•oboi. nedelj bb*j* jjjued daily Sunday» snd "" PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednilki in upravniški prostori: IMT South Lawndale Avo. Office of Public«tion: MftT South Lawndala Avo. Tslophon«, Rockvrall 400« . ^VEAR XXXV. e se bližajo tuniški mornarični bazi Ameriške in francoske čete prodirajo proti Bizerti, tuniški mornarični bazi, in drobe od por osiščne sile« Prvi ameriški vojaški oddel ki so prekoračili reko Tine.—Leteče trdnjave bombardirale industrijska središča pri Ant-verpu.—Rusi okupirali Krimskajo, strategič-no mesto v bližini Novorosiska. Moskva naznanila bombne napade na nemške vojaške posadke na centralni fronti.—Ameriške pod mornice potopile šest japonskih ladij Radio Moskva je naznanil _______masne letalske napade na nem- JToddaljena samo deset milj ike vojaške posadke v Minsku, ad Bizerte, glavne mornarične Gomelu, Brijansku in Orši na Ihk v Tuniziji. V teku prodi- centralni fronti. V spopadih v nnia so zavzele važno cestno kri- zraku nad to fronto so Rusi se-ašče Francoske čete prodira- strelili 65 nemških bojnih letal ^^ — * sami pa so izgubili enajst letal Nove bitke so zadivjale na drugih ruskih frontah. Na severni strani Čugujeva, mesta v dolini reke Doneč, so Rusi ubili več sto sovražnikov in zavzeli . . mnogo strategičnih pozicij. Na ri danes objavljeno naznani- £ronti na zapadni gtrani Rosto_ va so Rusi razbili enajst nemških tankov, sedemnajst vojaških motornih vozil in zaplenili velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. Waaklngton. D. C« 5. maja.— Mornarični department je sinoči razkril uspešne sunke proti japonski sili v več krajih Pacifika, okupacijo nadaljnjih otokov v Solomonovi grupi in veliko ameriško zmago v severnem delu Pacifika, kjer so ameriške podmornice potopile dve japonski križarki in štiri druge ladje. "Ameriške čete So okupirale otoke Russell v Solomonovi grupi," se glasi poročilo mornarič-nega departmenta. "Ti leže 37 milj severozapadno od Guadal-canala, največjega otoka omenjene grupe. Otoki so bili zavzeti skoro brez vsakega odpora s strani japonske sile. Japonske ladje so bile potopljene na Pacifiku na zapadni strani Aleutskih otokov pri Alaski. Pozorišče operacij je bilo 50 milj proč od ruskih Komandarskih otokov v bližini preliva med Pacifikom in Berinškim morjem." Kongres sprejel davčni načrt Plačevanje dohodninskega davka sproti Waahinglon. D. C« 5. maja,— Nižja kongresna zbornica je s 313 proti »5 glasovom sprejela kompromisni Robertson - Foran-dov davčni načrt, ki določa plačevanje dohodninskega davka sproti. Po sprejetju je bil načrt poslan senatu v odobritev. Načrt določa opustitev 75 odstotkov dohodhinskegs davka za preteklo leto. Nižja zbornica je prej zavrgla Ruml-CarUonov načrt, kl so gs podpirali republikanci, da se davek opusti, kakor tudi načrt Rooseveltove administracije. Oni, ki plačujejo dohodninski davek na obroke, bodo morali v smislu sprejetega načrta, poravnati svoje obveznosti 15. junijs, druga dva obroka pa bost* kre-ditirsna za to leto, ne za preteklo. Po prvem juliju tega leta se prične pobarati davek od plače in bo znašal 20 odstotkov. Davek bo odbit od plač po tem datumu. Miličniki poslani v stavkovno okroije Jefferson Clty, Mo, 5 maja — Governer Forrest C Donnel je poslal državne miličnike v nimo, kjer ao delavci, uposlenl pri polaganju' ce*. zastavMIl Po ceveh bo tekel gasolin, ki ga potrebujejo letala. • : - •* jo proti Bizerti po obrežju ob Sredozemskem morju. Kairo, Egipt. 5. maja. — Ame-nški bombniki tipa Liberator so petah bombe na Taranto in Reg-po Calabrio, italijanski luki, se i danes objavljeno naznani- Zavezniški stan« Afrika. 5. ma- L-Ameriške in francoake čete rodirajo naprej proti vzhodu ob (vernem obrežja jezera Achke^ li in dospele so do točke; ki je ddaljena le dvanajst milj od lizerte, velike osiščne mornarič-t baze. Težki topovi že bruhali izstrelke na Bizerto. Ameriške in francoske kolone l zasedle polovico ozemlja na iverni strani obrežja omenjena jezera. Ameriške čete, ki isbipirale Mateur, železnico rizike med Bizerto in Tuni-m. zadnji pondeljek^ prodirajo roti Bizerti s severovzhodne toni, proti Tunizu pa z južno-ahodne strani. Nemci se še vedno umičejo udarci zavezniške sile proti lozemskemu morju. Poroči- i fronte pravi, da so prvi ame-ski vojaški oddelki prekoračili iko Tine, čeprav je general mr^en von Arnim, poveljnik Sične sile, razdejal most čez to hko, da ustavi prodiranje So-kažnikj. Zavezniški topovi obstreljuje-o Ferryville, glavno električno *ntralo bizertske mornarične »ze Ameriške čete, ki operira-»jo na južno vzhodni strani Ma-eura» so zasedle strategične hri- * P" zdrobitvi odpora osiščne k »n se približale Tebourbi, "jer se odpira pot proti Tunizu. London. 5. maja.—Ameriške ««w trdnjave so bombardirale Wu.stnj.ska središča pri Ant-*T>u. Belgija. Tovarne v teh fcdiičih izdelujejo orožje za kmsko oboroženo silo. Bombe * porušile več tovarn ln zane-™ '^romne požare. Naznanilo da so se vse trdnjave sreč-P vrnile v svoje oporišče po iz-napadu. [Angleški bombniki so istočas-f letali bombe na Nemčijo. i) napadov niso bile razkri- * roji bombnikov ao Jf t,dl električno centra- H u ln železniške na-fve v Abbei |lj>tvJ Si vM Ptftjfvfl P "Ulj e un a ■ Villu, Francija. ki- H. IX A; r \L v fK * »r % tL 'rt. 5 maja.—Sovjetsko |x>roča o srditih bitkami fronti, v kate-/;,dsli težke udarce 1'oročilo je sledilo na-f'« 'lina, da so se Nem-1 jx»d ruskim priti-krajev in da so Rusi "mskajo, 17 milj ae-"d Novorosiska, >»aze ob Črnem mor- ''"ranaocoo« poroča, ra,» Nemci umakniti *' r>" štiridnevnih nekih napadih na utrla zapadni strani I ■ London. S. maj^.—General Frank M. Andrews, vrhovni poveljnik ameriško ^oborožene sile v Evropi, se je ubil zadnji pon-deljek, ko jo letalo, na katerem S je nahajal, troftčilo na tU in razbilo nekje i Islandiji. Vojaški krogi sodijo, da so izgubili življenje tudi člani generalovega ŠUba. (Ameriški vojni department je razkril, da ae jo pri nesreči ubil tudi metodiatični škof Adna Wright Leonard, prelat metodi« stične cerkve v j VVashingontu. Prvo poročilo omenja, da ae je aamo eden rešil, neki prostak, čigar ime ni sna no.) Komunike vojMkih krogov pravi: "General Frank M. Andrews se je ubil pri letalski nesreči, ki se je pripetiU v nekem zapušče-* nem kraju Islandije, zadnji pon-deljek. Druge podrobnosti o nesreči še niso znane." General Andrews je nasledil generala Dwighte D. Eiscnhovv-erja kot poveljnik ameriške alle v Evropi, ko je slodnji postal vrhovni poveljnik zavezniških armad v francoski oOvernl Afriki. On je bil eden ivijboljšlh ameriških vojaških letalcev ln boril ae je za priznanje letslsko silo kot najbolj učinkovitega orožja operacijah proti sovrsžnlkom. ■........»A Kanada sk zavarovala proti sabotaži Evakuacija Japoncev iz obrežnih krajev napori za zbu- zanje med rusi- JOINPOL JSKO Moskva zahteva reorga* niziranje poljske ubeine vlade KAMPANJA PROTI MIHAJLOVIČU 5. maja.