i:keTii klubu se je včera, <io-"^rSSefa"razprav ^ o'pbiitičnem v>-J\ >rot; si stojita Do.vldovićeva in
Pribicevic-Zerjavcva skupina. Debate so burne. Nasprotja med ob?:ma skupinama se poostrujejo. V političnih krogih zatrjujejo, da bo večna na Davidovićevi strani.
Demokratski klub pred odločitvijo — Govori ministra PribiČevića in predsednika Davido-viča.
BELGRAD, 6. Včeraj dopoldne ob 10. je pričela plenarna seja Demokratskega kluba. Že pri otvoritvi je bilo prisotnih 67 poslancev, tekom dneva so prispeli le skoraj vsi ostali. SeH predseduje predsednik stranke Ljuba Davi dovič.
Referat ministra Pribičeviča
Prvi je dobil besedo minister Pribičevič, ki je obrazložil vzroke demisije vlade. Povdarjal je, da fe položaj v vladi in vlade v parlamentu postal nevzdržen, ne zbog tega ter bi bila vlada izgubila zaupanje v čine narodne skupščine, temveč zbog tega, ker so posamezni vodilni člani vladnih strank navezali z opozicijo stike, ki so vzbudili medsebojno nezaupanje v koaliciji ter dajali oporo intrigam, češ, da se v vlaa-nih strankah samih dsla za s.rmcglavlje-aje vlade. Glavni očitek gre proti nekaterim politikom demokratske stranke. Za demetkrat-Eko stranko je ta položaj nevzdržen, ker taki razgovori demorilizirajo lastne vrste. Stranka ie 12. oktobra slovesno proglasila, da ostaje zvesta Vidovdanski ustavi in da odklanja sodelovanje z vsako stranko, ki bi zahtevala revizijo ustave. Sedaj čujejo pristaši stranke vsak dan, da se voditelji stranke pogajajo z blokaši, ki dosedaj še niti narodnega in državnega jedinstva niso priznali. Politika kolebanja mora prenehati. Klub naj se odloči za eno ali drugo stran. Proti programu stranke ne naore iti. More pa reči: nočem več koalicije, in prepuščam radikalcem, da prevzamejo na-dalfno odgovornost V tem slučaju gremo kot opozicija v volitve. Govornik je pripravljen se pokoriti vsakemu taktičnemu sklepu kluba. Neizogibno pa je, da se situacija definitivno ia" povsem jasno razčisti.
Izjave g. Davidovića.
Za ministrom Pribičevičem je povzel besedo g. Davidnvić. V poldrugournem govoru je re-feriral o svojem delovanju v zadnjem času. Povdarjal je predvsem, da se je strogo držal predpisov Glavnega odbora stranke z dne 12. cktobran Razgovarjal se je z raznimi opozicijo-nalnimi voditelji in tudi z odposlanci Hrvatskega bloika, z nikomer pa se ni pogajal. Za pogajanja je treba pooblastila kluba. Tega ni imel in že zato ni mogel v imenu strake ali obvezno za sebe ničesar obljubljati, in ničesar pristati. Menil je, da se razgovorom s politiki iz opozicije r.i treba izogibati. Tudi radikalci so se razgovarjali in Pašič je pozval k sebi drja Korošca. Kar za druge ni greh, to tudi za demokratsko stranko ne more biti greh. Narobe, treba je bilo pokazati, da demokratska stranka nikakor ni izolirana in da vživa med opozicijo več zaupanja kokor Pašič in radikali. To je sedaj dokazano. Njegovi (Davidovićevi) poskusi so bili v stvari delo za očuvanje in o'aČenje dosedanje koalicije. Pri vsaki priliki je govornik naglasil, da on in demokratska stranka ne moreta sodelovati pri nobeni akciji, katere cilj bi bila revizija ustave. Davidcvič je povdarjal, da si šteje v zaslugo, da so nekatere opo-zicijonalne skupine opustile zahtevo po revizije ustave. Ne rušiti, temveč jačrti pozicijo onih, ki naj čuvajo sedanjo ustavno stanje, to je bil negov namen.
Njegova dobra volja pa se ie izigrala. Ne le na strani onih. ki zasledujejo celje, katere govornik odločno odklanja, temveč tudi na strani zaveznikov v vladi, radikalcev, ki špekulirajo; kako bi izvinili demokratsko stranko iz vlade ter sami dobili mandat za razpust parlamenta in razpis novih volitev.
Konečno je g. Davidovič obžaloval, da se njegovih dobrih intencij v stranki ni dovolj razumelo. Priznava potrebo popolnega razči-ščenja, svari pa, da bi se sranka dala preveč v roke radikalcem, ki so s Protičem na Čelu intransingentni napram vsaki akciji za sporazum, četudi bi se dala izvršiti brez kršenja ustave.
Stališče notranjega ministra.
Nalo je govoril mn. notranjih zadev Timo-tijevič. Povdarjal je, da nihče v stranki ne dvomi o lojalnosti predsednika in da vlada popolna solidarnost glede tega, da stranka odklanja vsako revizijonisLično politiko. Vendar smatra, da so bili Davidovićevi razgovori z blokaši taktična pogreška, ki ni ostala brez vpliva na pozicijo stranke v vladi in na njeno sposobnost za vodstvo državnih poslov.
Konečno je stavil minister Timotijevič predlog: Klub skleni, da se prekinejo vsi razgovori s Hrvatskim blokom.
Seja je bila nato ob 12 in pol prekinjena ter se je nadaljevala ob 16 in pol.
Popoldanska seja.
Popoldne se je po seji parlamenta nadaljevala seja demokratskega kluba. Prisostvovalo je 84 članov. Prvi je prevzel besedo 2ivota
Lazarević, poslanec belgrajskcga okrožja. Nastopil je odločno proti razgovorom s Hrvatskim blokom. Taktika g. Davidovića da dovaja do samoubojstva.
Za njim je nastopil zopet minister Svetozar Pribičevič, ki je dejal, da se mora danes odločiti ali naj vodi demokratska strar.ka eno ali dve politiki. Vsakdo mora uvideti pogubnost taktike, ki se hoče pogajati z blokom, kateri se dosedaj še ni odrekel programu neodvisne hrvatske republike. Po seji Glavnega odbora DS smo smatrali, da nikdo in tudi naš predsednik ni upravičen brez odobrenja stranko voditi pogajanja z blokaši. Ostavka vlade je bila potrebna že zato, da moremo o tem vprašanju razpravljati brez vsakršnega pritiska i'i se odločili za vsako kombinacijo. Nato je Pribičevič podrobno govoril o akciji Protića in Davidovića. Razlika je velika. Protic je izstopil iz radikalne stranke in govori le za sebe. Ako pa se Davidovič kompromitira, tedaj se kompromitira vsa stranka, ker on kot načelnik stranke predstavlja vse nas. Povrh Davidovič ne more dati Hrvatskemu bloku onega, kar mu nudi Prctič. Zato je biia riegova akcija že v naprej obsojena na propad. Niti Davidovič niti kdo drugi iz demokratske stranke ne more misliti na sodelovanje s Hrvatskim blokom, ne da bi kršil ustavo. Demokratska stranka je najčistejša narodna stranka, razširjena po vsej državi in je najizrazitejša nositeljica „arodnega in državnega jedinstva, zato bi taka akcija mogla pretresti temelje vse stranke. Ideja nekake koncentracijske vlade je v temelju zgrešena, ker naša država je parlamentarna in ta sistem brez večine in manjšine nemogoč. Seveda bi blokaši hoteli pred volitvami vstopiti v vlado, da bi zmagali kakor leta 1920. Naravno je pa, da bi potem, to je po volitvah, stavili svoje prave pogoje za sodelovanje. Pribičevič se strinia s predlogom ministra Timotijeviča. Politika našega kluba mora biti jasna in izključevati vsaka dvoumnost £>.ko hočemo, da se naša stranka aktivno udeleži razpleta krize. Bodimo si na jasnem, kaj hočejo naši nasprotniki: razbiti stranko, ki je najzve-stejša čuvalka vidovdanske ustave.
Za Pribičevičem sta govorila poslanca Pe-čič in Angjelinović. Oba sta branila akcijo g. Davidovića, katerega razgovori so bili le informativnega značaja. Posl. Angjelinović je stavil predlog: Klub prepušča svofemu predsedniku proste roke za nadaljevanje razgovorov s Hrv.,blokom.
Seja se je ob 8. uri prekinila ter se danes r.adaijuje,
Frankcvska veleizdajuiška zarota.
BELGRAD, 5. Senzacionalno razkritje lista <:Vreme» o frankevskih veleizdajniških načrtih, izdelanih s pomočjo tujcev, je imelo, seveda, za posledico uradno in polu»adno zanikanje z vseh prizadetih strani. Toda belgraj-ski list se ne da omagati s temi zanikanji in vztraja še vedno pri svojem razkritju. List pravi, da ima na razpolago avtenstične dokumente, katere je pripravljen predložiti mednarodni anketi v proučitev glede njihove pristnosti. List poziva tudi prizadete stranke, naj pošljejo na to mednarodno anketo svoje najboljše grafološke izvedence, da se vidi, kdo ima prav in kdo je kriv.
Spričo takega stanja stvari se smatra, da ni izključeno, da bo imela zadeva za posledico tudi kake diplomatske zapletljaje.
Bolgarska
Macedcnska vstaja v Bolgariji SOFIJA, 6. General Protoperov je. v družbi s Tcidccom Aleksandrovim in 15 tisoč macedcnskttni errrgranU zavzel Ču-stendil in vse čuilendilsko okrožje1. Uporniki so debro oboroženi ter 'majo strojnice in celo nekaj topov, katere so dobili cd Kemal-pasiei. Žve^e s Sofijo so prekinjene. Na ii>. .'.-i	" edno stanje.
Priprave a	predsednika
— Plsudski odklonil kandidaturo
VARŠAVA, 6. Maršal Pilsttidski je po« vaJbil načelnike parlamentarnih skup;n, da slišijo njegove izjave. To se je zgodilo vsled službene ponudbe, naj kandidiira za pred-sednstvo republike, iponudbe, katero so imi napravile stranke levice. V veliki dvorani palače ministrskega predsedništva so se sešii člani vlade, člani senata in zbornice razen nacionalistov, ki so vabilo odklonili. Maršal PikudskL je imel dolg govor, v katerem se je najprej zahvalil za po, nudbo, nato pa obrazložili funkcije predsednika in k c lik o pcsebn'h darov zahteva ta visoka služba. Omenjal je težkeče, nj katere je naletel tekom svojega regentstva-Poglavar države je zaključil, da kandidature ne sprejme.
Javnost vesti o odklonitvi preveč nc veruje. Skupščina; se bo sestala 9. t. m. Kandidat strank desnice je senator Tirap-czynski, kandidat strank levice še m do, ločen,	__
Francija.
Nobena nova nota nemški vladi
PARIZ, 6. Z oz'rom na vest iz Berlina, ■da je poslaniška konferenca poslala nemški vladi noto, tioočo se izpiemenitve vojaike kontrolne komisije v odbor za jamstva, (pravi (tTemps*, da je ta nota datirana z 29. preteki, meseca septembra. Nc obstaja torej noben razlog za trditev, piše list, da se je poslaniška konferenca povrnila k svoji odločitvi od 30. novembra, s katero se zahtevajo reparacije ter nalagajo sankcije vsled incidentov v Passanu in Iugol-stadtu, odločitvi, ki j a bila nemški vladi naznanjena 30. istega meseca-
Nemiija
Borba proti fašizma v Nemčiji - Aretacija kapitana Ehrharda.
