THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General". ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) DEC. 15., 1920. ŠT. 295 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th,* 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c VAŽEN PREDLOG SENATORJA BORAH ZA ZNIŽANJE MORNARIŠKIH STROŠKOV. PREDLAGA, DA PRIDE MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI, JAPONSKO IN ANGLIJO DO SPORAZUMA ZA PRENEHANJE MORNARIŠKEGA OBOROŽEVANJA. — DANIELS JE NASPROTEN TEMU PREDLOGU. WASHINGTON, 14. dec. — Senator William E. Borah in Idaho je danes popoldne stavil predlog, glasom Katerega naj bi prišlo med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko do medsebojnega sporazuma za takojšnjo znižanja mornariškega programa. Resolucija Je bila izročena senatnemu komiteju za zunanje zadeve, pred katerim bo njen sprejem zagovarjal avtor resolucije, senator Borah. Glasom načrta naj bi Združene države prevzele vodstvo prstem razoroževalnem načrtu in to popolnoma izven Lige narodov, kar se smatra največje važnosti. Pod ekonomskim pritiskom in reakcijo, ki je zavladala po svetovni vojni, je opaziti v kongresu razvoj razpoloženja, ki je naklonjeno 'znižanju armadnih stroškov' in ki zahteva, da se omeji obstoječi mornariški načrt. Senattor Borah je izrabil ta psihologični moment, ko je Japonska izjavila pred zborovanjem Lige narodov, da J6 razoroženje nemogoče, dokler so Združene države izven Lige in ne vezane po njenih odločitvah, ter je prišel na dan s predlogom, katerega namen je dokazati, da je omejitev oboroževanja mogoča izven okvira Lige naro- Očitno je, da resolucija vsaj deloma vtelešuje odgovor nepreklicanih nasprotnikov Lige narodov na obdolž-bo, češ, da nimajo nuditi nikakega nadomestila za pospeševanje miru. WASHINGTON, 14- dec. — Ko je mornariški tajnik Daniels danes izročil mornariškemu odseku poslanke zbornice priporočila za mornariški gradbeni program, je izjavil: "Jaz sem popolnoma prepričan, da Združene države fie morejo prenehati z oboroževanjem na morju. Bila bi napaka, skoro zločin, ako bi Združene države stopile v zvezo z eno ali več državami za prenehanje ali omejitev mornariške konstrukcije. To bi gotovo povzročilo sumnje pri drugih narodih." Daniels se je izjavil, da se popolnoma strinja z nedavno izjavo novoizvoljenega predsednika Hardinga, ki se je pred kratkim v Norfolku izrazil, da naj bi bila mornarica sorazmerno enaka narodnim interesom, povdarja-Joč obenem, da mora biti ameriška mornarica kos vsaki crugi mornarici na svetu. Nemčija - dežela ponaredb. Berlin, 14. dec. —Nemški tovarnarji so preplavili vse tukajšnje trge z raznimi ponared. ba.mi ameriških, angleških in francoskih izdelkov, izmed katerih so nekatere jako dobre, ^ko da jih je teško razločiti od Pravih izdelkov, druge po skoro 'Sl*iešno slabe. . človek, ki stopi v tobakarno zahteva zavojček angleških a|' ameriških cigaret, bo dobi Zavojček, ki bo nazunaj izgledal Precej podoben originalu. Cena Je navadno nekoliko nižja, in K^Pec je navadno zadovoljen in ,Sl kupljenega niti natančno o-8leda. Pozneje pa spozna, da lrr»a nemške cigarete. Maloštevilne vrste importiranega toba- Anglija se baje po-služi blokade proti Irski. London, 14. dec. — Danes popoldne se je tukaj razširila vest, da namerava kabinet vzeti v raz-motrivanje predlog, da-li naj bi se poslužilo mornariške bloka, de, ob južnozapadni obali Irske, kjer je proglašen preki sod. Sir Hamar Greenwood, glavni tajnik za Irsko, je imel danes dve nujni konferenci z ministrskim predsednikom Lloyd Geor-geom. Ministrski predsednik je bil navzoč tudi na seji obrambnega koncila, in misli se, da ima to zvezo z blokadnim predlogom. Kot pravijo semkaj došla 'poročila, so v Corku