—Pričakuje ao, da bosta Velika Britanija in Amerika dobili pojaanilo iz Moskve glede izgledov vzpostavitve normalnih odnošajev med Rusijo in poljsko ubežno vlado. Uradni krogi se zavedajo poteš-koČ, katere bo treba premagati v naporih za zbllžanje med Rusijo in poljsko vlado. Informacijo i* zanesljivih virov so, da Moskva ne bo organizirala lut-kovake poljske vlade v Rualjl, to pa ne pomeni, da bo obnovila odnoiaje s vlado premlerja Via-dlalava Slkorskega, ako ta no bo reorganizirana. Doalej se ni pokazalo še nobeno znamenje, da bo Sikorski premešal avoj kabinet, čeprav mu to svetujejo prijatelji Poljake. Zapletena vprašanja, kl ao prišla na površje, najbrže no bodo rešena, dokler poljski posU-nik Hsdeusz Rdmer ne zapusti Rualjo. Drugo vprašanje jo, kdo bo reprezentlral poljske interooe v Rusiji po odhodu poslanika ln v dobi "suspendiranih" odnošajev. Amerika noče prevzeti to naloge, kor eebtevs dosti dela zvezi s sedanjo situacijo, bodočo usodo poljskih državljanov, kl bivajo v Rusiji, in drugimi zadevami. Ako Amerika ne bo prevzela odgovornosti, se pričsku je, da jih bo kaka nevtralna drŽava, najbrže ftvedaka. Znamenja kažejo, da bo Moa-kva pretrgala odnošaje tudi z drugimi ubežnlmt vladami v Londonu. Ta se o£ltujejo v pisanju glasil komunistične strsnke, kl običajno napoveduje bodoče dogodke. Komunistični listi napadajo jugoslovansko vls-do ln namigujejo, da je Velika Britanija že Informirala to vlado, da nI zadovoljna z aktivnostmi generala Mihajlovlča, povelj-četnlške armade, ki se bori oslščnl okupacijski sili v Jugoslaviji. Moskva vztraja pri ttfUarl, da se Mihajlovič ne bori proti tej sili, zaeno pa ga je obdolžila kooperacijo z Italijani. Britska vlada je dajo že vočkrst razumeti, ne verjame Moskvi Obilno je, da Rusija podžigs odpbr proti osišču v Jugoslaviji s podpiranjem partizanov, kl jih vodijo komunisti. Ona hoče, ds Jugoslavija dobi levlČaraki režim po vojni, ne pa forme administracije, ki bi se najbrže vzdrževala pod kraljem Petrom. Balkan lahko posUne pozorišče zavezniških miliUrlatičnih opera clj in Rusija hoče, da se odporne Večina Jsponcev je biU posla- * Jugoslaviji pripravijo za ns v provinco Alberto, k jer j kooperacijo. Gotovo je, da bi, opravljajo deU na polju sladkor- Moskvs potisnila vprašanje po^ London, 5. maja. - General ne pese. OsUli so uposlenl pri Etično bodočnosti JugosUvije v Charles de Gaulle, vodja borbe-' Rradn jI cest ln drugih projektih «spN-dj«j v izmet, js vi mnenj med nih Francozov, je sinoči v svo- Vlada Je zgradils barake za Ja- njo in briUko vlado, jem govoru po radiji ponovil za- ponce. katere straži jo vojaški* j . —— htevo, da se konference med fcte In policija, njim in generalom Glraudom,' vrhovnim komisarjem severne maja. Kanada se je zavarovala proti aaboUii z evakuacijo 24,000 Japoncev iz krajev ob obali Pacifika. Nedavno je japonska podmornica obstreljevala svetilnik na otoku Vancouver ln to je razburilo ljudstvo. Sedsj, ko so >lli Japonci premeščeni, se je oddahnilo. Evakuacija Japoncev is Britske Kolumbije, kjer so tvorili tri odstotke prebivaUtva, je biU velik problem, lzvbdba programa je bila poverjena majorju Austinu C. Taylorju, načelniku saščitne komisije On je ponosen na dejstvo, da se ni pripetil hiti eden čin saboUže v Britski Kolumbiji. Kanadska policija je imela seznam vseh Japoncev na zapadel obali že pred napadom na Pearl Harbor, med temi vodite-jev Ujnlh organizacij. Čez 40 voditeljev tajne organizacije Črni zmaj je bilo aretiranih In odvedenih v zapor po napadu. ollcija je aretirala tudi 1100 japonskih ribičev In jih interplra-U. Nadaljnjih W Japoncev je bilo aretiranih zaradi kršenja vojnih regulacij. / ^ Kriza jugoslovanske vlade še ni rešena Napetosti med sovje-ti in Jugoslavijo London. 3. maja. (ONA).—Dolgotrajna kriza jugpslovanake vlade ne more biti rešena prej, dokler ne bodo urejena nekatera politična vprašapja nazornega značaja. To je predstavniku te agenture izjavil eden izmed članov jugoalovanake vlade. Krizo pooatrujejo neprestani epopadi mod raanlml antlfašlatič-niml strujaml v Jugoalayljl sami. To je zdaj prvič priznal eden ls-med uradnih predatavnikov vlade ln to dejstvo je povzročilo napetost v odnošajlh med soVjetl in jugoslovansko vlado. Ko so vprašali prometnega ml-nlatra MIlana Grola, aH ao vesti, da bl on ali ban Subašlč stopila na čelo vladi, reanlčne, je Grol odgovoril: "Posvetovanja glede rešitve jugoalovanske krize ae nadaljujejo. Preiskujemo vse notranje in zunanje probleme, kl ae pre-pletajo. V sedanjem položaju še ne razpravljamo o vprašanju o-aebnoatl. O tem tudi ne bomo govorili, prodno ne dosežemo nazornega političnega sporazuma." Zanimanje za zadružno podvzetje Alkohol sa izdelovanje umetnega kavčuka nlksii ptrtl i»!oo?' Afrike, vrši v Alžiru. Na tej naj Plavajoče mine bl se vršila razprava o zedinje- razdejale norveški jez nju vseh francoskih političnih Tudi hrabre jugoslovanske lene bodo Jemali za talce grup. Umdon, 3 maja. (ONA).«— Ju-Stockholm. Švedska, 5. maja 'goslovanskl viri poročajo, da je —Poročilo lz zanesljivih virov nemška vrhovna komanda cače-trdi. da so plsvajoče mine, kate- la obsolati v smrt tudi žene, tr-re m* spustili po vodi norveški deč, da so se jugoslovanske žene aaboterjl. razdejale Jez pri Ruk- Izkazale prav posebno okrutne janu, ki producirs vodno silo za napram ujetnikom oelšča. Od Daviee, bivši ameriški pogon električnih central, kate- zdaj bodo jemali za Ulce žene v Moskvi, bo morda re prod uri rs jo elektriko za to- ravno Uko kakor moške, Ustaš- farmsklh in mestnih družin v devetih drftavsh se zanima za naznanilo Zadružne zveze, ds bo operirala tovorno v Keokuku, Ia., ki bo izdelovala umetni kavčuk ia žitnega alkohola. To družine ao včUnje-ne v zadružnih organizacijah, katerih centrala je v Kansas Cltyju. Tovarno bo obratovala podružnica Zadružne zvezo pod imenom Farm ProducU Coope-ratlve Assn. Za 135,600 družin je novo podvzetje nadaljnji korak v produkcijskem programu, kl prlapeva svoj delež k zmagi Amerike ln njenih zaveznikov v tej vojhl. Ko bo vojna končana, bo tovarna Izdelovala blago, kl ga člani zadrug potrebujejo, Stroški /gradnje tovarne bodo znašali čez milijon dolarjev. Del teh prevzame Defenae PlanU Corp., podružnica federalne korporacije za rekonltruk-cljo financ. Dodatna vsoU $400,-000 bo šla za nakup strojev za procesiranje koruze, lz katere Je slkohol izločen. Procesirana koruza se bo prodsjela zadružnikom kot krma za govejo živino. Sodi se, da bo tovarna procesirala deset tisoč bušljev koruze dnevno. Alkohol, Izločen Is koruze, bo prodsn federalni vladi za produkcijo umetnega kavčuka. Baruchov odbor, ki ga Imenoval predsednik Roosevelt, je v svojem poročilu svetova), naj Amerika poonema Rusijo, ki še deset let uspešno izdeluje umetni kavčuk iz žitnegs alkohola. Howard A. Cowden, predsednik Zadružno zveze. Je dejsl, ds bo tovsrns v Keokuku služila zadružnikom tudi po zaključenju vojne. Kupovala bo žito od farmarjev ln izdelovala lz njega alkoholne orodukU, k I se rabijo pri izdelovlnju različnih stvsri. novrekordv produkciji orožja dosežen Ladjedelnice zgradile 187 parnikov v aprilu NELSON ZADOVOLJEN Z USPEHOM Waaklngtoa. D. C« 5. maja.— Donald M. Nelson, načelnik odbora sa vojno produkcijo, jo objavil poročilo o porasti produkcijo orožja vaeh vrat, streliva in drugo bojne opreme v prvih treh mesecih tega leta. Dejal je, da je zadovoljen a doseženim uspehom, zaeno pa je napovedal nove rekorde v prihodnjih mesecih. Letalske tovarne ao produdra-le 0200 bojnih letal v marcu, 400 več nego v februarju. Nov rekord jo bil dosežen v konstrukciji bojnih ladij ln tovornih por-nikov. V marcu jo bila spuščena v morje 45,000-tonska bojna ladja Iowa. Nelson jo dejal, da bodo velike bojne Udje, katerih konstrukcija je bila nasnsitjena po japonskem napadu ns Pearl Harbor, kmalu v aktivni aluftbi. "V prvem četrtletju tega leU so ameriške Industrije produoi-rale 18,000 topov vaeh vrat, >35,-000 atrojnlc ln čez milijon pušk," pravi Nelaon v poročilu. "Produkcija streliva so jo v tem čaau povečala sa 35 odstotkov." gDLj « Federalna pomorska komisija jo naznaniU, ds so ladjedelnice zgradile 459-parnikov v apriju ln do bo rekord prekaten v maju. ladjedelnice bodo zgradilo povprečno šest parnikov ns dsn. Program določa zgrsdnjo parnikov s tona žo 18,000,000 ton v tom letu. Davies bo morda odpotoval v Rusijo Waahington, D. C., 5. maja. Joaeph E poslanik odpotovsl v Rusijo, kjer bo o- varne, kl izdelujejo bojni mate- kl listi pišejo, ds so se borili ns ■ebno povabil Stalina, naj se u- risi za nemško armado. Nacij- HrvsUkem posebni žensk! bati. deleži posebne konference s ske avtorlteU *o odredile mas- I Joni proti ČeUm osišče, Uko v predsednikom Rooseveltom In ne aretacije prebivalcev po rez-1 zapadni Booni kakor tudi v ne- premier jem Churchillom kritju soboUže. katerih drugih krajih. Načrt za kontrolo unij pred illinoisko zbornico Sprlngfleld, III., 5. maja. — Državni poslanec Alan S. Ash-eraft Iz Evanstona je predložil zakonski načrt glede kontroU delsvsklh unij. Ce bo sprejet, bodo morale unije razkriti vse finančne in druge rekorde. Ash-eraft Hr deial, da je načrt naperjen proti rakrtlrjem v oni-jah. Rudarski spor spet pred odborom Ickes se ne bo vmešaval v pogajanja NVsshlnglon, D. C., 5. maja.