BERLIN, 5. Te dni je bU aretiran v Miin-chenu bivši korvetski kapitan Ehrhard četrti udeleženec Kappovega podjetja. Ker se j« smatralo, da v Miinchenu niso dovoli sigurna
IL
iEDISOST*
V Trsiu, dne 7, iIccetnK.-a 1922
(tla, je bil Ehrhard odveden v državne zapore y Leipzig, kjer se bo vodila tudi razprava proti njemu, Ehrhard je kakor znano, glavni voditelj nemške tajne organizacije «Consul», katere člani so sodelovali pri zadnjih atentatih na razne nemške državnike. Ehrhard sam si je nadel ime «ConsuI» m po njem, se je nazvala tudi tajna organizacija. Ta organizacija, ki je danes že zelo močna, je bila osnovana 1. 1920., takoj po razpustitivi zloglasne Ehrhar-dovc mcnarhrstične brigade. Ko je bila organizacija razpuščena na podlagi zakona, se je na novo organizirala v takoimenovano «Severno-nemško zvezo», ki je razprostrla svoje podružnice povsod, posebno močna pa je bila ravno v Miinchenu. Po dokončani razpravi proti Kappu in po uveljavljenju zakona za zaščito republike in njenih revolucijskih pridobitev, sc je kapitan Ehrhard preselil v Salzburg, odkoder so potem vodile niti za vzpostavitev Habsburgovcev in Witte!sbacbovcev in tudi v Budimpešto.
Uradna ni Se bilo objavljeno, zakaj je bil Ehrhardt ravno sedaj aretiran. Nekateri listi pravijo, da je bil Ehrhardt aretiran ravno v hipu, ko je prišel v Munchen, da se pogaja z nacionalno-socialističnimi krogi glede njihovega zadržanja nasproti izpremembi državne \lade ter francoskim grožnjam v vprašanju odškodnin in z njimi zvezanimi izpremembami v političnem položaju. Na dan Ehrhardovega prihoda v Munchen se je vršilo v mestu in okolici 6 zborovanj bavarskih fašistov. Pred-idočih pogajanj io se udeležili tudi nekateri zastopniki nacionalno-socialistične stranke iz čehoslovaške republike, Nemčije, Avstrije in Hannovera. Zborovanj se je udeležilo" kakih 50.000 oseb. Hitler, ki je organiziral ta zborovanja. je izjavil, da se nemški narod ne da inlei nacionalizirati po ukazu Francije. Če vlada ne bo imela dovolj energije, da podpre nemški narod v njegovi volji, da ostane nemški, se bo moral narod sam zateči k samoobrambi. Namesto parlamentarne veČine mora po italijanskem primeru nastopiti volja in energija naroda. Na vseh zborovanjih se je ugotcvila slabost parlamentarne seslave in se je zahtevala edinstvena fronta v svrho narodne obrambe.
Vest o prisotnosti Ehrharda v Munchenu se je bila že razširila po celi Nemčiji, ko jo je bavarska vlada še vedno zanikala. Priznati jo je morala še-le, ko je bil Ehrhard — aretiran.
Značilno je, da je bilo izdano povelje za aretacijo že pred dvema letoma. Razpravo proti njemu bo vodil sodni svetnik Melz, ki je že znan iz procesa zaradi ICappovega državnega prevrata.
Scdba v procesu pieti atentate rje m na Scheidemanna
LIPSKO, 6. Danes je bila v procesu proti atentatorom na SchefcLemanna preplašena otroci-a. Oba obtoženca sta bila obsojena, na 10 let prisilnega dela in izgubo državljanskih pravic.
Ugodne izjave gospoda Avenola
DUNAJ, 6. Gospod! Avenol, predsednik začarme delegate Zveze narodov, je sprejel zastopnike tiska, katerim je obrazložil položaj, kakršen je nastal po odobritvi vzpostavitvenega zakona s strani avstrijske narodne efkupšene. Dober začetek tvori danes d čila ves-t — je izjavil Avenol —, da je angleška dcljna zbornica odobrita zakon o jamstvih za avstrijsko posojilo, Smatra se lahko*, da bodo še v tekočem letu vsi :nteresirani parlamenti ratificirali dogovor. Bistvena stvar je — je nadaljeval g. Avenol — obnova zaupanja v Avstrijo. Nikakor ni ikizorčno upati, da Jb'O to zaupan;"e naglo napredovalo, kot sc je že pokazalo v zadnjih treh mesecih-Dobra znamenja so stabilnost kurza avstr, krone, naraščanje vložkov po hranilnicah
posojilo 30 nJljcncv kron v zlatu, ki so ga dovoiiie banke- vladi. Kar se je dcislej udejstvilo, dovoljuje članom začasne tdele-gaesje Zveze narodov, da naglaisijo svoj optimizem v hipu, ko zapuščajo Dunaj po izvršeni nalogu
Ogrska
Madžari priznavejo, da niso ... veleviasi — Madžarska in konferenca v Laesenni.
BUDIMPEŠTA, 6, Narodna skupščina. Friedrich je vprašal informacije o vladnih ukrepih giede konference v Lausanni. Grof B« 'hIen je odgovoril, da madžarska noče biti nadležna. Poudariti se mora — je poudaril grof Bel'al en — da je madžarska prizadeta pri vprašanja kapitulacij v Turčiji in Dardanel-fekih ožin ravno v isti meri kot druge podonavske države. Vlada je medtem dala madžarskemu zaktopniku v Bernu navodila, da zasleduje dogodke v Lausanni.
Grof Bcthlen je nato proslavljal Mussolinija zaradi njegove izjave o reškem vprašanju.
Govornik je nadalje izjavi!, da Madžarska ni več velevlast, temveč da je samo premagana država. Vlada — je zaključil — ščiti vedno državne interese, ne postavlja se pa na stališče velevlasti, ker bi ji to bolj škodilo nego popolna pasivnost. Bržkone, —,
Izročitev «železaih vrat« na Donavi Jugoslaviji ia Romunski.
BUDIMPEŠTA, 5. Mednarodna donavska jomisija bo le dni izročila < Železna vrata» romunskim in jugoslovenskim oblastvom, ki bodo začeta dela takoj nadaljevala.
Veleizdajniški proces proti Karo!>ju - Mad-iart-ka mejilo manija, - Madžari zanikajo
poraz madžarske vojske ▼ svetovni vojni.
DUNAJ, 5. Madžarski list «J6vo*, ki izhaja na Dunaju, javlja, da se je te dni začela tajna razprava proti bivšemu madžarskemu mini-ftrškemu predsedniku Karolyju. Proces se je imel začeti že pred pol leta, toda doslej je odlagan, ker je državni pravdnik zbiral obtožni material. Glavni obtožitelj Karolyja je frivši madžarski minister knez Windischgraz, ki se sklicuje kot na glavno pričo na francoskega poslanika v Švici Dutasto. Toda ta je pred nekoliko dnevi poslal madžarski vladi pismo, v katerem zanika vsako svojo vez s, trditvami kneza Windischgratza.
Pri prvi razpravi, ki se je vršila dne 30. novembra je šlo za upravičbo zaplembe Karo-fjrjevega imetja zaradi veleizdaje. KaroIyjev branitelj in bivii minister za poljedelstvo v njegovem kabinetu Huza je dokazoval, da Ka-roly ni nkj hip v svojem življenju kazal želje ia bogastvom in da tudi sedaj Živi s svojo družino v Dubrovniku v zelo bednih razmerah. Ne gjre za to, da se reši Karolvievo ime-
tje — je poudarjal Huza — temveč za to, da se ohrani pošteno ime te madžarske družine.
Na isti razpravi se je razpravljalo tudi o tem, ali je KaroIy dne 1. novembra 1918. ukazal poveljnikom na bojišču, da takoj pošljejo madžarske vojake domov, Karolyfev branitelj je poudarjal, da se to povelje m nikdar izvršilo. Kar pa se tiče narodnosti v Ka-roIyjevi politiki, je KaroIy vedno delal na tem, da madžarske narodnosti ostanejo na okupu, in to iz gospodarskih razlogov.
Četrta točka obtožnice pravi, da je Karoly organiziral vojaške' svete in s •tem. pospešil razsulo madžarske vojske, Huza je poudaril, da je Karoly sicer organiziral vojaške svete, da pa je razsulo madžarske vojske nastopilo vsled elementarnih posledic, ki so vplivale na monarhijo pri razpadanju, Huza se je skliceval na izjave grofa Tisze, na zapiske maršala Boro jeviča, na opomine "nadvojvode Josipa, ki vsi ugotavljajo, da je bila Avstro-Ogrska poražena in da ni bilo mogoče rešiti avstrijsko in madžarsko vojsko, Huza je pozval državnega pravdnika, naj pozove na odgovornost vse člane revolucionarne vlade, med njimi tudi sedanjega ministra za poljedelstvo Štefana Szaboa.
Državni odvetnik Droniz Horvath je dokazoval Karo!yjevo krivdo s Karolyjevim£ izjavami samimi. Svoj megalomanski govor, ki jasno karakterizira duševnost Hortyjevih ljudi, je zaključil z besedami: « Madžarska ni bila nikoli premagana, temveč je bila razjedena od rcvclucije. Brezprimerno je, da se je našla vlada, ki je vojakom lastnega naroda odvzela orožje v hipu, ko so hoteli braniti domovino^ ------^
Horvath je tudi predlagal, naj se zasliši kot priča bivši posebni Sef avstro-ogerskega generalnega štaba podmaršal Arz. In ta junaški podmaršal je drugi dan objavil v nekem bu-dimpeštanskem jutranjem listu izjavo, da bi avstro-ogrska monarhija ne bila morala brezpogojno izgubiti vojne. Arz trdi, da ni bilo potrebno, da Madžarska sklene poseben mir s francoskim generalom FrancLetom d'Espe-ra.yjem v Belgradu, ker ie bilo dovolj premirje, sklenjeno z generalom Diazom. Tedaj bi bila povsod demarkacijska črta s>tara madžarska meja.
To govori podmaršal Arz 1. 1922, Leta 1918. je bil, seveda, s svopo vojsko vred nekoliko drugačnega mnenja.«
Grika
Kralj Jurij in revolucionara! odbor
PARIZ, 6. «Matin.» ima vest iz Belgrajda, da je kralj Jurij zahteval od grške vi ade, naj se razpusti nevolucionarni odbor ali pa da se on odpove prestolu. V revolucionarnih krogih je ta vest povzročila veliko nezadovoljstvo in člani revolucionarnega cdbora povdarjajo, .da ne preostaja drugega nego proglasiti) republiko in pustiti kralja, naj greu
Turčija
Turčija proti kapitulacijam — Mešana sodišča t Carigradu odpravljena,
GARIGRAD. 5. Refet paša je zaukazal odpravo mešanih sodišč v Carigradu. Ta sodišča niso več poslovala potem, ko je prevzela oblast nova vlada.
f nemškemu koketiranju. Reakcionarni na-j črti Francije so dobili v Mussoliniju znatno oporo. Lord: Curzon pa je- kot kolonialni politik za trdo pest, zatorej bo potreboval za svoje načrte v kolonijah in polkckmijah diplomatlčno podporo obeh zaveznikov. Potreba; bo združila te do sedaj nessložne zaveznike in vsa ostala Evropa bo prisiljena se odločiti za eno ali drugo skupino-In pred to alternativo stoje predvsem balkanske države, ki so najbližje vzhodu. «Vzbod» ima danes izrazito rusko obiiježje vkljttb Turčiji in Nemčiji, ki- sta v tem zboru zastopani In ker predstavlja v zboru zapadne skupine Anglija največjo zainteresirano državo, tedkj ee nam pokazuje v ogromni cblilci boj med Rusijo ?ai Anglijo. Rus ko-angleški antagonizem zavzema novo obliko, a vprašanje bodočnosti je, kako se konča ta antagonizem.
Politična
Kratka doba štirih pcvcjn:.h let jser bila vkljub takozvanenm svetovnemu miru tako polna dogodkov kakor malokatera mirovna doba v prejšnjiih desetletjih. Ti dogodki so posledica vojne, tcidia obenem so nadaljevanje vojne torej tudi posedica c ne ga položaj pred vojno, ki je bil nasičen z vojno ateosfro v zadnjem desetletju predi usod ep o inim 1, 1914. Vzroki za svetovno vojno so se pcSejgcma kopičili ter ustvarjali £n pomnožervalS ono nezneisao politično napetost v konstelaciji evropskih držav, ki je končno dovedlai do izbruha vojne.