izbruhnili novi boji med Sinfajnovci in angleškimi četami. Sir Hamar Greenwood je pred poslansko zbornico izjavil, da ne veruje, da so angleške čete namenoma povzročile požar, ki je pokončal štiri bloke v najlepšem delu mesta Corka, medtem ko se je v zunanjem ministrstvu odprto priznalo, da je bil to zopet nov slučaj maščevalnosti od strani angleške vojaške uprave. Ogenj še vedno tli v razvalinah poslopij v Corku, in skupna škoda še ni dognana; poleg številnih rezidenc je uničenih o-krpg 40 najfinejših, trgovin in pisarniških lokalov v mestu. Na stotine ljudi je zbežalo iz mesta, in prizori, ki se nudijo so slični onim, ki so se dogajali v Franciji tekom vojne. . General McReady je izdal pro. klamacijo, v kateri se naznanja, da "Anglija nima nikakega spora z irskim ljudstvom, temveč, da je ta stroga naredba namenjena le proti povzročiteljem zločinov, grozo vitosti in upora." PROFITARSTVO S PREMOGOM OŽIGOSANO. SENATOR KENYON PRAVI, DA AKO SE NEKAJ NE UKRENE, TEDAJ BO DELOVAL ZA NACIJO-NALIZACIJO RUDNIKOV. WASHINGTON, 14. decembra. — Senatni komitej za produkcijo in rekonstrukcijo je danes podal del svojega poročila, v katerem se ostro kritizuje nesramno in brezprimerno profitarstvo in špekulacijo, ki vlada v premogovni industriji. Ako se temu ne napravi konec, tedaj se bo delovalo za drastične zakone v tem smislu, pravi poročilo. V splošnem priporoča poročilo, ki prosi za nadaljevanje preiskave, da vlada deluje za sodelovanje pod vladnim nadzorstvom v gradbeni industriji, toda trije republikanski člani komiteja, senatorji Calder, Edge in Ke-nyon so svoje podatke opremili z nadaljnimi izjavami, ki so vse za to, da se naredi posebne zakone, ki bodo skrbeli za odpravo sedanjih metod produkcije in distribucije premoga. RUSKI VTISI. Prvi razredi srednjih šol so nudili včasih prizor pravega kaosa, in včasih celo škandala. Seveda potom izkušenj se je napravilo vse tako kakor se je zdelo primerno. smiselno bi bilo graditi nove šole, akoravno bi bilo mogoče, mi je dejal, ker bi jih ne bilo mogoče opremiti. Vsak otrok, ki pohaja v šolo, ima pravico do določene količine bombažnega in Otročji šolski koncili imajo j platnenega blaga, medtem ko je sedaj samo moč razpravljati ali j zaloga zadoščala komaj obstoje-sugestirati, in tudi to samo pod čim potrebam. Imel ni več kot vodstvom učiteljev, in uvedlo sel dvanajst škatelj jeklenih peres je tudi razne kazni, ki obstojajo za celo provinco. Ustanoviti iz tega. da mora otrok opraviti kako delo, ki je koristno in pouči j ivo obenem. Glavno teško. ča za šole, katerih učenci žive po domovih, pride z zimo, ker je veliko otrok, ki nima gorke obleke in čevljev ,da bi mogli iti iz hiše, in včasih se zgodi, da tudi šoli primanjkuje kuriva. Nova Rusija je polna vsakovrst nih eksperimentov in novosti na vzgojnem polju, in dasiravno sem imel priliko ogledati si vse različne eksperimente po neko-"To se mora napraviti," je dejal senator Calder, med.liko, pa mi prostor komaj dovo- tem ko je senator Kenyon izjavil, da ako se tega ne na pravi, tedaj bo on za svojo osebo zahteval, da se rudniki nacionalizirajo- Senator Edge je dejal: "Premogovna industrija ne!^6^1^™ n^ira more prinesti reda iz sedaj vladajočega kaosa, in nuditi Likovna* unija,Thko* gredo trpečemu ljudstvu vsaj nekoliko odpomoči, zato sem vjskoz* enoletni pripravljalni te-tem slučaju pripravljen opustiti moje nasprotstvo proti čaj, tekom katerega časa dobi- ljuje, da vse naštejem. Tako na primer so prideljene j k univerzam pripravljalnice, !kjer talentirani kožna mazila, so jako redki. Toda dobi se vse polno ponaredb znanih ameriških izdelkov te vrste. Po gostilnah se vidi steklenice znanih agleških žganj. Napravi se le majhno izpremembo v imenu ali trgovski