-VojIio delavski odbor jo spet prevzel jurladlkcijo v rudarskem konfliktu, ko Je notranji Ujnik Harold L, Ickes, ki jo tudi koordinator za kurivo, Isjavil, da nima oblasti V zadevi obnove pogajanj v Uku petn^jetdnevnoga premirja, kl je bilo nssnanjono po preklicu rudarske aUvke. Istočasno, ko je odbor prevzel JurlsdikciJo, je predsednik Roosevelt ns konferenci s časnikarji Izjavil, da bo odbor Imel zadnjo boaedo pri izravnavi sporo. John L. Lewis, predsednik rudarske u-nlje UMVVA, še vedno molči. Ickes Je v svoji vlogi kot varuh premogovnikov odredil obratovanje šest dni v tednu, da bodo bidustrlje, ki so udeležene v produkciji bojnega materiala, dobile dovolj premoga. Odredba ne I m dosti vplivaU na dohodke rudarjev, ker mnogi žo deUjo šest dni v tednu. Poročila Iz rudarskih distrik-tov govore, da je bil obrat obnovljen skoro v vseh premogovnikih na temelju premirja, ki je Mlo okllesno zadnjo soboto. Amerika okupira francoski otok? Washing(on, D. C , S. maja. — Državni tajnik ('ordell Hull jo dejal, da ao odnoSeji i adminl-utraiijo Mai timka, francoskega otoku na Keribejskem morju, v rokah mornarice. To je namig, da bo mornarica zaeedU otok. Admiral Georgeo Robert, vrhovni komisar Martinika. je protestiral pri državnem department o zaradi prelome s njegovo administracijo, toda department je protest ignoriral. PROSVETA the enliohtemmemt /Tfftff"^ n LASTNINA SLOVEJIfKE MARODNE PODPOft*! /CDNOIT _•• Ednito«* drtoee (lave* Chicae«) to flSt M pol leto. »1 to «a Utrl toto; m Chicago to CJmo c«lo loto. W.75 m pol totoi m tooiontoo MM. latt tor tho Vafttod Stoto« (o*eopt CSIcofo) ud sMe" Chic*#p ck*ro anaka fašistična diktatura odstranjena. če hočejo zavezniki »meti zapadna vrata na Krcdozemlfe ne striaj odprla ln varna, ker je abeolutno potrebno za bojne opat-racije na južnih bregovih Evrope, bodisi t navalom v Italijo ali od vzhodne atrani na Balkan to Je v Grčijo In Jugoslavijo. To en špekulacije časniku< Jev, sli zdi se. de eo zelo realne In praktične Rre* kontrole nad Sredozemskim morjem ne more biti uspešne kontrole nad nobenim delom jutne Evrope Detroit. — "Draga mi mati, bratje in sestre, po tujih deže-ah so slabe ceste .. ." Te bese-je v svojem prvem pismu zapisel moj starejši brat Janez, ki je odšel prvi iz naie družine Ameriko. Gotovo ni dobil takoj dela. Na tujem, mled in nič izučen ... " "Joj, kaj bo!" je tožila mati. Izposodila si bom in mu posla-a denar, da bo prišel domov in iel delet v ceglamico. Posadili bomo malo več krompirja in zelja in bomo živeli," Kje pod solncem naj bi mati dobila denar. Kredite ni imela in zadolžena je bila že v več trgovinah na Vrhniki za sol, olje kla. Imela je kopico drugih Skrbi na glavi in je na Janezovo pismo malo pozabila. Par tednov pozneje Janez zo-pet piše, da je dobil delo, da e zdrav in da se mu dobro godi. V kratkem pošlje mami ne-caj denarja, da bo malo poplačala dolgovte. Mati ni znala Či-tati, pismo amo ji prečitali otroci, nakar smo jI ga izročili. Pri-tishila ga je na srce in glasno jokala, To pismo jc materi dalo pogu-mu. "Ju, c lih tako bo, otroci. Vsi boste šli za Janezom v Ameriko. Jaz bom pa doma ostala, hodila v cerkev in na božja pota in molila za vašo srečo in zdra vje . . ." Mati se ni zmotila. Janez nam Je vsem pokazal pot v deželo kruha. Nekako po starosti smo prišli za njim drug za drugim Jenez, danes že v letih, Jc ie vedno v Uarbertonu, O., in tam tudi oatane. Končno Je prišla za nami leta 1020 tudi mati, toda z bolno glavo. Med Vrhniko in IjOgatcem je bila takrat začasna meja meni Jugoslavijo in Italijo. Kake tri četrt ure od domu Je mati imela v tem mejnem pasu "ogrado" — par njiv, malo košenine in Šopku podoben lep bukov gozdiček, Nekega dne Je odila v ta gozd. da nagrabi koš listja, da z njim postelje kozi v hlevu. V tistem kraju in v tistem Času so razni ljudje podnevi in ponoči nosili in vozili kontrabant-no blago preko meje in pri tem nekateri zaslužili velik denar Mati pelje listje domov. Na poti Jo Je ustavil granlčar, srbski vojak Mati oi imela nikakih listin in jih tudi ni potrebovala. Ker ni razumela srbskega jezika jo je tisti surovei udaril Jo peljati k njenim ostalim o-trokom v Barberton. Vae bi bilo dobro v zatonu njenega življenja, da je ni glava bolj in bolj bolela od tistega u-darca. Kmalu je legla v posteljo, kajti skrita rana nad desnim ušesom pod lobanjo, ki ji jo je prizad$al tisti surovež, se je pričela gnojiti. Po sedmih mesecih muk in bolečin v Ameriki in teden dni po operaciji je 12. maja leta 1921 U mučenica za vedno zsspala. Operacija je bila prepozna za staro in izčrpano ženico. Kruta saoda ji ni dala tako ir-vavo zafttftenega boljšega živ-n jen je. Njena srčna želja ae ji je pa vendar izpolnila. Vse svoje otroke je še parkrat videla pred svojo smrtjo. Iz svoje rodne domovine je prišla umreti v Novo dsgiovino. Ni se bala iti z bolno glavo na tako dolgo pot, samo da še e || troke Prerano nas j* apustila. Danes bi bila ponosna na veliki hleb kruha, ki ga ima vsakdo od nas. A sirota ga pe ni imela, dasi bl ga nsm bila tako srčno rade dala. Od rojstva do groba je bila mučenica Žrtev siromašnih razmer. Njej se življenje ni sme- Kmalu bo 22 let, odkar počiva v njej malo poznani ameriški zemlji. Zdaj počiva brez muk hi brez bolečin. Blag ji spomin! Frank Gaber. enkrat vidi svoje o- z Garmom še k par rojakom, tode JU) nl bik) doma Drugi dan nekaj družin, lfrs. Rozman sem prodal knjigo, mrs. Rupert pe je ponovila Prosveto. Tudi ona ima dva sina pri vojakih, enega v armadi, dr ugega v mornarici. Cvelbarjevim ae moram še posebno zahvaliti; ker so me dru gi dan zapeljali v Bessemer, kjer imajo sorodnike. Toneta Va lentinčiča nisem mogel obiskati, ker je sedem milj iz mesta na farmi. Gasqiln nam res dela zapreke. To bo vse o Sharonu, kjer je te precej življenja. Trinajst milj Od tam je vojaško taborišče 80,000 vojakov, ki obiskujejo mesto ob večerih. Bivši upravnik Slovenskega doma Joe Godina ima sedaj "beer garden" v bližini tega taborišča. On je precej razumen možak in mu želim u speha. V Bessemer ju so me Cvelbar-tevi "zdumpali" pred domom mrs. Zakrajšek, ki je takoj ponovila Prosveto. Nato sem še do dvojice Vlah, kjer sem dobil prenočišče: Potem sva šla z možem takoj na delo za Prosveto ln Proletarca. On je sicer nameraval iti v sosednje mesto, am- irt poštenih mož in žena, ki želi-da se obnovljena Slovenije postavi na trdne noge. Ne mojem potovanju vidim, da so naši fantje in dekleta v službi Strica Sama večinoma častniki in podčastniki. Vidim, de je naš narod še zmeraj pogumen in radi t^ga upam, da se ne bo pustil uničiti Mussoliniju in Hitlerju. Živela pesem "Morje Adrtjansko!" Iščimo prostora v družbi