Ker se je vojna končala s popoln'm porazom ene stranice, se je vsaij za hip zdelo, da nastopi v kratkem dolgotrajna doba miru in plodonosnoga dela vsega človeštva, Id bi bila moralo priti de: spoznanja, da je vojna blazen in pegubonesen izbruh strasti, sovraštva in neutrašenega pohlepa po tujem blagu, kar imenujemo s tujim izrazom imperializem. In spoznanje, da je vojna pogubonesma tudi za takozvanega zmagovalca, ako ne bo znal pometno in pošteno izkoristiti svoje zmage. Zakaj vojna je prinesla tudi mnctgo dobrega- Pemisfoamo samo na razpaidi habsburške monarhije £n osvoboditev zasužnjenih avstrijskih narodov. Osvobodiftev teh narodov se je izvršila v trenuUku, ko je še ves svet sital pod v tiskom grozečega germanskega usuižn^enja, zato je ves svet spremljal s simpatijo borbo teh narodov ter jim pripomogel do osamosvojitve in suverenosti, V tem oziru je torej vojna z našega stališča dbsegla svoj smoter.
Drugače pa s stališča zapadnih velesil. Te so smatrale in smatrajo še danes te narode za svoje vazale, ki morajo biti v službi interesov velesil. Velike države vodijo svojo <.viscko» politiko, kateri morajo biti žrtvovane težnje clafciejših držav in narodov. Skratka: eni, ki so največ vpili proti nemškemu 'imperializmu, <sso tudi v povojni diobi pokazali, da so sicer bili proti nem-Škemu ismperiallizmu, ur kakor jpa se niso odrekli svojemc imperializmu. Razume se, da se v takem ozračju m mogla razviti v Evropi mftnovna duševnost, ki bi morala slediti! večletnemu klanju na vseh mogočih frontah in skrajnemu naporu narodov.
Politično ozračje Evrope je danes v petem mirovnem letu taka megleno in tako polno eksplozivnih snovi, da zamore malenkosten dogodek dati povod za novo svetovno vojno, k^ bi bila grob evropske kulture in civilizacije, kolikor je je še cstalo izza vojne.
Zadnja štiri povojna leta bi se dala razdeliti v tri dobe. Prva doba je doba mirovnih pogodb. Mirovne pogotdObe so se sklepale v onem sovražnem razpoloženju zmagovalcev, ki so strle strahovitega sovražnika po neizmernih naporih. Te pogodbe so bile ob enem izraz prestanega strahu.
Druga doba začenja z nastopom svetovne gospodarske krize :n s težnjo gospodujoči}* dlržav zvrniti poskldfrce krize na premagance ia na. Rusijo*.
Tretja deba je izražena v političnih posledicah svetovne krize in njenega reševanja v imperialističnem, zmislu zapadnh velesil.
Ker so na: eni strani zmagovalci, med njimi zlasti Francija, prisiljeni iskati pokritje vojnih stroškov, a co na drugi strani premrganci insclventni, je jasno, da sc morajo iz tega neznesnegas položaja porajati novi zapletljajj, oziroma, da se je pričel ves svet grupirati v dva velika razreda in sicer v razred takozvanih zmagovalcev in v razred takozvanh premagancev. Takozvanih pravimo, zakaj današnja zgodovinsko, dbba ni še zaključena in zatorej se ne dasta omenjena pojma točno združiti s splošnim nazi-ranjem o premagane:h in zmagovalcih. Tako velja recimo Rusija za premaganca, dasi je že gotovo, da je prestala svojo najhujšo krizo in predstavlja: danes eno najtrdnejših državnih tvorb v Evropi vkljub \rern nedostatkom. In Rus')a stopa danes pred evropska politično javnost s svojimi zahtevami, zavedajoč se svoje moči, a še več slabosti zapadbih zaveznik'h velesil, ki so si v laseh vtled nesoglasij povzročenih po različnih gospodarskih m političnih unmeriaUzmih-
S socialno revolucijo, ki so jo izvršili ruski boljševiki na Ruskem, je nastal prepad med Rueifo in zapadom. Rusrja je morala prestati vse posledice svetovne vojne, nato' je morala vislsd vmešavanja tujih držav prestari;! dolgotrajne in izgub o nosne meščanske' vojne in končno je prišla še lanrka lakctna kr'za. Vkljub temu pa se ni ukloni&ai zapadhemai pohlepnemu' kapitalizmu in je znala cirrim&i svojo suverenost, Danes ima Rusija svojo najhujšo krizo za seboj in zato tvori največjo opozicio-nalno silo v krogu takozvanih premagancev. Tako se je Rusija postavila na čelo vsem on m državam in narodom, ki morajo nositi posledice nove politične konstelacije v Evropi
Da je to res, nam cGokazuje reševanje ctn-entskegja vprašanja na konferenci v Lausanni. Rusija se krepko zavzema za turske zahteve in ustvarja praktično vz-hoidlni blok, ki je naperjen proti zapadu. Ruska vzhodna pcliiika, kil jo spretno vo-d'jo sedlanji ruski državniki, je ustvarila v Aziji prijateljska razmerja napram ruski državi. Zveza s Kemalovo Turčijo je prvi praktični izraz nove ruske politike- Zakaj ta zveza n£ samo platonična, ampak Rusi so dejansko podpirali Kemalisle proti Grčiji; z orožjem in denarjem. In prav verjetno je, dai so obljubili Kemalisfccsn tudi direktno pomoč svoje rdeče armade v slučaju, da ne pria'e do sporazuma. Govori se celo, da je med Perzijo isi Rusijo sklenjen db govor, da pusti Perzija prost prehod ruskim četam, ki bi b'le namenjene proti Mosulu v Mezopotamiji. Le tako si je mogoče razlagati nepopustljivost Turkov v Lausanni, ki se ne boje niti takozvane e-notne fronte zaveznikov'. In o priliki prihoda ruskega odposlanstva so Turki še bolj zakrknjeni in to, kar bomo slišali prihodki je dnii, bo zelo zanimivo.
Vzhodni opozieionalni blok z Rusijo na čelu pa ima še enega člana, namreč Nemčijo. Premagana Nemčija je znala v od-Ikcdniiniskem vprašanju spretno izrabiti nesoglasja med zavezniki. Posrečilo se ji j3 izplačila odlagati do daines in danes, v petem mirovnem letu, ne le da noče plačati, ampak zahteva celo posojilo od ino-zemfitva. Večleten moratorij in peso j To, to je geslo sedanje nemške vlade. Razume se, da je to riališče nemške vlade Francoze silno razburijo in da se resno pretresa vprašanje o zasedbi Porenja. Prihodnja konferenca najvišjega sveta se bo morala pečat: s tem vprašanjem. Gotovo pa je, dia je napetost med Francijo in Nemč:":*o> velika. Prepad med Nemčijo in ostalimi za-padnimš državami se bo poglobil in ustvaril trajno vojno razpoloženje.
Razume se, da bo Rusija; tudi novo a-gresivno politiko Francije izrabila v to, da potegne popolnoma v svoj krog Nemčijo. Nemčija je ediina država, ki ;m.a v Rusiji svojega oficielnega zastopnika, edina, ki je priznala sedanjo sovjetsko vladavino. In že nastop poslanika Brockdorfai-Rantzaua nam dokazuje, da se v Moskvi kuje polagoma a gotovo zveza med Rusijo in Nemčija. Opozieionalni blok zadobiva na ta način svoje konkretne oblike in se nam kaže že v konturah: Rusija, Nemčija, Turčija. Je to mogočna skupina, ki mora jgo-tevo navdajati s skrbjo zapadne velesile, ki so ujete v mrežah vers.ailleske pogodbe in so oslabljene vsled lastne nesloge. In tudi če bi se danes ustanovila dejanska e-notna fronta, ne bi mogla več preprečiti novega grupiranja: držav v današnji Evropi.
.Mogoče je, da se bodo Anglija, Francija in Italija strnile v enotno postopanje napram sedanj:m nevarnostim, todai čim kompaktnejša se bi kazala ta trozveza, tem bolj se bedb vezale med seboj opozicional-ne države z Rusijo na čelu.
Evropa je danes, fatalno obso jena v omenjeno dvojno grupacijo. Z nastopom Mus-so lini j a v Italiji in padcem Lloyd Georgea je dobila zapadna politika jasnejšo obliko. Sedanji! trge glavarji zapadnih velesil se nameravajo med seboij pobotati v tem, kako naj si razdele svoje interesne sfere v Evropi Pomembne so Mussolinijeve izjave glede odškodninskega vprašanja, v katerem se je postavil odločno na stran Francije in napravil s tem konec italijansko -
Po otensKi žaloisr!
Strašna grška žaloigra v Mali Aziji, ki je
iztrebila grški žrvelj iz maloazijskoga obrežja ia pahnila v brezmejno nesrečo stotisoČe nesrečnih Grkov in drugih kristjanov, se bliža svojemu ikoncu. Kcnierenca v Lausanni ima nalogo, da zaključi to žalostno epizodo, ki se je izvršila v Četrtem letu po vojni.
Ni nobenega dvorna, da so bili na smrt obsojeni in usmrćeni Konstantinovi ministri so-krivi na tej nesreči in da so zaslužili za svoje čine strogo kazen. In tudi najhujša kazen je v resnici premajhna z ozirom na strahovite posledice brezvestnega vladanja nesposobnih in strankarskih ministrov, V motivaciji za smrtno obsodbo pravi vojni svet, da so obtoženci namenoma prikrivali ljudstvu nevarnosti, s katerimi je bila zvezana Kcnstantinova povrnitev na Grško. In ko je njegov povratek posledico
ni torej takG
cmusulmanskega iredentizmas brez podlage.
Grčija prestaja danes kazen za vse grehd svojih voditeljev, ki so jih napravili od svetovne vojne sem. Znano je, da je Srbija pa drugi balkanski vojni sklenila z Grčijo posebno pogodbo, po kateri se obe državi obvezujeta, da si priskočita na pomoč, ako bi le ena iz* med njiju bila napadena od "sosedov. Vemoi tudi, kako podlo je požrla grška vlada svojo besedo o priliki strašne srbske preizkušnje, Verolomstvo Grčije ni ogorčilo samo Srbov in vseh poštenih Jugoslovenov, ampak tudi vzbudilo zaničevanje zapadnih politikov do neznačajnega in malenkostnega grškega političnega igračkanja ob času, ko se je šlo za' življenje in smrt ne samo srbskega naroda, ampak za življenej in smrt vse zapadne civilizacije in kulture, katero je nemški militarizem ogrožal s svojimi zmagami na vseh evropskih bojiščih.
In ko se je zapadnim zaveznikom po neznanskem naporu in silovitih žrtvah končno! posrečilo streti sovražnika, tedaj se je Grčija hotela okoristiti z zmago zaveznikov, z one zmago, ki jo je Grčija bojkotirala in oviralai Plačilo za izdajstvo in neznačajnost je bilo povečanje grškega ozemlja, ker je slučajno š!o tako v račune angleškega imperializma. I« tedaj je vstala Grčija in hotela igrati vlogo velikega junaka in osvoboditelja. Napihnila se je žaba, toliko časa se je napihovala, da je počila, kakor pravj ona basen.
In tudi ni moglo priti drugače. Zakaj duša grškega naroda ni bila pri vsem tem. Pogodba so sklepali nekaterniki, isti ljudje so pogodbo prelomili, a Venizelos sam ni mogel navdušiti slabo vzgojenega ljudstva za dolgotrajna vrvna podjetja, ki so zvezana z žrtvami doma in na bojišču. Kamarilska politika nekaterih diktatorjev ni mogla dvigniti morale ljudstva, ri mogla vzbudili v Grkih požrtvovalnega sodelovanja. In tako so ostali generali in politiki v resnici osamljeni. In še ta peščica državnih voditeljev je bila razcepljena v stranke, ki so
imel za posledico pretrganje zavezništva z,	, , „	, .. . .	... ,
entento, so Konstantinovi pristaši za vsako j s£ m.ed f.eb4°J strastno pobijale ,n. »vraiile do ceno skušali obdržati oblast, ter so tlačili s trajnosti ter se udajale segetajocun mascc-
terorjem vsak izraz nasprotnega javnega j	n?filbom',To,nam	Ropanje
mnenja. Končno so povzročili polom v Mali Konstantinove stranke proti Vemzehstom, to Aziji Namesto, da bi prepričali kralja, da je . se bol, jasno dokazuje maščevalno dejanje • J t .	• • i u„ „„	Vemzelistov proti Konstantinovun ministrom,
njegov oclstc-p nujen m potreben, so obtoženci y ^ rJmerah ^ ^ da izguLi nr,rod
ono idealno smernico svojega državnega in poliiičnega udejstvovanja in izgubi s tem vsako odporno silo pri najmanjšem sunku Le tako si moremo razlagati, da je mogla lačna in bosa Kemalova soldateska uničiti neprimerno bogatejšo in boljše opremljeno grško vojsko, ki se je zrušila pri prvem sunku.