znamki, v steklenicah pa se nahaja nemško žganje, ki često diši po žitnem alkoholu. Nemški iznajdljivi talent je šel celo dalje, in ponarejuje se tudi vsakovrstno opravo. Človek vidi v oknu obleko po veliko zmerni ceni, ki izgleda precej trdna. Ko pa si jo človek natančno ogleda, vidi, da je obleka narejena iz papirja. Iz pa. pirja se dela klobuke, kape, hlače, in celo srejce. Harding in Liga. Washington, 14. dec. — Dve stvari so, ki delajo skrbi skupini nespravljivih sovražnikov Lige narodov. Ena je ta, da se novoizvoljeni predsednik obrača pro. ti sedanji Ligi, in da je prišel do odločitve, da naj bi se uporabljalo sedanji ustroj Lige, seveda pod pogojem, da se sprejme potrebne pridržke, ki bi odvezali Ameriko od sodelovanja z drugimi narodi glede točk, s katerimi se Amerika ne strinja. Druga stvar, ki dela tej skupini skrbi, je to, da kaže Harding izredno veliko nagnenje za Herbert Hooverja, in je dal vedeti, da ga želi imeti v svojem kabinetu. Ko se je Harding pred kratkim mudil v Washingtonu, je vladnemu vmešavanju v privatno trgovino in priporočati zakonodajno akcijo." Poročila rekonstrukcijskega odseka se delno glasi: "Profitarstvo s premogom, posebno po izdanju prvenstvenih naredb meddržavne prometne komisije, se je nadaljevalo brez oviranja od strani justičnega depart-menta, kar je velika narodna sramota. Dopustilo se je, da je premogovna špekulacija monopolizirala transportne facilitete, da je zadrževala konstrukcijo in zviševala ceno izdelovanju in distribuciji potrebščin v splošnem. Ta špekulacija je povzročila krvavenje lastnikov domov, javnih naprav in industrij. "Naša preiskava premogovnega položaja nas je prepričala, da privatni interesi, ki so sedaj v kontroli produkcije in distribucije ne morejo preprečiti ponovitve sedanjega žalostnega položaja, navzlic prizadevanju nekaterih, in da je dolžnost vlade, da se podvzame take umestne in praktične korake, o katerih se zdi, da bodo ozdravili to zlo." Poročilo pravi, da naj bi se, ako bi ne bilo drugače mogoče, uvedlo vladno upravo nad produkcijo in distribucijo, za sedaj pa 'se priporoča, da naj operatorji, prodajalci premoga na debelo in drobno vložijo pri vladi popolna in pogosta poročila. žici j o tajnika za notranje zadeve. Harding za novo zvezo narodov z referendumom glede vojne? Marion, O., 14. dec. — Z o-zirom na vest, da v petek pride na obisk k senatorju Hardingu znani pacifist W. J. Bombe za Konstantina. Atene, 1 4. dec.—V Milanu se je našlo bombe, ki so bile na-Bryan, ne- menjene za kralja Konstantina. kdanji državni tajnik pod Wil.;Bombe so bila najdene v posesti sonovo administracijo, se je -pol dveh grkov. Ko se je o tem obve-kovnik Harvey, ki je konfiden- stilo kraljev štab, je pokazal zna-čen prijatelj novoizvoljenega ke velike nervoznosti. predsednika Hardinga, izrazil, j Konstantin je danes odpotoval jako presenetil gotove člane | da sta se on in Harding v' zad- iz Lucerna in se bo ustavil v Be-"nespravljivih" S prijateljskimi ,niem ^asu pogovarjala, netkah. Švicarski železniška u- opazkami glede Hooverja. Koti da-li bi ne bilo umestno, da bi prava mu je peskrbela dovolj to- VANDERLIP NE GRE V WASHINGTON. ka se prodajajo zelo drago, in f°bak, ki ni bil prinešen kot kontrabant, nese kolek, ki kaže, ^ se je plačalo importni davek. e'° po' nekaterih boljših re-stavrantih se ne dobi drugih kot Ponarejenih cigaret. N&jveč nemških ponaredb pa ,Se Proda po lekarnah. Impor-'tan' toaletni predmeti, poseb- milo, zobna čistila in razna New York, 14. dec.