združenih narodov. Primorski Slovenci morajo postati de! združene Slovenije. Anton Zornik, zastopnik. -•i Poročilo zastopnika Hermlnle, Pa. — Zadnjič sem končal svoje poročilo v Pitts-burghu. Ko sem prišel v Sharon, sem naj prvo obiskal naročnika in trgovca Bogolina. Hčerka mi je povedala, da je šel na farmo. Vrnil se je drugi dan in dobil sem naročnirto na Proletarca in copak podpore. V Sharonu sera imel stanovanje pri Cvelbarju, ki je tudi zastopnik Proletarca. Z njegovo dobro ženico sta me prvi večer spremenila okrog rojakov. Pro-etarca ata pqnovlla Sabec ln Godina, na noyo pa ae je naroči Cetin. Drugi dan me je mrs Cvelber zapeljala k Franku Cimpermanu in ga nagovorila da je bil on moj spremljevalec tisti dan. > Frank je izgubil roko ravno času, ko je ustanovil društvo 31 SNPJ. Ampak nesreča ga je doletela predno ao bile listine v glavnem uradu in ni bil radi tega še sprejet. Brez roke ga pa niao marali in tako je ostalo, vendar pa še zmeraj čita Prosveto in Proletarce. Dobiva nekaj pen-zije, kajti jo že star 70 let, toda še čvrst možak. Z ženico, ki je že tudi v letih, imata majhen, toda čeden dom in lep vrt, nekoliko koko&i, zajcev itd, Samo penzija jc bolj pičla. O.rok nimata več kot poročenega aina. Tudi s Frankom sva imela nekaj uspeha. Na Proletarca se je naročil oče znane aktivne in pridne hčere Frances Novak, ki še zmeraj uči mladino v petju, dramatiki in drugih aktivnostih,Sti so last njih mladinskega krožka SNPJ. Dobro se je izkazala tudi za Strlea Sama in prodala za $80,000 vojnih bondov, kar je res čedna vsota. V Sharonu nl velika slovenska naselbine, toda tamkajšnji rojaki so dobri in složni. V dokaz Je njih lepi Narodni dom. Ako kupijo še prazna stavbilča pole« I)orna, bo to res v čast na-aelbini. Ps tudi v drugem oti-ru so napredni, Imajo lepo čitalnico in vae Adamičeve knjl-ge. Arhivar Frank Kramar Je pak je šel z menoj na agitacijo Češ da bi 8am ne mogel zdelati v enem večeru. Prosveto po ponovili Anton Potočnik, Frank Vilturšnik ln Andy Sajovec, Proletarca ps sta naroČila bečlar Matt Hartman in Steve Kertel Zadnji sedaj prenavlja in prestavlja hišo na par akrov zemlje On je še mlad, vendar ima že sina pri vojakih. Po končanem delu sva šla mojim spremljevalcem v Hrvaški dom, ki je zelo moderno urejen, ako upoštevamo, da je naselbina majhna z okrog 1800 prebivalcev. Dobro napredujejo in so složni. Že prej mi je brat Cvelbar povedal, de so tam imeli shod v šoli za ruski reUf in Kako so sa "old Hmorjr tonil! Hermlnto, Pa. — Že pred o- krog 30 leti mi je pravil prijatelj, kako sta se ženila on in njegov "šlofkomarat". Saj veste da je v tistih časih še prevladovala katoliška vera med našimi priseljenci in ljudje so verjeli vse, ker so čitali v listih. Tak krat je bil Glas Naroda najbol, razširjen po vseh slovenskih naselbinah. In kako tudi he, sa; e bil tako rekoč prvi slovenski ist v Ameriki. In tako je Glas Naroda nekega dne prinesel novico od tam. cjer izvira reka Monongahela — z West Virginije: "Tukaj sva dve dekleti, ki se upava v javnost z najimi željami Na krtfko povedano, pa če je to od sile ali ne. Radovedni sva, če bi moril skozi Glas Naroda u-resničiti najine želje, to se pravi: dobiti moža, ki bi bil pri volji pridno delati in stopiti z nama v ta zakonski jarem. Me dve imava sicer stalno službo in precej dobro zasluživa, ali pravega življenja pa le nimava. In tako sva sklenili, da si hočeva poiskati vsaka svojega družabnika. Takole bi se me dve otresle vsakdanjega dela in bi potem bolj udobno živele kot do seda, Torej če je kateri tak pod tem solncem, naj se prijavi na spod-, nji naslov. — Dekleta iz West Virginije: Barbara Štibelc in Mildred Fikelc, že postarani in izkušeni dekleti. Z drugo bese- ČETRTEK C > mM* nabrali $900. To je res občud* do povedamo: zmožne in priprav- , , , . . ma mm »vonlva /iaia "" vanja vredno. Tudi moj gosti telj Vlah, ki je Ujnik društva 97 (nekoč žensko društvo) ima lep dom in dobro gosj^odinjo Drugi dan sem se od njih poslovil in šel proti Youngstow-nu, od tam pa v Niles, O., k bratoma Flere, nekdanja Hermin čana. Ignac, ki je poročen s Ko-tarjevo hčerjo, se je naročil na Proletarca. Tudi oni imajo dva 8ina pri vojakih, enega v arma di, drugi pa je pri mornarici. E-den od njiju je bil že v Afrik Tudi Lojze Flere ima enega na pri vojakih, toda doma je b: la sama mama in pa delavci, ki so pokrivali hišo. Oba brata sedaj delata v tovarni. Mrs. Flere je rekle, naj še pišem, ker o-na rada čita moje dopise Od tukaj sem šel v Girard in se ustavil pri Bogatšjevih. Ker je bil zvečer John zelo zaposlen z unijsko sejo kot odbornik, mi je dal sina za spremljevalca. Njemu so slovenske družine znane, ker je že tudi on prodajal Družinske koledarje.\Uspeh sva imela pri Krvinovih, Dobro-voljcu, Umku, Nagodi in Križaj u za Prtfletarca, za Prosveto pa pri Mattu Zaubiju. Pri Bogata je vlh sem videl tudi njenega brata, ki je bil ravno na vojaškem dopustu. Ker Je mera zopet polna, moram končati z dopisom. Ta tritedenska agitacija po West Vir-ginlji in v okolici Sharona in Gi-rarda je bila uspešna. Ostalih naselbin nisem mogel obiskati, ker sem moral domov radi fede-racijske aeje. Morde jih obišče m enkrat v poletju. Ta teden sem doma, ker je društveno delo in razno. Če bo čes dopuščal, morda še kaj napilem o potovanju. Predno zaključim moram ponovno opomniti okoliško javnost na našo veselico, ki se vrši 15. maja v korist pomolile ln poli- tudi sedaj kupil od mene za či-ltične akcije za stari kraj. To- ne za vsako deloj In tako sta se dva priglasila na to nenavadno ponudbo: moj prijatelj in njegov komarat. Pravi prvi drugemu: "Dandanes gre precej trda, da bi se kaj takega izlahkš dobilo, torej je najbolje, da se te ponudbe okleneva z obema rokama. Če bo količkaj izgledalo, dava aro in bo konec tega najinega životarstva po teh umazanih luknjah. "Ti imaš pa tudi prav", mu pritrdi drugi. "Saj ja vidiš, kako sva že 'skumrala' od te naj-ne prežgane župe. In tudi nimava prav za prav nobene prave 'štimenge' v tej najini kuhinji. Pa kaj bi jo Imenoval kuhinjo: je bolj podobna kletki za dva štigelca kot pa za naju. Je prav tako kot bi ne bilo nobene ženske obleke več na trgu. Vidiš, prijatelj, ravno tukaj le se nama odpirajo nebesa, če ne jaekel. Torej poskusiva. Če bo šlo, bo šlo, Če ne, pa ne."l "Imaš prav," pritrdi tovariš, "ali kako naj vse to izpeljeva, kajti v tem sva prav malo ali sploh nič izkušena. Veš, ženske so prevejane. One te spravijo tudi o fort žulaju na led." "A kaj boš tako neumne klatil," mu ugovarja "šlofkomarat". • Poslušaj mene, kako jih bova dobila pred najine oči: Midva jim bova pisala in se bomo točno dogovorili, kje, kako in kdaj se sni demo skupaj. In pa da ne poza biva vključiti to-le klavzulo, najbolj važno za naju." Tovariš poizveduje, kakšno klavzulo ima v mislih. "Midva jim piševa tako in tako, v pisma pa priloživa vsaki umetno rdečo gartrožo. zraven pa še bel na-gcljček. Povedala jim bova, kadar jih midva zahtevava, da moraU priti v Pittsburgh, tako kot bi rekel — na luno gledat Pa al naj vsaka pripne gartožo in nageljček* na prsa. In tudi mi dva bova imela enake znake v ri je prisopihala lokomotivi West Virginije. Ona dva že eJ kata in oči paseta po došUh pot nikih. Kar naenkrat jih ^ daU pred sabo, kajti Vsak lE mar pozna svoje blago in Uk< sta tudi ona dva spoznala^^H svoje gartro Dekleti se posUvita ob zidil na posUji Union, kakor bi oki meneli in gledata, kje bi zapa žili moža s Ukimi znamenji ko ; ih imata sami. Naša dekleta p hodita gor in dol po postaji, ogli dujeU tisto blago in se smejete Prav "grobo" sta bila naprav ljena in s cilindrom na glav