Tako prestaja danes Grčija kazen za greho Anni-fiiTa tertlrv<:nn Tn knr ca r*r>n.pQ dne'i *
7. generalom Haghianestisom sklenili začeti simulirano -ofenzivo proti Carigradu, ki je končno privedla do razpada grške vojske.
Obtoženci so bili spoznani za krive, ker so skovali načrt proti narednim interescin ter so na ta način zakrivili veleizdajo.
Velika nesreča je zadela grški narod, na stotisoče beguncev je pribežalo v Grčijo in med temi begune? °^a brormpina revščina in razsajajo nalczlj min na one tise padle pod maŠčel kor.čno cvet grš; ekspanzije v Mali se reči, da dane
zemlji. Če pomislimo^ c/: grške Kolonije v Mali Aziji stare skoraj tritisoč let ter da so
igral nobene vloge v Mali Aziji, maloazijska Grčija je šla za vedno, zakaj Grkov v Mali
kljubovale vsem napadom in osvojevalcem dc Spl0h ni več. En. cel narod je zbežal pred danes, tedaj se mora zjokati sleherni Grk maščevalnim sovražnikom. In ta pribežani nad tem, kar se je zgodilo pred kratkim. Ce narod bo še povečal zmedo v majhni in revni pomislimo na slavno preteklost Grkov, na zna- 'domovini, ki je izgubila vsak ugled in vsako menite perzijske vojne in še potem na rimsko spoštovanje v svetu.
dobo itd., tedaj si moremo misliti tudi kakšno'-----
moralno izgubo predstavlja ta nesreča za grški narod.
In vendar je smrtna obsodba in njena takojšnja izvršitev presenetila ves svet, posebno pa vzbudila ogorčenje v visokih političnih krogih vseh držav. Anglija je celo od-poklicala svojega poslanika v znak protesta proti takemu krutemu ravnanju. Mnogi angleški časopisi so izrekli svoje neodobravanje nad tem dejanjem angleške vlade, vendar pa se je zgodilo to s premislekom. In to baš v času, ko se vrše v Lausanni pogajanja, ki naj rešijo nesrečno Grčijo pred nadaljnimi izgubami, zakaj turški apetit je nenasiten. Venizelos, ki vodi grška pogajanja, bo imel težko stališče vsled atenske eksekucije bivših ministrov, ki so bili njegovi politični nasprotniki. Lord Curzcn je baje očital Venizelosu, da se ni zadostno potegnil za obtožene ministre.
Precej verjetno je, da je političra strast in maščevalnost nasprotne politične stranke odločilno vplivala, da se je izvršila taka drakon-ska kazen. Kljub vsej krivdi, ki so si jo naprtili bivši Konstantinovi ministri, se zdi kazen nepravična z o7.:rcm na to, da so jo povzročili strankarski nasnrotniki. Tako se je kazen izpremenila pred očmi svefa v podlo maščevalno dejanje Konstantšnovih nasprotnikov, ki so se maščevali nad Kcnstantincvimi ministri. Konstantin je še pravočasno ušel, toda gotovo ga je morala pretresti vest o krvavem koncu njegovih svetovalcev.
Kakšne posledice bo imelo to de'anje za Grčijo posebno zdaj z ozirom na konferenco v Lausanni, bcino kmalu videli. Anglija i^ra sicer vlogo ogorčenega pravičnika in grozi z rapresalijatni, toda mogoče, da se je z odpo-klicGm svojega atenskega poslanika vendar-le prenaglila. Zakaj končno brani Anglija z ,Gr-j; nrnu mto'ucp Tn ali nn» rMisitt Anoliia
čijo tudi svoje interese. In ali naj pusti Anglija ----—-----------„
Grčijo1 zdaj na cedilu v Lausanni? In to baš j samem pa je nastalo tuai nekaj večph obrtmi; v hiou, ko prihajafo iz zapadne Tracije zelo J podjetij in tvornic, tako za pridelovanje bom vznemirljiva poročila o vstaji tamošnjega tur- baža, kož, kovin, barv, mila, več parnih imi-
Po zadnjih vesteh se končno vendarle rati-licira grško-srbska, sedaj grško-jugoslovanska pogodba, po kateri dobi Jugoslavija proste cono v solunski luki in tudi posebne izredne privilegije na železniški progi Dievdelija-Sc-lun. Po teh določbah postane Solun šele za svoje jugoslovansko zaledje to, kar bi po svoji prirodni legi moral biti.
Solunu pripisujejo mnogi v prometnem in trgovskem oziru večji pomen nego Carigradu. Kajti Solun ima na potu na bližnji vzhod pri-pravnejšo lego nego Carigrad. Tu se namreč v široki balkanski polotok najdlje zajeda zaliv Egejskega morja, to je Solunski zaliv, in tu se izteka na isto morje dolina Vardarjeva, ki predstavlja skupaj z Moravsko dolino, s katero je zvezana preko le 460 metrov širokega razvodja v bližini Kumanovega, prirođen kanal od Soluna do Beograda, od Levante do srednjega Podonavja, srednje Evrope. Niti ene enake prirodno-prometne črte nima Balkanski polotok; važnosti Belgrada na enem koncu odgovarja veliki pomen lege Soluna na drugem koncu iste poti.
Iz Soluna vodijo, njegovi legi primerno, prirodna pota in po n;ih tekoče železnice na vse strani. Najvažnejša izmed njih je proga Solun - Djevde'ifa - Skoplje - Niš - Belgrad, druga je proga mimo Seresa na Jedrene in Carigrad, tretja je proga mimo Vodenia na Bitolj — od te mu je ostat zadnji konec —, in naposled v najnovejši dobi dograjena železnica proti Jugu, to je pod Olimpom zhoz? Tesalijo na Atene.
Solun ima dobro pristanišče; za Turčijo jo izxražal poljedelske in živinorejske proizvode ter nekaj malega rud, uvažali pa so s« indu-strrski izdelki in kolonijalno blago. V Solunu
škega i o bolgarskega prebivalstva proti gr-
nev,
pivovarn itd. Mesto ima svoj vodovod
škim oblastvom. Danes predstavlja Grčija tako napel;an izpod gore Hortač, ki se av:ga ni sliko propadanja, da se bo težko sama od vzhodu nad mestom, od 1. 1908. tudi ele^iri-sebe obranila takih uporniških poskusov, za | čno razsvetljavo in električno cestno želez-katerimi s^eji Kemalova in morda tudi bolgarska vlada.
Stališče Grške v Lausanni bo sedaj otež-kočeno z ozirom na postopanje angler.ke vlade.
Enotna fronta zaveznikov in vseh onih držav,
Solun leži na onem mestu obale, kjer neha mehka rečna naplavina Vardar ja in .rice ter začne gričevje. V najstarejši d bi so je imenoval na'preje Terme, po toplih izverih.
ki so na strani Grčije, je precej oknv'ena. In! ki se nahajajo v bližini mesta. Makedonski
turškim zastopnikom raste greben, ko jim gre vse tako lepo izpod rok. Prihod ruske delegacije baš v tem trenotku pač ne more vzbujati optimizma pri onih, ki so zainteresirani na t^m, da se turška moč ne presadi zopet na evropska tla.
Gotovo je, da je boljševiška Rusija zvezana s Kemalovo vlado po formalni in precizni pogodbi in da bo podpirala vse zahteve Kema-love Turčije, pa če so te zahteve upravičene ali ne. Tako se postavlja sovjetska Rusija na stran najhujšega sovražnika krščanstva, sovražnika Slovanstva in zapadne kulture in civilizacije. Današnja Rusija je zbrisala starodavne in slavne tradicije slovanske Rusije, ki se je borila in tudi dosegla osvoboditev slovanskega Balkana izpod turškega jarma.
Posledice grškega poraza morajo nositi vse balkanske države. Kako se bo Bolgarija v bodočnosti obnašala in ali se bo Turčiji posrečilo igrati še važno vlogo na Balkanu, to so vprašanja, ki zanimajo predvsem Jugoslavijo. V Jugoslaviji živi na stotisoče prebivalcev jugoslovenske narodnosti, ki so musulmanske vere in ki simpatizira jo s Turčijo. Ta okol-ŠČina mora zanimati mlado državo, ki mora prestajati vse težave in nadloge nove še ne-končane državne tvorbe. Nevarnost novega
kralj Kasandros. si ga je izbrul za prestolico in ga imenoval po svoji ženi Thessalonike, ki je bila sestra Aleksandra Velikega. V rimski dobi je bilo mesto zelo imenitno ter je imelo okrog 220 tisoč prebivalcev. V bizantinski dobi se je srečno ubranilo napadom Slovanov, Avarov, Bolgarov in drugih; Turki so si ga osvojili 1. 1430. Po odkritju Amerike je Solun, kakor vsa sredozemska pristanišča, zelo nazadoval. V novejši dobi pa si je pod vplivom industrijskega razvoja srednje Evrope in poživitve prometa z bližnjim vzhodom zopet zelo opomogel. Nove politične meje pa so po 1. 1912. ovirale, da ne more izvrševati svojih prirodnih funkcij.
Po svojem prebivalstvu je Solun zelo interesantno mesto. Po osvoboditvi že je štel 170.195 prebivalcev. Od teh je nekaj nad polovico židov-Španjolov, ki so prišli semkaj koncem 16. stoletja iz Španije. Velika večina njih je ostala v izraelski veri, manjši del. to je kakih 10.000, pa se je sprejelo islam. Toda židje nimajo tu Ie trgovine v svojih rokah ('/» trgovin), marveč opravljajo kot pridni delavci tudi vsakršna druga dela, celo najtežje težaške posle v luki. Grkov je bilo pred letom 1912. Ie takih 25.000. Turkov pa okrofl 40.000, a Slovanov <Jn 10.000.
V Trstu, Ane 7. decembra 1922.
t EDINOST«
m.
Dnevne vesti
Smrtna kosa. Pred par dnevi smo poročali, da je nenadoma obolel g. dr. Ignacij Kobal, stolni vikar in kanonik v Gorici. Sinoči nam je prišla v^st, da je g- dr, Kobal umrl. Pogreb bo jutri ob 15. uri Bil je v najboljši moški dobi.
VOULNI IMENIKI so izloženi na vpogled X ul. Sani ta št 25 II nadstr. soba 35. Rok za reklamacije poteče dne 15. t. m. Volilci! Poglejte čimprej, ali ste vpisani! Kdor ni vpisan, naj vloži takoj reklamacijo. — Ne čakajte zadnjega dne!!