—Washington B. Vanderlip, ki trdi, da !je dobil od ruske sovjetske vlade jjako obsežne koncesije, je opustil 'svoj načrt da bi nemudoma šel v Washington in priporočal kongresu obnovitev trgovine z Rusije. Mesto tega bo šel v Los Angeles, da se pogaja s financirji, ki so zainteresirani v koncesije, ki jih je izposloval v Rusiji. znano je vodja 'nespravljivih" senator Johnson vodil proti Hoover ju v Californiji boj, in da se prakse onega boja še niso popolnoma zacelile. Zato je čisto jasno, da je v Johnsonovi struji zavladalo veliko presenečenje spričo Hardingove pri jaz. nos ti napram Hoover ju. Toda Johnson ni edini, na katerega ima Hoover j evo ime tak Združene države pričele z akcijo Vomih voz, da je naložil nan 220 za ustanovitev nove zveze na-zabojev, v katerih se nahaja porodov, katere poglavitni namen hištvo. bi bil, da bi se vse vlade, ki bi učinek kot če se bika draži z j dolgo časa pri srcu. Zagovarjal rdečo zastavo. !Ko so vprašali j jo je z izredno strastjo na de. senatorja Penroseja, kaj misli j mokratičnem dinerju ob priliki o Hooverju kot kabinetnem čla-| praznovanj a Jacksonovega praz nu, je dejal, da take govorice nika preteklega januarja. Tedaj je v svojem govoru izjavil, da stopile vanjo, obvezale da bo- JAFJ VRHOVNI SODNIK, do v slučaju vsake ofenzivne vojne zadevo dale ljudstvu na Marion 14 dec.—Kot se go-glaisovanje, in da bo ljudstvo vori bo Harding imen0val bivše-samo odločalo o vojni in miru. ga predsednika Jafta vrhovnim Znano je, da je bila misel voj- sodnikom najvišjega sodišča n'ega referenduma Bryanu že Združenih držav. vajo plačo in hrano. Ta misel je dobra, toda čas je v nekaterih slučajih prekratek. Bolj izr&djtfUs, Jcarakteristič.-na pa je inštitucija v Moskvi in Petragradu, ki je poznana kot "priletkult". Njen namen je Razviti artistične darove onih delavcev, ki se jim preje ni ni* kdar nudila ta prilika. Vodijo se tečaji v literaturi, glasbi, sli. karstvu in kiparstvu. Dvomim, da se je našlo kaj prvorazrednih talentov. Zrelejši dijaki so producirali precej poezije, nekaj iger in glasbenih sklab, ki so bile objavljene. Med poslednje imenovanimi je nekaj pesmi resnično lirične vrednosti poleg nekaterih obžalovanja vrednih skladb, katere je navdahnila po. litika. Slišal sem, kako se poučuje v godbi, kar se je izvrševalo temeljito in vestno, in med dijaki opernega tečaja v Petrogra-du je bilo nekaj očividno jako talentiranih glasbenikov in ve. liko glasov dobre kakovosti. Končno naj omenim, da vzgo jevalni department deluje z resničnim navdušenjem za telesno vzgojo, ki je bila doslej v Rusiji zelo zanemarjena. Videl sem nekaj dobrih telovadnih tekem, ki jih je organizirala komuni stična omladina, in sem si pred tem mislil, da-li bi se predsodki proti komunistom v Angliji kaj omehčali, če bi se vedelo, da je rdeča armada jako ponosna na svoje moštvo za igranje foot-balla. Naj opozorim čitatelja, da je vse to napravila vlada tekom časa, ko se je borila za svoje življenje, tekom notranje in zunanje vojne ter tekom vsesplošnega pomanjkanja. Koliko v resnici novega se je napravilo na deželi, sem skrbno preiskal v Vladimiru. Število nižjerazrednih šol v provinci je izza revolucije poskočilo od 1793 smatra za šalo. Ako bo Harding izbral Hooverja za kabinet, tedaj bo najbrže zavzemal po- čalo o vojni. Takrat je Brya nova sugestija vzbudila malo odziva, sedaj pa je prišla podpora za njegov načrt iz nepričakovanega mesta, namreč od je ljudstvo, ki trpi vsled vojne, G. Hardinga. in da naj bi tudi ljudstvo odlo-novoizvoljenega predsednika W. novo šolo,, je dejal, ni nič manj junaško delo kot zavzeti eno mesto. Poleg navadnih šol se je otvo-rilo tudi 140 otroških vrtcev, medtem ko je bil pred revolucijo samo eden. Od teh resnično očarljivih ustanov sem jih videl več, in mislim, da so zelo u-spešne pri svojem delu. Vse sem našel strogo snažno, in o-troci so pri petju dolgih ruskih dramatičnih balad pokazali pravo rusko nadušenje do