Radovednost jih je gnala tak daleč, da sU kar blizu hodila!] ni izmed njih Šine v glavo prhvl: "Mary, kaj pa, če bi | dva bila tista fanta?" Eden od njiju je slišal te U sede in pošepne komaratu, ni gresU bolj stran, ker se boji, | sta ženski prebrisani. Lahko pi kličeU moža postave, ki jih lal ko prime, preišče, najde ga trože v žepu in Ukoj sta v "špe kamri", ali pa pred oltarjem H češ, nočeš, moraš! V takem pj meru se iz žensk v Ameriki! moreš norčevati, ker te lah primejo za "obljubo". Vsaj prt šnja leU je bilo tako, Oba sU se strinjala, da je ni bolje, da jo takoj popihata. En kega mišljenja sta morali b tudi dekleti, češ, da fantov nes ne bo. Zasedli sta zopet vi in še odfurkli nazaj v westv žinske hribe. To je bilo 1. aprila leta 19 ko je bilo še vse poceni. Od ta rat tistih dveh fantov nisem videl. Mogoče sta se poboti s tistima dekletoma in imata ■ nes bolj udobno življenje kot kdo izmed nas, ki nismo ie | kdar vode skalili. H koncu naj še omenim, dal prav veseli, da je Anton Vali tinčič sporočil skozi Prosve kako stvar stoji: da je nek imel musUče, sedaj jih pa nii yeČ. Torej je prav tako kot tistim agentom, ki ga je nek vprašal, če je prinesel zgan "Sem ga prinesel in ne. V h lju sem nosil galone. Ko I prišel do hiše, je vreča odpoi dala — pok in wiska po tleh. Frank Fink. 200 Pogrešani letaleld kadet ae a Cleveland.—Zadnjič so tuki nji listi poročali, da je pogrd John R. Zaje, star 24 let in jaški letalski kadet, ki se je v bal v San Marcosu, Texas, in bilo njegovo letalo s pose vred izgubljeno. Sedaj pa je šlo poročilo, da so bili pon« čeni leUlci najdeni mrtvi milj zapadno od Blanca, Tex Smrtno so se ponesrečili tr kadetje, pilot Lt. R. A. Gib« pa ima menda zlomljeno nogo precej poškodb na glavi. P00 šali ao jih od 23. aprila. Vest o nesreči je prišla, ka je pohabljeni pilot poncsrečfl ga letala R. A. Gibson pnvld do hiše nekega farmarja v W ni Blanca, Texas, ki je iskal pomoči, ker ni vedel, je. Z Zajcem sta bila ubita ti njegova kadetska tov« fCharles A. Taylor Jr u: OM tyja, Pa., in Fredcrick Swrtt Philadelphije. Ponesrečeni John H w sin Johna in Anne Zaje, ki tf U na 452 East 157 st .to jev žinl Slovenskega delavskega ma na Waterloo rd. Oba *ta<1 na SNPJ, John jc P" M s puškinim kopitom po glavi, da, vzeli in nabrali $237 Za števi- talnico Adamičevo knjigo rej obiščite nas v lepem številu žepu. Če bo kaj izgledalo, al jih Vour Name". Tudi za'od blizu in daleč. Ne ozirajte se' bova pripela in ne prej." *tarem kraju so se za- na ozkosrčneže ali pe one, ki nl- Res so ee pismeno dogovorili, What's sirote v »n Je slroU, stara ženica padla omeolela. Hudobnež ae Ji Je Jel. Ko mati zopet pride k zavesti odpelje tisto listje domov Nekaj mesecev po tem dogodku )r zapustila tisto solzno doli-»o ln šla za otroki v Ameriko Srečno svidenje. Videla nas je vae zdrave, vsi polni upa v bodočnost. Nekaj ča»e je btla pri lo UmkujšnJlh družin je lepe vsota. - Mr« Furlsn, ki Je nekoč živela v Herminteju No. 2. se je naročila na ProleUrca in ponovila Prosveto Cirila še ni bilo z dela iz tovarni Žena mi je po- majo zaupanja, to že; take omahljlvce Idealni ljudje kje in kdaj se snidejo skupaj. To le pomllujejo je bilo v sredi marca. Predno Tako Je delal naš veliki Lincoln so si per pisem izmenjali, se je in Uko dela tudi naš predsednik j že bližal prvi april. In Uko sU Roosevelt Tudi v Sloveniji je < Jih povabila v naš zakajeni še osUlo nekaj dobrih vodite-] Pittsburgh sa prvi april. Na dogovorjeni den dekleti re« prideta s tistimi umetnimi Ijev, te razmere pa bodo tudi nove ustvarile, če jih bo manjka- vcdala. da sr ne počuti zdrave- lo, Jih bodo pa lahko nedomesti- gart rožami in nkgeljčki. na vsega. od kar Jr bil operiran Fur- li lz Amerike, kajti tukaj ima- ki strani prsi ena, kot sU jima lanovi imajo hverko In Mae, s mo še precej sposobnih, iskrenih dala navodilo. Točno ob 11. u- na onr*, r r . št 5, Anne pa pri dru vu^ Njun ponesrečeni sin Jej« psi na odrih, ker jc bil pe«* pela sU v duetih z fantom. Njegovo truplo ^ Cleveland in bo v tovega pogrebnem ^""U žinl Zaje naše soia^ ^ SLOVEHIKA NARODNA PODPORNA JEDNO.A IsdaJa svojo P*""*^ Met Proevete « cbao egitadia ln članstva to » f^taMU**!** ""^jr*. Z la nasnanlla drog" g eifoataortt to slik PROSVETA Vesti g____ fronte " v s Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih viirov jt paskih vasi do tal poru »enih od nacistov f!abtogton. (OWl) - Šved j tednik Trots AUt poroča v mlcu katerega je pred krat-prejel Office of War Infor-Mt,on, da je nemška artilerija tal porušila dvoje hrvaških Ladjevci in Paklonica, ter bila ob tej priliki usmr-Br, večina prebivalstva; to je ao maščevanje za skrivnostno jenje nemškega transport-vlaka, v katerem je bilo bitih mnogo nemških Vojakov", vedski tednik pravi, da je le H ljudi iz teh krajev uspe-pobegniti v gozdove. noroievanje bolgarskih čet saradi protinacističnega delovanja Wuhington. (OWI) — Po ne-Članku v turškem časopi-ta Turquie\ ki izhaja v fran-P^ini in je bil nedavno citiran ndiooddaji iz Moskve, so pri-lile naraščajoče sabotaže in otinacistični izgredi med bol-iskimi četami, člane nacistič-elitne garde, da razorože tre-lo posadke v Sofiji in da drže ostale "pod posebnim nad-Zitvom." Federal Communications Com ion poroča, da je ruski do-ici radio citiral članek in za-al, da je bilo veliko število jših bolgarskih častnikov knih zaradi protinacistič-delovanja in da so jih za-njali mlajši možje, ki "so se pred kratkim vrnili iz Nem-"; med bolgarskim okupa-fcim vojaštvom v Jugoslaviji mnogo slučajev deZertiranju. Dglivnik ustanovi novo kolajno u svoj« napadalne čete W«abington. (OWI) — Od I-Ijinov kontrolirani radio Raca je nedavno poročal, dfc poglavnik Ante Pavelič u-movil novo kolajno za svoje rtaške napadalne čete; to kolino bodo dobili za sodelovanje »iščem in za^represalije proti (slovanskim gerilcem, ki bra-svoje domove. V pravem ičnem duhu nosi kolajna is: "Za Poglavnika i za ■Din". Bolgarskem narašča proilna-cistično razpoloženje Wuhington. (OWI) — Pogini organi vlade so nedav- zabeležil i poročilo ruskega ■čega radia, ki je javil, da prišlo na Bolgarskem do ne-Pv in .sem in tja tudi do jav- protinacističnih demonstra- Omenjcna radiopostaja poro-|iz Carigrada, da je bilo are-več ko 3000 Bolgarov v v meseca februarja, in sicer ■povelje Nemcev. "Narod čr-Nemce", pravi rusko jjoročilo. ozemlju Vedina so pred krat* (bolgarski dijaki napadli če-nemških oficirjev iz zasede to ubili 18." Jjciitična okupacijska oblast ft? zapovw,alt» da sc ustavi logarskih časopisov in pq> listov; agenti Gestapa P" n poročilu popolni go-^J' I-barske policije ip T' 'KlK,Jvornoet za strašni ptiranja, ki razsaja v vsej Nemci so zaplenili kovliAsti dro-hiš v Jugoslaviji Waahington. (OWl) — Švedski časopis Ny Dag poroča v ne-' ki brzojavki, katero je prejel Office of War InfOrmation, da skušajo nacistične okupacijske oblasti v Jugoslaviji zapleniti ves kovinasti drobiž, p^av posebno pa oni iz aluminija, da bi tako zadostil "nujnim potrebam" nemške vojne industrije. Proitftalijanskl hrvaški zunanji minister prisiljen od Nemcev da odstopi x Waahington. (OWI) — Reuter brzojavlja iz Londona, da je¥ta-! lijanska Časniška agentura poročala dne 24. aprila, da je ma-' Osišče se boji zavezniške svojega ministra za zunanje zadeve Mledena Lorkoviča in ga zamenjal z dosedanjim poslani kom v Berlinu Miletom Buda-, kom. • Dobro informirani krogi v Ze-dinjenih državah poročajo, da je Lorkovič naklonjen Italijanom, dočim je Budak najbolj srdit pronacističen prvek v Hrvaški vladi. Pavelič se je bil v začetku iznebil Budaka s tem, da ga je poslal v Berlin in ga tako