Fašisti avtonons'sti? Glavno glasilo fašL
stovske stranke «Pcpo!o d'ItaJin» je objavilo v svoji štev'lkl od 1. (decembra uvodni članek, v katerem razpravlja člankar o preuredbi italijanske ustave. V članku je rečeno, dn	—' * . -..-.	isti
j zaftOj ud bi bolje vla-le,	je
nji v pravi ci!j joncgc višji. Ta cilj da je
1	. ____Al.oLii><iiiiKe ustave. S
tem da so fašiili prilli na vlado, so le dobil' v svoje reke sredstvo, s pomočjo katerega bodo desegli tudi gori omenjeni cilj. V članku je na kratko orisan tudi tozadevni program, v katerem nas je nemalo iznenadila; točka IL), ki se glasi: «Zakono-dajne-upravna decentralizacija! na podlagi dežel (regionale) za vprašanja, ki se tičejo gospodar.-kiii in šclrk'h zaii2v (ljudskega ur srednjega šolstva).» Ta točka, v kateri je, ne da bi se rabila beseda avtonomija, povedano, da je cd:„i glavnih ciljev fa-1'zma ravno uvedba avtonomije, katero so do sedaj dosledno in ogorčeno odklanjali, bo morala iznenaditi vsakogar, ki je pazno zasledoval dosedanje protiavtonomistično gonjo v^ega fašizma cd g. Mussclinija do zadnjega fašisirvskcga četnika. «Zakono-dajno-upravna d jcer.tralizac:ja» (Decen-tramento legislalivo-arnministrativo reglo-nale) ne meje pač pomeniti ničesar dru- j gega kot deželno avtonomijo, kakršno j smo imali do sedaj v naših julijskih deželah in katera bi se nam v raiislu zakona o aneksiji tudi morala ohraniti- Kakšen smisel in kakšen pomen ima spričo tega ona strašna gonja, ki jo ved jo proti našim avtonomijam naši jub'eki fašisti, in kako se ta njihov ant'avtonomizem ujema z avlo-
nomizmom, ki ga je začelo propovedati
— ::l____j-i____ 1____ ^
Zastavo bratovščine st. Cirila in Metoda. Id
so jo, kakor smo poročali pred nekoliko dnevi, šiloma odnesli iz cerkve pri sv. Jakobu, je sedaj kveslura vrnila cerkvi. In to s pripombo, da je tudi eden fasistovskih veljakov izjavil, da ne vidi na zastavi nič izpodtakljivega.
Natečaj za delo. Mestni municipij javlja: Dne 12. decembra ob 12 uri se bo oddalo na javni dražbi delo za izčiščenje dolnjega dela potoka, ki teče mimo barkovljanskega pokopališča. Izkopalo se bo približno 200 m3 materijala. Dne 13. t. m. ob 12 Ji se bo oddalo na javni dražbi cleld za obnovo prostorov v ulici Procureria št. 3/III in sicer zidarsko in instalacijsko delo. Interesenti dobijo podrobna obvestila za natečaj v IV oddelku občinskega urada v uL G. D'Annunzio 5/II.
Koncert pri Sv. Jakobu. Društvo kulturnih delavcev priredi v soboto, 9. t. m. v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu koncertni in recitacijski večer. Sodelujejo: pianistki Marjetica Bortolutti in Kannela Kosovel in recitator Albert Širok. Peli se bodo tudi ženski dueti.
Vsi na izlet, ki ga priredi «Skupina Viktor Parma« v nedeljo 10. t. m. ob l'A. Odhod izpred Gostilne «Jadran» pri Sv. Jakobu.
In so se začeli eden za llrugim izgovarjati.
Prvi je dejal: Jaz sem pristavo kupil.....imej
me za izgovorjenega. In drugi je dejal: Jaz sem pet parov volov kupil.... imej me za izgovorjenega. In tretji je dejal: Jaz sem se oženil, zato ne morem piti.... Take in slične svetopisemske izgovore imajo še vedno v nekaterih krajih, ko je treba ustanoviti podružnico * Šolskega društva*. Eden se ženi, drugi je po kupčijah, tretji si misli: napravili bomo, ko pridejo boljši časi itd. Proč z ničeviini izgovori! Vsi smo povabljeni na obrambno delo! Dolžnost nas vseh je, da z združenimi močmi delujemo za rešitev naše mladine. Zlasti naj se brez izgovorov naroče bloki za nabiranje darov 28. decembra. To je dan posvečen naši mladini.
Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. «Knjižica za ir valide^> stane L 2'50, po pošti 30 stotin več. — Pri pošiljatvi po pošti naj se ns kaže denar prej. Tudi po povzetju se n -bo pošiljalo, ker so troški nerazmernu večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu *Edinost» v Trstu.
Hali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda, - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele " " e 40 stot
beseda, —- Najampjfai pristojbin? L 4*—g Kdor tiče službo* p:	eno.
UKAnnitA zmožna knjigovodstva, slovenske korespondence in ital. jezika dobi takoj službo pri večji trgovski tvrdki. Pismene ponudbe naj se pošljejo na «Žeasko dobrodelno udruženje« v Trstu, poštni oredal 3*4.
)4
IZKUŠENA babica »pjt jetna ae&če aa. dum; o : bf /niv: a* au :an :	orso
Ca.lbitdi 2S T	2i ?5
ŽABNICE, angleške ključavnice ključi, pile, svedri, klešče, mizarske klopi, obliči. žage, vijaka, žeblji itd. Zaloga žekznine. Via Fa-bio Filzi 17.	2197
VELIKA sob	tja se od
S*. M. M-t<?<jl zgornja 666 (Ca
iselit!
iiy2
ZiMo**.«. ____v oobrem i>titrju prodi)«: po
nizki ceni. Via S "Francesco o-i/III, ^
V SKLADIŠČU VIA GEPPA 17 se
pohištvo po konkurenčnih cenah in s nim jamstvom. Popolne poročne sobe žico in dvema stolicama L 1100 — lep^ po ročne sobe od L 2000 naprej, obedn^ ~. z usnjatimi stolicami od L 3000 naprej, pohištvo za deželo, kuhinje, omare za predsobe, garniture za klubek sobane, oprema za pisarne, posamezni	k bera
.-v .	pre] 'alce
za
OSIelte si naša izložbena okna! Preglejte naše napise! Primerjajte naše cene!
TRST, COUSO V
SBBEKšM^SMaSI
ODVni in
sB&mm - a
popu SI

in izvoz en
porebnih 2117
GGorOiilCNA mlada, lepa, premožna, Želi znanja v svrho možitve z izobraženim gospodom. ne nad 40 let starim. — Ponud pod «GrIica» na upravništvo.	21
L ttHtiiUII ID ur.
iz Trste, vlfl Fabio Filzi it m (tel. Z6-5f sprejemata
svoje klijente iz sežanskega okr
vsako soboto
naj sV, ii s •ma od 1
MT FK ARSTfir —*
iZV \2.iifi f SlOt!(
r.aved" o (čine. ped niitvo.
prtva išče-Ml-k
. mlekai n I"* ^nudbt / ->a uprav-2191

.a 0)
S>

Obdavčenje vina ia alkohola. Jugoslovansko
. . T. t^T.tOVi-Iii-4, .oeutve vrste, kmetijske in gospodarske trgovine, gostilne, hotele, žage, mline, lesne industrije, hiše, vile, posreduje Karel Breznik, Celje, Dolgopolje ul. 1. Priložite denar za znamke!	2031
49
rvTE

IVAN IClflZE
ima v lastni zalog: najraznovrstnejše
kuhinjske in druge
« «v	*
hisr
t v ve
£X
je;
i	s*
I
[Z bi :
TRSI
k i ti_____
POHIŠTVO.
NOVI CGHG23 : poročne sobe, solidno, slavonsko deio, javorjeve, črešnjeve, jesenove, me-h ago nije ve, hrastove L 1500, naslonjači L 4*3.—• Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15 J.—v
TU^K, Via S. Lazzas-o St.
.T""« IZ 13 ERA	3
Z-x coiiijafi -lit	.	^nlačna
nbalaža.
za politične stvari v ministrstvu za vnanje po- 1 sie, Pereiii della Rarca, slavil Masarjka kot j ustanovitelja čehoslovaške republike. Sedaj t pcklon'^no mu čast si je zaslužil po tolikem' trpl,x:nju. Češki narod se je že v avstrijskih časih z vsemi svojimi simpatijami obrnil do Francije in spleta pod spretnim vodstvom svojega največjega ministra za vnanje stvari vez npd slovanskimi in latinskimi masami. Na ta pozdrav je odgovoril dr. Eeneš z daljšim govorom, v kaćerem fe med drugim izvajal, da je tesno spojen s Francijo po njeni kulturi, nfenem znanstvu in njeni filozofiji. Saj se je vzgojil na njenih vseučiliščih. Vojna je še les-neie spojila te vezi. Ne gre pa samo za osebne vezi. Tudi usoda obeh narodov je solidarna. Češka narodna kultura potrebuje francoske pcmoči, mora črpati iz francoskega narodnega genija, da se more upirati sosednim kulturnim vplivom. Na zaključku je rekel; Srečen sem, da so Čehoslovaki izkazali svo'o zvestobo' in hvaležno prijateljstvo napram Franciji s tem, da so pripomogli v Srednji Evropi do ustanovitve dovolj močnega političnega sistema, ki zagotavlja mir in hvaležno skupno delovanje z Francijo!
Pozor! V prometu so novi pedesclaki «Ban-ca d'ltalia» zelenkaste barve. Narejeni so zelo dobro, a so ponarejeni. Spoznajo se, ako se z mokrim prstom potegne preko rdečega pečala na prvi strari. Papir je le za znamen;e boli tanc.k in gladek. Glava se rarebe vidi lepše nego na prav, a je precej dobro ponarejena.
Na "ta znanrenfa naj pazijo oni, ki niso izvedenci v stroki.
Poznavalec pristnih bankovcev najde še več pomanjkljivosti v risbah in podpisih.
Oberdankov grob najden? 2e dlje časa sem se slišijo vesli, da se je posrečilo najti Ober-dankov grob. Nek poseben odbor, kateremu je na čelu posl. Banelii, si je vse prizedel. da najide omen'eni greb. Kakor znano je bil Ober-dank pokopan po reči, z vso previdnostjo, a za grob je znal	~ ? r. -.*. I. led* ; - " ■
kot narednik v	*>. zo - ... 7 - . •
vanje. Ta Neme	>	~ '
ženski, a ta {	- t:
sto, kjer leži greb d _ snskl, >iera ie omenjenemu odboru pomagala pri iskanju groba. Na dotičnem mestu se je pri odkopavaniih, katera so se izvršila, res našlo okostje človeka j brez glave ki brez sledov kake truge. Ker je bil Oberdank pokopan brez glave, katera je bila poslana na Dunaj, in brez truge, se da sklepati, da so se res našli pravi zemski ostenki Oberdanka.
- ul VA4I41
J1U V I1U
in Hrvatska paroplovna družba so dne 4. novembra sklenile ustanovitev ^Jadranske paro-plovne družbe s sedežem na Sušaku. Nova družba prevzame vse ladje omenjenih podjetij, njihove ladje, ki so v gradnji, vse delavnice in drugi inventar. Temeljni kapital znaša 12,000.000 dinarjev v zlatu, nominalna vrednost delnic je 100 dinarjev v zlatu.
Društven« vesti
Zvezni zbor. Pevska vaja za Trst, Kras in Zapadno Istro se bo vršita v petek, dne 8. t. m. ob 9 h zjutraj na zasebni slovenski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. — Tajnik zbora.
Javna knjižnica Št j. »Čitalnice» posluje redno vsako nedeljo od 10—11 zj. in vsak četrtek od 8—9 zvečer. Istočasno se sprejemajo člani. Član je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 L in odškodnina za knjige mesečno 1 L.
Pevsko Aruštvo »Kolo«. V nedeljo, 10. t. m. od 9-10 vpisovanje čLanic-pevk za mešani kakor tudi ženski zbor v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (Stara policija). Ob tej priliki se bodo sprejemali tudi novi člani-pev-ci.. — Odhor.
»Žensko dobrodelno udruženje« priredi v petek 8. t. m. ob 4. uri pop. predavanje pri Sv. Ivanu v prostorih slov. otroškega vrtca. Prosimo obilne udeležbe. — Odbor.
DAROVI
Za žalitev in prestopek me prisili, da darujem < Šolskemu društvu» 20 L. in s tem poravnam prepir med menoj in g. Kravosom. Darovalcu iskrena hvala in Bog daj se mnogo takih prestopkov.
Na račun bodoče mirenske ženske podružnice «Šol. društva*, z fcotrinje male Vlaste Uršičeve v Mirnu poslal g. A. Urbančič 100 L.