odstranil iz neposrednega delovanja v državnih poslih, a ga je moral zdaj pod pritiskom Berlina zopet sprejeti. Omenjeni krogi razlagajo to zamenjavo kot poskus, da se popolnoma odstrani še zadnja senca hrvaške neodvisnosti. invazije na Balkan ♦ (New Vork Times je prinesel naslednji članek znanega publicista C. L. Sulzbergerja| ki se nahaja v Cairu in tam proučuje razmcttgf na Bližnjem vzhodu.) Cairo, 25. apr, (tfYT). — Poročila, ki prihajajo l« zasedene K-vrope, razodevajo naraščajočo nervoznost osiŠČa zaradi grozečo zavezniške invazije na evropski kontinent z oporišč v Mali Aziji; cilj takega napada bi bil seveda, Domača fronta Dijakinje bolničarke Amerika potrebuje 66,000 dija-kinj-bolničark za leto 1943r "Lahko ste ponosni na bolničarke, katere sem pustila v Cor-regidorju . . . Odlične so in odlično vršijo svojo službo." Tako je pisala por. Floramun-da Ana Fellmuth od poveljstva vojaških bolničark, ko je bila na poti s Filipinov v Avstralijo z grupo ranjencev. Ostali del zgodbe pogumnih in človečanskih del bolničark na Corregidorju in na drugih bojnih poljih spada sedaj že v zgodovino. Toda bolničarke na bojnih poljanah vsega sveta dodajajo vsak dan tej zgodovini nova si jajna poglavja osebnega poguma; poglavja, ki bodo za vselej ostala v spominu narodov, ki ljubijo svobodo. Danes Amerika potrebuje več žen kot je poročnica Ana Fellmuth in kot so njene prijateljice, koje je pustila na Corregidorju. Ako se vsaj toliko dijakinj ne vpiše v letu 1943 med bolničarke, pravijo zdravniški strokovnjaki, bodo Združene države stale pred gotovo zdravstveno krizo. Sedaj šteje poveljstvo bolničark armade in mornarice 33,-000 članov. Ali to ni zadosti. Armada rekrutira vsak mesec 3000 novih bolničark. Potrebno število bolničark mora biti na razpolago, da bi prišli v okom nepotrebnemu trpljenju in izgtibi življenja potom epidemij, sabotaže, nesreč ali sovražnih dejanj. Povprečno število pacientov v bolnicah je poskočilo za 8% od 1941 in ta številka stalno raste. Dijakinje bolničarke so poklicane, da pomagajo deželi skozi krizo. In kako lahko postane dijakinja bolničarka? To je, kar se najmanj zahteva: 1. Starost od 17 ali 18 do 35 (odvisno je od državne določbe). 2. Graduacija srednje šole — High School — ali višje z zadovoljivimi ocenami posebni iz naravnoslovnih ved. 3. Dobro zdravje. 4. Ako imate gornje predpogoje, pišite na naslov: Študent NtfrSes, Box 88, New Vork, N. Y. Od njih dobite imena bolniških šol v vaši državi. Informacije pa lahko dobite tudi od vsakega dobrega zdravnika ali bolnice v vaši občini. Kakor v slučaju poročnlce Floramund, koje starši so prišli v Ameriko iz Nemčije, je bolni carski poklic privabil mnogo žen tujega porekla. Poročnica Olga Konstantina Bendorff, ki se je odlikovala n* južnem Pacifiku, kjer Je vodila prvi kontingent bolničark v bojne vrste, je rodom iz Rusije. Poročnica Marija Guadelupe Gentile, koje oče je bil meksi-kanski general, se sedaj nahaja v Camp Rucker, Alabama. Kot rekrut je bila dijakinja bolni čarka, sedaj pa pričakuje službe preko morja. Ali bi mlade žene, ki niso a-meriške državljanke, želele postati dijakinje bolničarke? . Po zakonu Immigration Act iz leta 1924 se je nekoliko bolni-čark-tujk izučilo v ameriških šolah in so se potem vrnile domov, da tam vršijo to plemenito delo. Enako sedaj postopajo bolničarske šole po vsej deželi. Po graduaciji v katerikoli od 1300 bolničarskih šol v severnih državah, lahko napravi dijakinja bolničarka državni ispit in postane registrirana bolničarka. Šola za one, ki se vpišejo, se začne junija in jeseni. Bolničar-ski kurzi navadno trajajo tri leta, toda radi vojne so bili pospešeni, tako da se lahko končajo v 24 do 32 mesecih. Da postane bolničarka, ntora deklica plačati sama vse ostale stroške razum sobe in hrane. Kvalificirane deklice, ki nimajo sredstev za pokritje stroškov, lahko dobijo iz federalnih ali privatnih fondov štipendije za pokritje vseh učnih stroškov ali dda istih. Prošnjo sa Uko štipendijo mora deklica predložiti šoli, katero si je izbrala za u-čenje. Uradni krogi pravijo, da na stotine deklic vsak dan zahteva program za dijaške bolničarke. Te mlade žene seveda niso pozabile hrabrih žrtev bolničark na Corregidorju ... na Batanu, na Waku, Guamu. — Tudi one se želijo pridružiti borbi. zaj^očeto delo nadaljeval. SiUeuJeno Je bilo, da se nastavi Izvežban eksekutivni tajnik s staIiuj plačo, ki bo posveti) ves čss le temu delu. Smalrs, ds je ts a kongras velike važnosti tudi za Slovenca, radi tegs bl morsl biti tudi SANS v njem zastopan. O tem se Je rszprsvljslo ns kongresu In predlog je bil sprejet, ds se v izvršni odbor Ameriškega slovanskega kongresa sprejme po en zastopnik tudi od MANSs In Hrvaškega narodnega kongresa, Hrvate je na tem kongresu zsstopsl Zlstko Balokovič, kl je pripravljen »odelrtvati s Slovenci in Ims v tem veliko zaslombo od strsni hrvaškega na-rods. Predlsgs, ds brst Kristsn zastopa SANS v eksekutivi Arne-riŠkegs slovsnskega kongresa.—Predlog Je podpiran In sprejet in poročijo je vzeto ns znsnje. Brst Rogelj nlms posebnegs poročlls, psč ps priporoča, da Izročimo clevelsudskemu županu in našemu rojsku Franku Lausche-tu kopijo pisma, ki je bilo poslano Kdvnu. Zupan Lausche odpotuje v kratkem v London, kjer bi Ishko nsš spel ns Rdens še osebno podprl.*-Priporočilo se vzame na /nsnje In sklenjeno, ds se to izvede. Sestra Zakrajšek poroča o občnem slioru Progresivnih Slovenk, kl se vrši mesees maja, In o sklopu, ds vsaka članica prispeva mesečno pr> le za politično akcijo. Brat Ermenc omenja o gibanju . Milwsukeeju. kjer se vrši IH sprils posebna seja za ustanovitev postojsnke SANSa Brst Gornik obljublja vsestransko podporo In bodri zs nsdsljnje sodelovanje«—Vsem trem odbornikom JPO se brat Kristan zahvali za poročila ln bodrilne besede. Brat Kuhal prečita brzojavko, kl je bila poslsns od Louisa Adamiča In kl se nanSŠa na eventualno Imenovsnfe jugoslovanskega zastopnika v Lchmenovi komisiji sa prehrano zavezniških narodov v Evropi. O predmetu sledi kratka rszprsvs, nakar je sprejet predlo«, ds predsednik v imenu SANSa brrojsvi v urad strs-teglčnlh služb v Wsshington riaŠn željo, ds se za tako pozicijo Izbere le kak zmožen Amerikanec jugoslovsnskega porekla, tn ne kak Slovencem ln Novi Jugoslaviji nenaklonjen politiku*. Brst Rogelj ne vidi potrebe, ds bi se zapisniki sej eksekutive najprej odobrili ns seji preden gredo v javnost. To zahteva preveč časa In objavs se sevlrle predlaga, ds v bodoče zapisnike pregleds predsednik, nskai se naj Iftkoj objavijo. Ta predlog Je p«Mjf>traii in brez vsake debate sprejet. (De I je prihodnjič) PROSVETA MEJAŠI Poveit iz davnih dni lika Wasietova (Se nadaljuje.) "Ne bom vaju zadrževat Pridrial bi vaju le, ako bi to želela — moja žena. Ona naj odloči vajino usodo. Idi, pospremi«) te k njej!" Godeslavi je zopet klonile glava. Strah ji je stiskal srce, ko. je stopala za graščakom. Gri-muttld jo je povedel skozi dvorano in je odprl vrata svoje spalnice. Godcslava je vstopila in graičak je dejal: "Tu Je moja žena." Vrata ao se zaprla in v palnici sta ostali sami Godeslava in Grinualdova žena. Godeslava se je ozrla po prostorni sobi po veliki postelji z baldahinom ln težke svile, iskala je z očmi grajsko gospo in — pogled ji je obvisel na ženski, sedeči pod oknom — na zla-tolasi glavici . .. razumela je. „ "Vedrana!" je kriknila, "Vedrena! Ubožica!H Poklonila je poleg nesrečne sestrične in pritiskala lepo Vedranino glavico na svoje prsi. "OJ ubožica! Ubožica!" je ponavljala Godeslava — druge tolažbe ni vedela. oms sta se glasno jokali. "Vedrana, domov poj deva. Graičak je dovolil ... če ti