Gosp, I. K. daruje 6 lir.
cepljene, reiosK m dele, pro Kreplje p. Dutovlje.
r*
' T -r Mariboru
1 rs le . sest v a. v c.vOii ^pun, zaeai-a .. t ob Trža
gane, usice t'. Bistrici.
e d--
JlTi
1 TiLJE, hmo&ters 229.— ngrm ou.— ~"*rn£>ir_ žtmnice volnene in iz mor trav»	. 2 > —, Zruvr^ui. Cc_e.
Via	'7
OSLO
lekaii*c
KKONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 10
STARA TVRDKA
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, L	82
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 39
POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj im^Tn več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114
Fratelli Finzl
Trst, via TaraUotchla 5 (niti via Mre) Tel. 11-64
vabi ob priliki bližnjih božičnih praznikov svoj'e zveste gg. odjemalce, jestvinčarje in slaščičarje, da vprašajo posebne ponudbe
RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest kKnj, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina	53
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-Cenisic). Telefon 31-27, Govori se slovensko.
67
za
m

t ---

o vsem sorodnikom in prijateljem tnžno vest, da je 1. po dolgi in inučai bolezni, v 54. letu, naša nepo-
.>a

C&KA PERTOT
Nnndljs, tmM
tfatelji, lešniki i oniii, slo grozdje plniloie, cešpile
J vsake vrste in t poseisne kakovosti
Pogreb se bo vršil v torek, 5. decembra ob 2. uri pop. iz hiSe žalosti Razlagova ulica št. 7 v Celju.	CELJE, dn« 3. decembra 192&
Drsgotin Perl»f, kamnoseški mojster, soprog.
Marica, Anica p^r. Umsk, Danica, Luci, hčerke Vcnctsiav, sin. Janko Umefc, zet, in rodb m P«rtol-Un«k.
I	Opozarjam) i7 'oč u-, : 1
SCHICHT-ovc o zna g| čistilo za čevljr in s c
JE L i
— i L O »3 iN . 10 --------

PODLISTEK
Igrata ki dobiva.
Spisal Mavricij Jokai
Iz mndžsrfkega izvirnika poslovenil Ivan Koštial
Miliora se je z jekleno meč.io izvila iz Aksa-
vezana v vrečo, zaprta v votlino, če zdaj ne prideš ven! Sovja perut naj te udari po licu! Burja, burja, burja! Pridi na dan! Da pljunem nate!» — «BIažena devica Marija! Saj gospodična preklinja hu;e kot cEragonski korporal! Zavedite se! Bog bodi z vami! Kakšne besede iz ust mladega dekleta!^ — Nato se je zgrudila Miliora na kolena, si pokrila obraz z obema rokama ter zajecala ihte: »Sa-j njega lrubim.,.» — To je Aksamita že zdavnaj ve-dela. — A to je bila za njo vendar nova reč, da more ljubezen nanagloma tako izpreme-niti tiho, krščansko, v vse vdano mlado dekle, da poslana enako vilam, ki v pravljicah kličejo vihar! — Tista ljubezen je vendar velik vrag! — Stežka ie pripravila tfospodičco
do tega, da se je dala obleči. Tedaj se je vsa prepustila; kamor >0 je posadila, tam je obsedela. Ves dan ni spregovorila — le predse je zrla s topim pogledom. — Hudo čarodejstvo je tista ljubezen! — Popoldne je spanec zati-snil Miliori oči — prebivalci ječ dosti spe. Sanjalo se ji je o bitkah, ki se pričenjajo na zemlji in nadaljueo med oblaki — potlej pa doli na morskem dnu. Vzbudila se je od močnega trkanja na okna in glasnega joka od zu-naf. — To sicer niso bile duše ljudi, ki so bili pali v boju ali utonili v morju, temveč bili so večji in manjši hudourni ptiči, galebi in stra-koši, ki letajo ob jasnem vremenu nad morjem. Zdaj jih je sedelo "toliko na vseh ozidkih grajskega zidu. da je bilo kar vse črno — toliko da niso razbili stolpnih oken. Ob takem času se tako jočejo kakor obupan Človek. — *Aha»f si je mislila Miliora, *ti čutijo velik vihar! Vendarle je pomagalo moje zaklinjanje — En pogled v daljavo jo je še bolj prepričal, da je sanjala resnico. Nebo je bilo opaine barve, solnce ni imelo bleska; lahko se je gledalo vanje kot v luno. Najbližji skalni bregovi Bakarskega zaliva 90 se le stežka razločili in skalne g«"e cloka Krka so se videle v daljavi kakor zgolj oblaki. Obzorje se je izgubljalo v megli niti enega jadra m bilo videti na morju; dina pa je bila ▼ veliki razdalji bleščeče
ela. — Med vreščanjem strakošev se je sli-
šalo v daljavi trobljenje rogov, s katerimi da-| jejo obrežne straže mornarjem in ribičem znamenje, naj se podvizajo k bregu; tudi te straž« že poznajo predznake viharja kakor j strakoši in galebi. — Tudi Aksamita je prišla ! ven, da bi zaprla na treh straneh železne table stolpnih oken: «Huda ura bo.» — *Naj le fco.» — Brž ko so bile oboknice zaprte, je zabobnelo za kraškimi gorami prvo godrnjanje toliko klicane pošasti' — burje. Vsena-okrog so nenadoma — kakor zdaj se rodeče 1 snežne gore — silili naprej izza skal sprijema-joči se oblaki; izmed njih bleščeče belih vrhov se je komaj videl blićk, ki je skoraj le tlel — a nepretrgano je bilo grmenje tam gori. — Prehiteli so prihod kraljevske pošasti njeni , brzoteki, plešoči vrtinci vetrov, ki pred njo j dirjajo, vzdigujoč oblake prahu po cestah, — milijoni metuljskih ličink se vrtijo v prašni struji; od njih bo zid krvavordeč, ko bodo butale obenj. — Oblaki niso več beli, marveč so že črni; morje pa je zeleno, le obrežje je rdeče, kekor razbeljeno. — Kot da bi hotel vso jezo, ki jo je v teh krajih zadrževal celo leto, zdaj hkrati vso izpustili, tako besno se vede vihar, vse strele treščijo naravnost v skale, v morje; celi plamensči stebri Švigajo doli z neba. — Ves grad se strese po vsakem tresku, kot da bi se hotel sesuli — Piapolaape bliskov poplavlja na trenertku stolpno sobo z bleščečim svi-
tom, «Ali naj zaprem se oboknico četrtega-okna?» vpraša Aksamita. — -Ne, ne! Jaz to; rada gledam,» je braniia Miliora, sedla na; okensko polico ter jela gledati ven v nevihto s pravo naslado. — Oblaki so bili že vse nebo povlekli; dotlej je bilo nebo nad gradom kakor steklen zvon, zdaj pa teko kakor pokrov rak ve (krsta). Dež lije tako, da je pokrajina kar pokrita. Potlej sledi led — sprva padajo drobni lešniki, potem večja zrna, kakor kamen j za na fračo; na železne oboknice udarjajo kakor karteče. — Aksamita meče v kamin blagoslovljene palmove mačice ter mrmraje moli, pretrgujoč svojo pobožnost zdaj pa zdaj. s kakim vojaškim izbruhom in z grenko' opombo: «Vsa naša zelenjava je pokončana! Tudi lepe rože so šle!» — MiHora se pa ne domisli lepih cvetlic/Njena duša hodi po drugih potih. — «Ali pride vihar tudi tja, kamor so oni davi šli?» — Aksamita je na to vprašanje zmajala z glavo: «Ne bojte se, draga gospodična. do otoka Cipra se ne ustavi.* — Tega se je Miliora zelo razveselila. — Srditi vihar se tukaj ni mudil dolgo; zelo se mu je mudilo; jadransko obrežje že dolgo ni bilo občutilo strele; vihar mu jo je prinesel, obrabiti jo je hotel na njem; s svojim grmečim taborom je šel dalje, kakor kaka temno modra noč, v daljavi brez obzorja. Skoz globoko temino, kakor sence droznih strašil^ so lezli strašno
beli oblaki kakor- Leviatani, skoro po morski površini plavajoč. Kmalu nato se je oblačni zastor na zahodnem obzorju pretrgal; žarki zahajajočega solnca so se usuli po pokrajini pod oblačnim stropom in takrat so postali na-naglo vidni bregovi pri Bakru; gore na Krku, ki so se popoldne izgubljale v tako daljni daljavi, so se zdele zdaj zelo blizu; včeraj sa bile še zelene, danes pa bele: pokrite so s snegom. — Oster, žvižgajoč veter jame pihali, ki table stolpnih oken močno stresa in trga zaostali plašč viharja v cape ter barva te cape v večerni zarji rdeče — morje je sinje kukor jeklo; valovi ne zrcalijo neba; veter vleče preko njih bele brazde. — «To je burja?» je vprašala Miliora Aksamito. — «Ne; to je šele *borina;> — ta je še hujša, — «Tisto večjo bi «brina-> — ta je še hujša. — «Tisto večjo bi jaz rada videla.« — Take želje še ni izustil smrten človek. Zakaj dovolj je, če spoznaš manjšo hčer burje; — večje naj si nihče ne želi. — Aksamita se je tudi zelo hudovala zavoljo želje. Vzela je izza zrcala palmove mačice ter rekla mrmraje: «Nebo naj ne posluša takih besed!* — Miliora pa je priskočila k njej, ji jezno iztrgala iz rok blagoslovljene mačice ter jih zlomila, zdrobila in raztrosila. — «Jaz pa hočem, da me nebo uslišil
(D alte)«
»EDINOST,
V Trstu, dne 7. decembra 1922«
Sz tržaškega ilvllenls
Vsakdan)! nepričakovani « obiski*. Za-
".ebnica Rodonta Sepkh je pustila včeraj ejutraj svoje stanovanje na Garibaldijevem lekališču št. 25 brez nadzorstvai. Med tem *asom so se pa prikradli v stanovanje ne.
lenani gostje ter odnesli 24 rjuh, 30 ženskih frajc, 12 brisač, eno suknjo in še nekoliko drugega perila v vrednosti nad 3000 lir-Tatvina je bila naznanjena na policijskem iomisariatu v uBci Guido Brunner.
_V noči od torka na sredo so vdrli neznan* tatovi v skladišče Ivana Bernardi-nija v ulici deli a Ferriera št. 33 ter odnesli •elefonski aparat, nekoliko orodja, 10 lir jn za 50 lir znamk.
— Isto noč so vdrli neznanci v delavnico kleparja Jos?pa MoTosuttija v ulici Tomaso Luciani št. 1 ter odnesli mnogo najrazličnejšega orodja v vrednosti nad 2000 l:r-
Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico delavca Paula Zabiča, starega 36 let, s ta nujo čega v i kednjiL Babič si je pri delu v čistilnici tlja, zlomil levo nogo.
Krčmar in štirje pijanci. V ulici Malcanton čt. 17 se nahaja gostilna «Ai due canarini», Sest Jakoba Cattaruzza.
Pred sinočnjim, par minut pred policijsko Uro so stopili v to pivnico štirje možakarji, ki go bili tak 3 pijani, da so komaj stali na nogah. tCljub temu pa so bili še tako žejni, da so si naročili poldrugi liter vina. Ko so izpili vso to žlahtno kapljico, so se pa začeli med seboj prepirati. In tako se je zgodilo, da jih je krčmar vrgel pod kap. Trije so se udali tej usodi, četrtemu pa kar ni hotelo iti v glavo, kako pride krčmar do tega, da meče poštene goste na cfrišno«. Ker pa se ni dal prepričati, da je imel krčmar to pot vendarle prav, je sklenil, Ua bo on razsodil zadevo. In res se je zagnal v gostilno ter ranil krčmarja na glavi.
Ranjenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico; ranilca so aretirali. Imenuje se: Marijan Magris, star 24 let, slanujcč v ulici Riborgo Št. 12.