hočeš ... je rekel.. ." Vedrana je planila kvišku. "Nikdart Nikdar!" je zakričale. "Ti se nečeš vrniti?" Godeslava jo je pogledale vsa začudena. "Nikdar! Nikdar ne smejo zvedeti moje sramote, dokler bom živela. Žene krščenikova. . . Oh, Godeslavs! OsUni še ti pri meni, Godeslava!" je prosils Vedrana. "Vedrana!" "Umrla bom, če — poveš doma . ,. Glas se je trgal Vedrani v glasnem joku: . . žena krščenikova .. . !H "Vedrana! Ne morem! Le tega ne zahtevaj od mene! Misli na svojega očeta in na mojo mater in na Olomira ..." "Godeslava!" je hrlpavo kriknila Vedrana in stopila za korak od sestrične; oči so ji gorele v divjem obupu. "Ako se hočeš vrniti — dobro — vrni so — sama. Ali tako se ti zaklinjam na bogove: ko boš ti doma objemala one, ki jih ljubiš, bom jaz tu — ležala mrtva — in ti boš mojs morilks. Boljšs smrt nego sramota. Godeslavs! Usmili se. Pomisli, ksko bi bilo mojemu očetu, sko izve, ds sem žens krščenikova!" Je zopet pristavila proseče in se oklenila sestrične. Godeslsvs se je oprostila njenih rok in otrla solze. Poznala je Vedrano. Vedela Je, da njene besede niso prazna grožnja. In da bi sebi priborila srečo za tako cono? Vedno bi Ji bila mrtva Vedraha pred očmi. Se več: Trudopolk in tudi Olomir bi ji morda očitala, da je pognala Vedrano v smrt. "Pa ostanivu . . ." Je šepnila mladenka; lice ji je bilo bledo in okrog ust ji jc legla bolestna poteze. Vrata so se odprla s ropotom ln v sobo Jfe pogledala rdečelična poštama dekla Boželiša. "Gospod je dejal, da Je tukaj v sosednji sobi pripravljen zajtrk." , / Presenečeni sta pogledali mladi Slovenki debelušno žensko, ki ju je nagovorila v čisti domači govorici — Boželiša Jc bila slovcnskegs rodu, u je že izza mlada služils v nemaškem gradu. Dekla je opazila preaenečenost, ki Jo Je zbu-dilu njena govorica; naamehnila se je dobrodušno, pustila vrata odprta ln odšla. Godeslava in Vedrana sta stopili v dvorano in sedli k mizici, okusno pogrnjeni in obloženi z maslom tn medom, s toplim mlekom, sladko pogačo, z Južnim sadjem in mrzlim pečenim mesom — karkoli Je Boželiša vedela, jima je pripravila. Sestričn! sta okusili nekaj požir-kov mleka — že od jutra prejšnjega dne nista ničesar jedli iz razburjenosti in strahu — prigriznili sta še nekoliko kruha, vse drugo je ostalo na pladnjih. Že je hotela Vedrana vstati, ko je nenadoma stopil v dvorano Grimuald. Živa rdečica je oblila mlado ženo in obrnila je pogled skozi okno. Grimuald pa je vprašal Godeslavo: "Kako je odločila moja žena? Ali ostaneta — ali se vrneta?" , "Ostaneva ..." jo šepnile Godeslava. "Tako je prav!" Nekoliko se je mlademu možu potresel glas od notranjega nemira. "Storil bom vse, kar morem storiti, da vama napravim življenje udobno in prijetno. Zelo mi je ljubo, da tudi ti ostaneš pri nos, mladenka — "zvedel sem, da ti Je Godeslava ime —" "Zvedel si?" ga je strahoma prekinila Vedrana —- prvič ga je ogovorila — doslej "nl bil spravil iz nje besediee. Njen glas je bil prijetno zvonek, da je mlademu možu vročina udarila v lica. , • i t "Da, zvedel sem. Zvedel sem tudi, kako je ime moji ženi ... je dootavil in šaljivo pogledal Vedrano, "... in še marsikaj o vajinem domu in o vaju dveh. In če dovoliš," se je pbr-nil naravnost proti Vedrani, "pokličem v dvorano onega, ki mi je vse to povedaL Vedrana je obledele in prikimala. ' y Graščak je stopil do vipt in jih odprL Tedaj ste z vso silo planila v sobo — oba Vedranina psa in za njima se je prikazal — krščenik Adalvin. "O, gospodarica!" je vzkliknil Bavarec, pokleknil pred Vedrano in ^poljubil njene obleke. "Pravkar mi je prisegel, da nikdar ne izda vajinega bivališča, ako bi sklenili, da ostanete pri meni. Ali ti je prev, da ostane tudi on pri nas?" Vedrana je nemo prikimala. Vedela je, da ji je'Bavarec vden s slepo ljubeznijo in bi dal zanjo, ko bi bilo trebe, poslednjo kapljo krvi. Mlada Žena se je komaj ubranila psov, ki sta se vsa iz uma od veselja — vzpenjala po njej in ji lizala roke. , Krščenik Je vstal in zadovoljno gledal psa. "Eden nam je ušel, ko smo zaaledovali razbojnike, s drugim sem pa jaz ušel snoči, ko je bilo na gradišču vae zbegano ..." — Utihnil je, ker je videl, da so se Vedrani oči zasolzile in je Godeslava glasno zaihtela. "Pojdi zdaj in vzemi psa s seboj!" je velel gospodar. AU psa se niste hotela ločiti od Vedrane. Morala jima je zepretiti, da ju je spravila skozi vrata. "Po psu sem takoj sodil, da je to človek z vašega gradišča," je pričel Grimuald pogovor in se silil, da sa je kazal ravnodušnega, "zak^J snoči je praskal na vhodna vrata prav tak pes. In ko smo ga spustiti na dvorišče, je kakor besen skakal'okrog voza, na katerem sta se pripeljali, in hotel po vsej sili v grad." In po kratkem premolku je nadaljeval: "Ravno prav ml je prišel ta Bavarec. Vzamem ga danee a seboj v Forumjulii, da nakupiva' nekaj reči, ki jih potrebujeta. Ali želita kaj poaebnega?" Nemo je odkimala Godeslava; Vedrana pa je soli* na kloplco pri oknu in se delala, kakor da ga nl slišala. — — — — — —- Z* (Dalje prihodnjič.) Žena kitaj skesa fanarsla Kalšaka In njen tajnik L. K. Kung na eeetanku s vogiletji unij ADF la CIO v Ban Franctscu. Od lava na deenot Jack Bhelley. Kung, Mme. Kalšelc, Germain Bulcke In Gua Gaynor. vft * 1 Sosedje in druge novele Ani. P. Čehov Poslovenil Fran Pogačnik BABJE CARSTVO ZNAMENITI LJUDJE (Nadaljevanje.) Vladimir Semjonič se Je ogledal, me prijel za rokav in pričel š< |K*tuti: "Veste, ku je dovršila študije, je 1z ljube/ni |N»ročlla nekega ar-hitet ka. Cela drama! Komaj sta mlada |»>roč«ncu preživela me-m-c did. kar ji umrje mož z« le-};ui jem. A to še ni vae. Sam i je nalezla bolezni od moža tn koj ,j« o/dravela tei i/ vedela, d.« ji je mož umrl, je vzela močno dozo moifija. Ako bl ne bilo potno* «i tovatišic, bi bila moja Veta 10 v r«ju. Poslušajte, ali nI U) dra-m«1 lo .«Ii moja M*stra ni podobna "inger.ue", ki je odigral.« ie vseh |d dejanj Svojega življenju1'" Osta\da Je medicino ter v brc zdel »a m molčanju, kakoi zaprta. povešene glave in mrtvih rok, malomarno m nerado*!n«« preživljala svojo mlsdost. Edino, do česar še ni bila ravnodušna, in kar je sijalo v mrak njenega življenja, je bila navzočnost njenega brata, ki ga je ljubila. Ljubile je samega, njegov program, oboisvala njegovo fe-Ijtone, in kadar so jo spraševali, s čim se bavi njen brat, tiho odgovarjala. kakor bi se bala koga zbuditi ali moliti: "On piše." Ka- dar je pisal, je navadno sedela poleg njega in ni premaknila pogleda od njegove pišoče roke. Tekrut je bila podobna bolni živali. ki ae greje na solncu. Zimskega večera je Vladimir Semjonič sedel doma za mizo in pisal za liat kritični podlistek; polen njega je sedela Vera Sem-jdhovna in kakor navadno, gledala na njegovo pišočo roko. Kri- rioeenoe Vommrj (Uvel ta Vlila A. Rudttakr. člaalcl volaška orpanlsaHla WAAC. tik je pisal hitro, brez popravkov in prenehljajev. Pero je škripalo in sikalo. Na mizi zraven pišoče roke je ležal odprt, komaj razrezan zvezek debelega žurnala«, ttl i(. V njem je bila povest iz, skega življenja, podpisana z ^verna črkama Vladimir SemjpnIČ je bil novdušen. Našel je, 4» avtor prekrasno pripoveduješ da spominja pri popisovanju narave ne Turgenjeva, da je iskren In de izborno pozna kmetako lovljenje le iz knjig in po govoricah, toda čustvo in notranje prepričanje sta ga silila, da veruje pisatelju. Prorokoval mu je sijajno bodočnost in ga uverjal, da z veliko nestrpnostjo pričaku-je nadaljevanja povesti in dr. "Krasne povest!" je izprego-voril, se nsslonil na hrbet stola in zamižal, "Ideja je kar najsim-patičnejša!" Vere Semjonova se je ozrla nanj, glasno zazdiftala in ga nepričakovano vpraiela. Sploh je imela zvečer neVado nervozno zdeheU ln mu dajati kratka, neskladna vprašanji, ki se niso vedno tikala stvari. "Neprotivljenje zlu," jo je vprašal brat in odprl oči. "De. Kako to suzumeš?" "Vidiš deaga, to je Uko. Predstavljaj si, tja te napadejo tatovi ali razbojniki in te hočejo oropati. e ti, namesto da bi . . "Ne! Označi to logično!" "Logično označiti? Hm ... No da . . ." je zastal Vladimir Semjonič. "Neprotivljenje zlu" izraža brezučestno razmerje do vsega, kar se v nravnosti imenuje zlo." To rekši se je Vladimir Semjonič nagnil k mizi in se lotil povesti. V tej povesti, ki jo je napisala ženska, se je opisovalo težko stanje dame iz sveta, živečo pod eno streho z ljubimcem in s svojim zakonskih dekletom. Semjonič je bil zadovoljen i s simpatično idejo, i s pripovedovanjem, i z izvršitvijp. Podavajoč v kratkem vsebin? povesti, je izbiral najlepša n>e-sta in jim pristavljal svoje opazke. "Ali nl resnica, kako je to naravno, živo m slikovito! Pisateljica ni le prijx>vedovalka-u-metnica, nego tudi fina duše-slovlufr ki ume gledati v duše svojih oseb. Naj navedem za primer le ta relijetni opis duševnega stanja junakinje ob srečanju z možem itd." "Volodja!" je pfekinila Vera Semjonovna njegove kritične izlive. "Čudna misel me muči že od včeraj. Vodno omislim: Kaj bi bilo iz naa, ako bi bilo človeško življenje zgrajeno pa tem, da bi se zlu ne protivilif" "Najbrž gič. Ako bi se ne pro-tivili zlu. bi dobila volja popolno svoboddl a to bi vodilo, ne K lede na civilizacijo, do tega, da bi ne ostal*na zemlji kamen na kafhenu." - "A kaj bl ostalOj" "BaAibozuki in tolerančne hiše. V nastopncnT%ljtonu napišem ksj o tem. da si me spomnila!" Čez tedett dni je moj prijatelj IzpolnU svojo obljubo. Bil jc ravno tisti šas. v lete h osemdesetih. — ko ao je v družbi in časopisju govorilo o ncprotivljenju proti zlu. o pravici sodbO, kaznovanju. vojni, ko le marsikdo iz naše srede odpustil slugo in se napotil na deželo, orat polje ter ae odrekel mesni hrani In po Itn i ljubezai. i Ko je Vera Semjonovna bratov feljton* prečitala, je pomi- slila in komaj vidno stisnila ra- "Misli, kakor hočeš," mu je re-me. kla drugi dan Vera Semjonov- "Zelo lepo," je dejala. "Vendar na. "Zame je vprašanje deloma pa mnogočesa ne razumem. Na že rešeno. Globoko sem prepri-primer, v "Soborjanlh" (svečeni- čana, da je boj proti zlu, namer-ki in dijakoni glavne cerkve) jen osebno, popolnoma neosno-Itjefkova je omenjen čudak vrt- van. Hočejo me ubiti? Naj me! nar, ki seje za vse,, za kupce, be- Ako bi se branila, ali bi se ubija-riče in tatove. Ali postopa ra- lec poboljšal? Sedaj imam rešiti zumno?" še drugo polovico vprašanja: Ka- Po izrazu obličja in po glasu ko naj nastopam proti zlu, ki je |je Vladimir Semjonič spoznal, namenjeno mojim bližnjim?" da sestri njegov feljton ni uga-| "Vera, ne razjezi se!" je dejal jel in prvič v življenju se je zga-, Vladimir Semjonič in se zasme-nilo njegovo avtorsko čustvo, jal* "Tvoje neprotivljanje teme-Malo razdražen je odvrnil: jlji, kakor vidim, na fiksni ideji." "Tatvina je nenravna. Sejati] Hotel je zavrniti te neprijetne tatovom, pomeni priznavati ta- i>ogovore v šaljivo smer, a ker tovom pravico do obstanka. Kaj mu ni bilo več do šele, se mu bi rekla, ako bi pri izdajanju li7 smeh ni posrečil. Sestra ni več sta in razdeljevanju oddelkov sedela pri njegovi mizi in nič uvrščal poleg poštenih idej tudi več ni spoštljivo sledila njegovi izsiljevalne. Po logiki tega vrt- pišoči roki. Sam je čutil vsak ve-narja, bi moral dati mesto tudi čer, da leži za njim na divanu izsiljevalcem in podležem miali, človek, ki se ne strinja z njim ne?" ' in hrbet mu je nekako drevenel "Ne vem, ničesar ne vem," je in kostenel, a v duši mu je bilo razmišljeno dejala. Gotovo imaš hladno. Avtorsko čustvo je maš-prav, a meni se tako zdi in tako čevalno, neizprosno, ne pozna čutim, da je v naši borbi z zlom spravi j ivosti a sestra je bila pr-nekaj napačnega, kakor nedoka-jva in edina, ki je razgalila in zanega skritega. Bog ve, morda razburila njegovo nemirno ču-je naša borba proti zlu le predso- stvor podobno veliki skrinji s po-dek, ki se je vkorenil v nas tako sodo, ki jo lahko izložiš, a zlo-globoko, da se ga ne moremo o- žiti je nazaj, kakor je bila, ne tresti in zato nimamo o njem pra-moreš. , - • vilne sodbe." . | Potekali so tedni in meseci, a "Kaj naj bo to?" sestra ni opustila svojih misli in "Ne vem, kako naj ti pojas- ni sedela pri mizi. Nekega po-nim. Morda se človek moti, ko mladanskega večera je Vladimir nitsli, da ima dolžnost in pravi- Semjoaič sedel za mizo in pisal co, boriti se z zlom, kakor se mo- feljton. Obdeloval je povest, ka-ti, ako misli, da imata na primer ko se selska učiteljica odreka srce obliko rdečega asa. Zelo ljubljenemu in ljubečemu člove-možno je, da v boju proti zlu ni- ku, bogatemu in inteligentnemu, mamo pravic? posluževati se si- le vsled tega, ker bi v zakonu ne le, nego nasprotnih sredstev, to mogla nadaljevati svoje vzgoji-se pravt na primer, ako nočeš, teljske delavnosti. Vera Semjo-da ti ukradejo sliko, ne zapiraj novna je ležala in nekaj premiš-je, temveč jo daj sam." ljevala. "Modro, zelo modro! Ako se "Bože, kako dolgočasno," je hočem tedaj oženiti z bogato tr- dejala in se pretegnila. "Kako govko, se mora ona, da mi pre- pusto in prazno je življenje! Ne-preči to podlost, požuriti, da me vem, kaj bi napravila s seboj, a sama vzame!" ti kratiš svoja najboljša leta za Do polnoči sta besedovala brat bog ve kaj. Kakor alkemist riješ in sestra, ne da bi drug drugega po nikomur potrebni stari šari. o umela. Ako bi ju poslušal tuj bog!" • človek, komaj bi razumel, kaj Vladimir Semjonič izpustil pe-hoče ta ali drugi. ro in se počasi ozrl na sestro. Zvečer sta brat in sestra sede- "Neprijetno te je gledati!" je la navadno doma, Znanih dru- nadaljevala sestra. "Wagner v žin nista imela, a tudi nista ču- "Faustu" je kopal črve, a on je tila potrebe po znancih. V gle- vsaj iskal zaklad, a ti iščeš črve dališČe sta hodila le k novim u prizoritvam, — tak je bil tedaj običaj pri pisateljih. — Koncertov se nista udeleževala, ker nista ljubila godbe. zaradi črvov "Ne razumem!" "Da, Volodja, vse te dni sem mislila, dolgo in mučno mislila in se sem uverila, da si nepobo- m*ačnjak in rutiTl -rašaj se, kaj ti more daj marljivo in vestno del0>7 vlake, po kateri brkljtfC davno izvlekli vse L " izvleči. Leanalidrsjl kakor so povedali fcJ ti ne poveš ..." J (Dalje prihodnjič.) I vprašaj je marli navlake, že dalo več tudi Razni mali pgiajg Dalo dobe moikil MOŠKI dobe delo v "Power,, nujna Industrija stairl Oglaaite se po uri^I TAINER CORP. OF AMERICAC East Water Street. Dalo sa žensk« DELO DOBE PEGLAHICE za nje arajc, 56c na ur.,. izku| brez izkušnje. Howard J 7379 Rogers, Sheidrakc- 8500 OPERATORICE, v tc^fl oprave, akušene na pogoni valne atroje. Stalno delo ai Franklin. 23 SKUSENE OPERATORICE M gonake šivalne stroje! Stalno* 23 North Franklin Str. * ŽENSKE ZA ČIŠČENJE PISARNIŠKIH URADOV 18 do 48 let stare, za delo ™ ure zvečer dc^ 2:30 A.M. 48-u delo, 53c na uro. "Čas h* p za nadurno delo. Čedno del no stanje. EMPLOYMENT OFFICE Union Station, 516 West Jack SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Isdaja svoja publikacij« in JU p« no Ust Prosveta sa koristi. Ur trebno agitacijo svojih društev članstva ia sa propagando m idej. Nikakor pa na sa prop*i drugih podpornih orgsniudj. ka argaaiaadja ima običajno glasilo. Torej agitatorični d09U naznanila drugih podpornih oig sad) ln njih društev naj m m ljajo listu Prasveta. v. S. CITISESI' SERVICE COI am vom IOCAI mnnu covmcii popravljajo Kitajsko