Srivnosten napad. Včeraj po noči se je pojavil v mestni bolnišnici zidar Ivan Poldrugo, star 42 let, stanujoč v ulici S. Sergio št. 2. Imel je rano na glavi. Dejal je. da ga je napadel in pretepel v ulici Madonnina neki nezna-Uec, Zakaj, tega ne ve.	_
¥esii x Goriškega
^Splošno slovensko žensko društvo» v Go-
Tici bo prodajalo pri »Miklavževem večeru*, fci se priredi za odrasle danes v četrtek, t. j. 7. t. m. pri večerni blagajni v »Trgovskem domu po članicah lično izdelane s sladčicami en cveticami napolnjene košarice. Napravi se lahko s temi marsikomu, ki se udeleži «Mi-l lavževega večera* lepo darilo, katero se da uporabiti kot bombonjera. šatulja za dragocenosti ali ročica dela. —
Ker je izkupilo teh izdelkov, naših pridnih, požrtvovalnih gospa in zlasti gospodičen, namenjeno za obdarovanje naše revne šolske
mladine v Gorici pri letošnji «Boiičnici», apeliramo na udeležence «Miklavževega večera da bodo pridno setfali po teh lepih predmetih, ki so za nas nekaka novost. —
Goriška slov. Omladina. V četrtek, dne 7. decembra ob 20JS uri se vrši v veliki dvorani < Trgovskega Doma* »Miklavžev večer*. Na sporedu je: godba, kupleti, šaloigra, petje in Miklavžev nastop. Po polnoči prosta zabava in ples. Vstopnina L 10, za člane (proti društveni izkaznici) L 5. — Darov^ se sprejemajo v četrtek od 10. do 12. «re in <W 14. do 17. ure popoldne v dvorani Trgovskega Doma, proti odškodnini L 1. — Vcselični odsek.
Dramatična predstava v Gor ci. Mlad. društvo «Prosveta» v Trstu (DMP — Sv. Jakob) bo gostovalo v soboto 16. decembra pod1 pokovjteljstvom goriške cOmladine > v « Trgovskem domu» v Gorici. Dramatični odsek uprizori drami-enodejanki: P.liani-je ve «Voikove» in P. Szimer-jevo <'Masko satana», s katerimi je MDP imelo že velik uspeh. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje, posebno ker razpolaga omenjeni diletantski odsek z res dobrimi močmi, ki nam obetajo izreden užitek in vsled česar lahko pričakujemo, da bo ta dan dvorana «Trgovskega doma » napolnjena do zadnjega kotička.
Kdor hoče v'deti za božič nekaj lepega, bo z gotovosto poselil prireditev tržaške zavedne mladine, ki se ne straši naporov, da le zamore svojim goriškim tovarišem pomagati pri važnem delu, katero čaka v teh časih našo mladino.
Uro prireditve in natančen spored s skrčeno vsebino prijavimo pravočasno. Cene običajne!
Goričani in bližnji okoličani! Goriški Slovenci! Pridne vsi! Mladina računa na Vašo
udeležbo.
domačinom kakor tujcem. Tu 5e ni nikake ~ evolucije, ki bi pričata, d& se tozadevno v kratkem kaj izpremeni. Državni obrati so razdeljeni v dve skupini, takozvani «t rasti* se oskrbujejo sami in prodajajo svoje produkte direktno ter stoje v kontaktu s svobodnim tržiščem.
Voditelji ruskega gospodarstva uvide vajo, da je brez sodelovanja privatnega premoženja industrijska obnova dežole nemogoča. Lenin je že opetovano spodbujal, naj se štedi in nabira kapitaL	^	mr
Državni monopol na kmetijska produkcijska sredstva je formalno odpravljen in trgovina s stroji in semeni je proglašena za svobodno. Dekret z dne 22. maja dovoljuje pravzaprav parceliranje po sklepu večine za pristojne občane. Kmetska mala posest je zopet obnovljena kakor za časa Stolipina, prepovedan pa je nakup, prodaja, podaritev in hipoteka.
Naturalni davek, ki Je bil kompromitiran po lakoti in bedi, se nadomešča polagoma z davkom v denarju. Ruska vlada pravi, da se deficit v javnih obratih niža, in ruski finančni minister upa celo, da bodo proračunski izdatki letos zelo manjši.
Komisarijat za ljudsko gospodarstvo je izdal dekrete, ki tvorijo novi kodeks za delo. Delavci in nameščenci se nastavljajo izključno s posredovanjem delavske borze, in sicer na temelju kolektivnih in posameznih pogodb. Normalni delavski čas je določen na 8 ur za dnevno delo in 7 ur za ponočno delo; slednje se lahko zviša na 8 ur v interesu produkcije. Za duševne delavc* je normalni delavski čas omejen na 6 oziroma 5 ur. Za vsako kategorijo dela določa cenilna komisija delavcev in podjetnikov dnevno dovršitev; kdor ostane pod to dovršitvijo dela, dobi manj plače, katera pa ne sme pasti pod dve tretjini. Ako se izkaže pri delavcu nezanesljivost in malomarnost, se ga kratkomalo odpusti in nima oravice do nikake kompenzacije. Najbolj so plačani ročni delavci-špecijalisti. Izplačujejo se mezde dvakrat na mesec; obstoje v denarju in produktih. Dovoljeno je tudi plačilo za delo po .kosih in premijski sistem. Pri nezaposlenosti dobe delavci, tekom dveh tednov dve tretjini normalne plače, nato pa jih lahko odpuste proti izplačilu 14dnevne mezde. Kolektivna pogodba ni obiigatorična. Konflikte poravnava ljudski komisarijat, izvzemši kon-cesijonirane obrate, za kalere je dogovorjeno razsodiščno postopanje. Plače tovarniških delavcev stoje mnotfo ood plačami delavcev na Francoskem. V družbi Dynamo, ki predstavlja enega najboljših obratov v sedani Rusiji, je znašala mesečna mezda za specijaliste 75 milijonov sovjetskih rabljev, to je 140 frankov, inklutzivno naturalno dajatev. Inženirja-rav-natelja izvolijo skupno trusti in delavski oddelki. Tovarniški komite delavcev nima nikake pravice za intervencijo v vodstvu ter se peča z dobrobitnimi napravami in odpustitvami. V Put ilov era podjetju, ki je izpr9tne-njeno v državni obrat, je zaposlenih danes 2500 delavcev, namesto 35.000 pred vojiso. Poskusilo se je s plačilom po času, ali to se ni obneslo in tako se je uvedel zopet sistem dela po kosih. Dela se nepretrgoma 8 ur, su-plementarne ure pa dovoljuje vodstvo. Najmanjša plača je znašala v avgustu 34 milijonov rublje v, to je 30 švicarskih frankov. Izmed 8 velikih peči v podjetju deluje sedaj samo ena, in dnevna produkcija jekla ne znaša niti 50.000 pudov, prej pa je dosegla 360.000 pu-dov. Delavec v mestni elektrarni v Petrogradu zasluži na mesec 60 milijonov rublje v in k temu še dobi 34 kg moke, 3 funte mesa, 3 funte rib in pol furita sladkorja. Stanovanje ga stane 18 milijonov rubljev, razsvetljava nekaj milijonov, dvakratna vožnja po tramvaju pol milijona. Plače uradnikov na visokih mestih so mnogo nižje nego so bile plače za časa carskega režima.
Določanje cen. Predsednik najvišjega gospodarkega sveta Bogdanov je izjavil Herriotu, da tudi boljše-viška Rusija ni mogla rešiti problema najvišjih cen: ni mogoče določiti cene za industrijske produkte, kajti uvedba kakega prisilnega faktorja v gospodarski mehanizem se vedno maseuje. Sovjetska vlada omejuje danes maksimalne cene na vedno manjši krog najpotrebnejših živil. Industriji se tudi ne more braniti, da bi si ne konstituirala svojih rezerv.
Eedina pozitivna ustvaritev nove dobe so zadruge, katerih izvir pa sega globoko nazaj v carski rečim. L. 1914. je bilo zadrug nad 10.000 s 15 milijoni članov. Sovjetska vlada se je mogla te ogromne organizacije uspešno posluževati, zato pa je dopuščala njen razvoj.
Svoje vtiske o ruskem gospodarstvu zaključuje Herriot z zatrdilom, katero dele tudi kompetentni sovjetski voditelji, da si Rusija brez povrnitve k zdravim gospodarskim načelom in brez pomoči evropskega kapitala ne dobi izhoda iz sedanjega zapletenega položaja.
(SI. N.)
Kako prav sta imela župnik Gnjezda in Dr. Scopoli kazala je skuSsja. Dvakrat je bilo treba nasipati, da je celo cerkev radi tega zgubila prvotno obliko in je Se uhajala voda v skopane jame. Stari ljudje pripovedujejo, kako mučno je bilo ob deževnem vremenu. Dva pogrebca sta tišala trugo z mrličem v jamo polno vode, druga dva sta zasipala. Pa se je dvignila krsta in plavala zopet na površju. Morali so kako trugo odpreti, da se je voda v njo razlila, še le potem je šel mrlič z njo na dno jame. Za gledajoče sorodnike gotovo neprijetno.
Zmagal je pa rudniški predstojnik. Z velikimi stroški so zidali dolgo zidovje v Idrijci, vozili pesek in prst, da so dvignili svet
Leta 1775. so se spravili na delo in štiri leta so porabili, preden je bilo pokopališče dovršeno. Župnik Gnjezda se je uprl, in ni hotel blagosloviti, zato so poklicali iz Gorice kanonika Fračiška Pfleger, ki je leta 1779. blagoslovil pokopališče.
Zadnji je bil pokopan pri sv. Trojici dne 14. avgusta 1779. Tomaž Pirh. Ponesrečil se je bil v jami in bil takol mrtev. Dan prej je bil zadnji pokopan pri sv. Barbari Anton Šebenik.
Prvi je bil pokopan na pokopališču sv. Križa dne 2. septembra 1779. Leopold, 2Ietni sin rudarja Vidica.
Še sedaj je bil župnik proti novemu pokopališču, ker sam ni hotel pokopavati na novem prostoru. Zagrozili so mu, da bo ob službo, ako ne bo ubogal. Sili se je vdal.
1874. so razširili pokopališče. Zdravnik Dr. Gerbec je dokazoval, da je lega iz zdravstvenih ozirov nepripravna, okrajni zdravnik Dr. Razpet je pa predlagal, naj se prestavi proti Spodnji Idriji. Tam, kjer je sedaj konjušnica, bi bil pripraven prostor. Predlog se pa ni sprejel, ker bi se tam ne dobilo zadostnega prostora, treba bi bilo delati nov most čez Idrijco in voda je preblizu, a predaleč je za nositi mrliče.
Sklenjeno je bilo, naj se na posestvu Marije Likar v Jeličevvrhu pripravi novo pokopališče. A ona je kratko in malo odbila in se ni hotela niti pogajati za prostor.
Zato se odločijo, naj se staro pokopališče razširi za 103 m in nasuje. Ker pa je bil svet in cerkev rudniška lastnina, ni hotela občina prevzeti stroškov in erar se je tudi branil. Stvar bi se bila zopet zavlekla, ko bi ne bila lokalna komisija okr. glavarstva določila, da je občina dolžna prevzeli stroške. 10% naklada na direktne davke je vrgla za to potrebni denar. Rudnik je pa brezplačno odstopil svet za toliko časa, dokler bo pokopališče obstojalo.
Leta 1883. se je cesta na vzhodni strani pri župni cerkvi sv. Barbare razširila in v ta namen se je vzelo nekaj starega pokopališča.
SoujefsHo gospodarstvo in delavstvo
Lyonski župan Herriot se je mudil, kakor smo na kratko že poročali, več časa v Rusiji in je napisal seda; v listu »Petit Parisien>' svoje v tiske o ruskem gospodarstvu in delavstvu,
«Nep» (to je okrajšava za ^novo ekonomsko politiko* -ovj^tske Rusije) stopi potniku na polju male trgovine in obrti najvidnejše v jči. Na mesto dosedanjega komunističnega sistema je stopila privatna inicijativa. Sklep vseruskega odbora? z dne 22. maja t. L pri znava za vse ruske meščane in inozemce, ka "jerih države žive z Rusijo v dobrih odnečajih, lobrtno svobodo, lastninsko pravico za mestne iu podežel je zgradbe, katere niso bile v maju preteklega leta municipalizirane, gradbeno pravico za 45 let na občinskem zemljišču, pra vico do mobilljarne posesti inkluzivno kapi ialije, i:apušv*nsko pravico do zneska 10.000 zlatih rubljev za direktne potomce, pogodbeno pravico, varstvo duševnega imetka itd. V praksi seveda izvajanje teh pravic rn svobod-fcin zadene čestokrat na velike ovire, ker ni nikakega civilnega zakonika in ker izvrševanje pravice ne nudi nikakega Jamstva. Kako kup-fcijo pa » more napraviti že z vpisom v policijski re^ter.
Monopol za zunanjo trgovino obstoji Še nadalje, vendar pa se že vidi, kake se polagoma £zpreir?mja ▼ samo kontrolo, Neki dekret iz pieseca junija je objavil listo blaga, ki se sme In ki se ne sme Izvoziti
: Velika industrija se nahaja v državnik ro-	—---- #— -—. , . .
tkah. Ta podjetja se po najnovejših dekretih. lostno bode spravljati mrliče v jamo, ki je 'ne morejo vrniti, pač pa se lahko dajo v najemi morda do oolovioe ali celo do vrha zalitaj
ifekaj idrijske cerkvene zgodovine
Pokopališče pri «r. Križa
ima syojo zgodovino. Prvo pokopališče v Idriji je bilo kraj cerkve sv. Trojice. Drugo kraj nove župne cerkve sv. Barbare sredi mesta. To je zadostovalo skoraj 200 let. Ko je pa Idrija narasla na 3400 duš ni več zadostovalo. Tudi je bilo drugo pokopališče okoli cerkve sv. Barbare zelo nepripravno. Tožili so, da se celo les od krste ni v zemlji razkrojil, da so včasih naleteli na nestrohnjene truge, v katerih so bila še cela trupla. 50 let se berejo o tem tožbe in toliko časa premišljujejo, kje bi dobili bolj pripraven prostor.
Energični župnik Matija Gnjezda je opozarjal, da bi bilo najboljše napraviti novo večje pokopališče na Seileswiese — tam, kjer je sedaj erarično skladišče za lesovje. Dohodke tistega travnika je užival rudniški predstojnik. Rudniškim uradnikom so dajali malo plačo v denarju, zato pa več deputatov. Razun vrtov so imeli tudi razne travnike. Popravljal in gradil jim je erar, a pridelke so imeli uradniki. Vsak je skušat ohraniti tak deputat zase in za svoje naslednike kot pri-boljšek k plači Tako se je uprl tudi predstojnik zahtevi, naj bi odstopil travnik za novo pokopališče. S tem bi bil zgubil del svojih dohodkov, ker navadno niso drugače odško-dovali, Če se je odvzelo in v drugi namen porabilo.	„ .
Predstojnik je nasvetoval prostor ob Idrijci, kjer je sedaj pokopališče. Temu se je uprl župnik in podpiral ga je zdravnik Dr. Scopoli. Kazala sta na velike stroške, ko se bode morala tako močna, visoka in dolga Škarpa ob vodi zidati, vedno bodo poprave, in nasipati bi bilo tr^ba že tedaj nad meter na globoko in ko se enkrat to uvede, zopet isto. Tudi je preblizu vode, ta bo vhajala v jame. Kako ža-
priti do dolgotrajne pogodbe, je treba rešiti Se nekatera druga pereča vprašanja. Italija zamore n. pr. sedaj uvažati samo francosko kalijevo sol, fosfate in tomaževo žlindro, katero potrebuje italijanska težka industrija. Treba je tudi pripomniti, da je Italija dovolila za mnogo izdelkov pri uvozu iz Francije popuste pri tarifah, med tem ko Francija ni pristala na posebne popuste, ampak je samo obljubila, da bo znižala nekatere tarifne koeficijente.
GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Uvoz papirja. Odbor za devize pri podružnici Narodne banke v Zagrebu je sklenil, da do nadaljne odredbe ne dovoli nobene devize za uvoz papirja. Ta ukrep se utemeljuje s tem, da se v Jugoslaviji proizvaja vsaka vrsta papirja v tako veliki količini, da zadostuje ne samo za potrebo v zemlji ampak preostaja tudi izvoz. Prebitek za izvoz znaša letno približno 1600 vagonov.
Reparacijski kredit. Jugosloverskt finančno-gospodarski ministrski odbor je sklenil, da odstopi reparacijsko terjatev v znesku | 100 milijonov zlatih mark v celoti ministrstvu za obrat in ministrstvu za poljedelstvo v svrho nabave strojev, orodja in drugih priprav.
Dobre hi moderne oMeKe
za moške, dečke in otroke v veliki izberi 58 po konkurenčnih cenah.
Adolto Kostoris
Trst, Via Carducci 39.
Oglejte si Izložb?, da se preprlfats!
C
i L
3E
lil
J

izpra
cerkvi pokopanih in jih prenesli k sv. Križu.
4. 3. 1890. je lokalna komisija zaukazala po okr. glavarstvu, da je občina v svrho sanitetnih nedostatkov dolžna nasuti pokopališče za en meter in pol, ker je na preveč nizkem prostoru, tako da voda zastaja. Ob deževnem vremenu se pa v izkopanih grobovih preveč vode nabira.
Iz žgalnice so navozlli že izžgano kamenje ter so zvišali svet za poldrugi meter. — bokope so takrat stalno nastavili in vpeljali pokopališčni red.
1904. so zopet podaljšali pokopališče proti žgalnicL Gozdni erar je ixjavil. da svet brezplačno odstopi za toliko časa, kolikor časa bo ua tem prostoru pokopališče. Le če se opusti, se vrne svet zopet gozdnemu erarju. ^
Pomenljiv in zanimiv je kronografičen napis nad cerkvenimi vrati sv. Križa, ki kaže^ letnico kedaj se je zvršilo vse na pokopališču in da^e upanje, da tu speči, če tudi nekteri globoko doli morda v III. nadstropju pokopani, se zopet zbude k novemu življenju: En Ducis aterei nitet hic Praenobilis arbor, quem sore aspersii Sanguinis ipse sui. — Glej, tu se blišči vitko drevo nebeškega vodje, kterega je sam z roso svoje krvi poškropil. — 1781. _
To in ono
Nove plasti zlata v Južni Afriki. V Južni Afriki, v bližini Johanesburga, so bile odkrite nove plasti zlata, ki zavzemajo po mnenju strokovnjakov ogromno površino. Iz vseh krajev Afrike in tudi iz Amerike je prihitelo veliko število zlata lačnih ljudi, da bi hitro in z malim trudom obogateli. Ustanovile so se že velike družbe, ki imajo namen braniti novo-došlecem dohod do zlate rude.
Književnost in umetnost
Dr. J. Štolba: Slari grehi. Veseloigra v treh dejanjih. Preložil Fr. Govekar. Ljubljana 1923. Izdaja Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din. 7.—, po pošti 75 para več.
Zgoraj omenjena veseloigra, ki je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, bo dobro služila vsem podeželskim odrom in jo zato toplo priporočamo.
Šah
Šah — Mednarodna tekma na Dunaju, ki se
je vršila tekom meseca novembra, se je zaključila 3. t. m. .Tekma je bila zanimiva radi tega, ker so se je udeležili pred vsem nemški mojstri ki niso bili pripuščeni k zadnji mednarodni tekmi v Londonu.. Izid dunajske tekme je sledeči: Prvo nagrado je dobil Rubinstein (Poljak), sledijo mu: Dr. Tartakowez (Nemec), Wolf (Nemec), Adjechin (Rus). Izid londonske tekme pa je bil sledeči: Capablanka (Španec), Aljechin (Rus), dr. Vidmar (Slovenec), Rubin-sitein (Ppljak). Capablanka in Rubinstein se bosta sedaj sestala k posebni tekmi za svetovno mojstrstvo. Naš rojak profesor dr. Milan Vidmar se je udeležil dunajske tekme le kot gledalec; bil je uradni odposlanec jugoslo-venskega šahovskega kluba in kot tak je bil izvoljen v častni odbor za tekmo. Dne 17. novembra je pokazal dr. Vidmar na Dunaju sveje mojstrstvo v skupni igri. Igral je na enkrat proti 28 igralcem. «Zmagal je proti 22, štiri igre so bile «remis», a dve je zgubil._
Gospodarstvo
Italijansko-francoska trgovinska pogodba je
stopila v veljavo dne 29. novembra. Ta pogodba ne bo zadovoljila ne francoskih ne italijanskih trgovskih krogov; krivda je na tem, da obe državi vztrajate pri zaščitnih tarifah in se nočete vezati za delj časa. Nova v Rimu podpisana pogodba nadome s tuje ono z dne 21. novembra 1898. Veljavna je za eno leto in se v pomanjkanju odpovedi podaljša za nadaljne 3 mesece. Italijanski trgovski krogi tožijo, da je pogodba sklenjena za tako kratko dobo. Vsled obubožanja osrednjih držav, bi Francija lahko postala najboljši odjemalec italijanskih izdelkov. Ce bi bila pogodba sklenjena za daljšo dobo. bi se lahko italijanske tvornice prilagodile proizvajanju izdelkov, ki posebno gredo v Franciji. Vsled negotove tr-govako-politične bodočnosti pa bo italijanska industrija težko našla oziroma hotela investirati potrebni kapital za preosnovo svojih obratov. Kakor ▼ prejšnji pogodbi manjka tudi v sedanji rešitev važnega vprašanja o trgovini « svilo ia svilenimi izdelki. Da se more
Borzna oorociia.
_ ..	Teč«J?j
Trst, 6. decembra 1922
Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZU P0VH
Trst Plazza Garibaidi št. 2
(prej Barriera)
ssj
Jađransfe« banTta .						
Cosullch .....	• .	•	» a .			...... 34^
Dalmatla .....		•	• • •	•	•	• • * • •
GerollmicH . . •	• •	•	• • »	•	•	.....1435
Libera Triestin« .			• • •	•	•	..... 425j
Llojd . . • • . .	• •	•	• • •	•	•	..... 1520
Lussino . . . • •	• .		• . •	•		. , . . . 650
Atartinolicb . . . ,		«	...	•		143
Oceania . . • . .	. .	•	• • •	*	•	. . . . . 115
Prem u da.....	. .	•	• • •	»	•	..... 34 •>
Tripcovich . . . .	• •	•	• • *	•		• • . . • 260
Ampelca . . . • •	• .	•	• . •	•	.	» . • . .
Cement Dalmatia .	• .		• • •	•	•	..... 380
Cement Spalnt® . •	a ' .	.	...			• . . . . 205
Tuja valuta ca fc/žaštrem						trgai
			Trst,	6.	decembra 1922	
cgisVe krone . • •	• •	*	• • •	•	•	—,85.---.90
avstrijske kron- .	. .		• • .		•	— .0275 0325
češkoslovaške fcrone •		•	• • .		•	G3.50.— 0 4.25
dinarji . . • . •	• .	•		•	•	27.60.— 27.9J
lejl .	• •	•	. • .	•	•	I?,-.- 13.-
marke •••»».		•	. » •	•	•	- 23.---L'5
dolarji . . . . .	• •	*	. • •	•	•	20.52.— 20.22
francoski franki •	• •		• . •	•		140.50,—141.25
Švicarski franki •		•	• • •	•	.	379.—.—3S3.—
angleški funti papirnati		•	...	•		91.35.— 91.75
mma^mtmnm ____						
registrovana zadruga z omejenim poroJtvo.n
tiraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOiMI-NJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro/ — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberđan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. is
Sprejema navadn« liraitiine vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke oi 9 đo 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67.
Naročajte in širiSe EDINOST"
POHIŠTVO
lastnega izdelka v vsakem slogu. — Vaiika izhera popolne opreme za Jišša, pisarna in gostilne.
Brezkonkurenfoe cene.
Trst — Viale XX. S@tt@m&r@ 35 — Trst
(palača Eden)
Telefon 34-34 bis	(87)
m
I
0
I I I I
JADRfi
o
CENTRALA TRST
Delniška šlaonica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
AHUrani zavodi: Jadranska Banka eeograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje* Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevaije, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.
NEW-YORK: Frank Sakssr State Bank.
VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chlle.
__ *
Izvršuje vse banfoe posle.
pT PREJEMA VLOGE
na bronllse Knjižice in no tekočI račun ter jih obrestuje do 3 V/o.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. - Da|a v najem varnostne predale (safes)	-
Zavode vi uradi ▼ Trstu:
Via Cassa dl Risparntlo iftev. 5 — Via S. Nlcold štev. 9.
Teletu ». U63,17». 2676. IbHHa mit rt 1.31 Ia 12.31 li M H.31 h tt.