pesmi. Kot povsod se je tudi pričelo poukom v modeliranju, risanju in lahki muzikalični gimnastiki na podlagi novega ruskega sistema, ki ga je uvedel Ša. cki, in v katerem sta kombinirani metodi Montesorija in Freubela. Z izjemo vaških šol se po vseh šolah daje otrokom! obed, po mestih pa tudi onim otrokom ki ne pohajajo v šolo. Poleg tega. ja JLJakiuu poaehiia, te**-... pilna hrana za slabotne otroke, za katere se je priredilo posebno veliko jedilnico in igralnico, in poseben razred in posebno hrano dobivajo oni otroci, ki bolehajo na sušici. Število šol, v katerih učenci tudi stanujejo, se je povišalo od 15 na 78, pri čemur so všteti tudi zavodi za sirote, za gluhe in neme in posebna kolonija na deželi za slabotne na duhu. Jako zanimiv pojav tega razvoja je tudi otroško sodišče, ki sestoja iz enega zdravnika, enega učitelja in enega postavnega zastopnika; to sodišče obravna. va slučaje mladostnih kriminalcev — povečini tatov — in ima tudi pravico poslati otroka, ki je živel v slabih okolščinah, v enega izmed teh šolskih domov. Deluje s pomočjo prostovoljne organizacije, sestoječe povečini iz mladih ljudi, ki se zove "bratje in sestre za socijalno pomoč," in ki posveča svojo skrb zanemarjenim in zapuščenim o-trokom. Deset članov te organizacije je v Moskvi, kjer se vdeležujejo poučnega tečaja v tem delu. Komunisti so po pravici lahko ponosni na svojo organizacijo za protekcijo (Ohrano) o. trok, v čemur je zapopadeno moralno blagostanje, vzgoja,zabava, kakor tudi preskrba za živež in higijeno otrok. V Vladimiru se je o tvorilo že tudi več otroških igrišč, in bil je. tudi neki takozvan otroški klub, v katerem sem videl otroke, kako so tesali, slikali in pri-zarjali predstave kar na svojo roko in pa s pomočjo učiteljic, ki so jim pomagale po šolskih urah. v Tekom dolgih letnih počitriic se je otroke organiziralo, da-so na 1910; število srednjih šol se zabavali in obenem vršili ko-je povišalo od 50 na 62. Število listno delo s tem, da so nabirali učencev v obeh vrstah šol se je j zdravilne rastline in smrekove zvišalo pa od 110.500 na 175.800Storže, katere se je rabilo za V tej provinci živi približno kurjavo. Nepotrebno bi bilo 317.000 otrok šolske starosti.jpovdarjati, da je vse tov Ru-Vodja vzgojevalnega depart- 8jji popolnoma novo in brez e-menta se je upravičeval vzpričo nakega slučaja v prejšnjih ča-navedenih številk, akoravno ka- sih. žejo precejšen napredek. Ne-1 (Dalje prihodnjič) STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 15th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnanines Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, New burgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ................,....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovaaska Tiskovna Družba. 64i8 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) DEC. 15., 1920. ODLOČITEV. zapadno Evropo so že danes mnogo bolj gladka kakor, skok preko Adrije! Uresničenje drugega dela italijanske kalkulacije je torej zelo problematično in to je kar nas vsaj nekoliko tolaži. Začasni sporazum z Italijo je pa resen opomin na naše stranke da se začno nekoliko bolj brigati za notranjo konsolidacijo države Nazori idealista. Anatoli j Jermakov. Zadnjikrat sem videl svojega starega prijatelja in sodruga Danes štejemo že~skoraj dve leti;Pj.evkova leta 191\I ^ansku po ujedinjenju in naša notranja ureditev stoji še zelo na Mi pregnanci smo bili, kot na- . .vadno, vedno pred prihodom tisti točki, kjer s mostali ob začetku. Nasa notranja raz- vlaka 2 novhni izgnanci> zbrani kosanost in razdrasanost nam je škodovala največ. To'na postaji, da jih pozdravimo. V tem transportu je bil tudi on. Jaz sem prišel pozneje v kri- Lokalne novice. "Naprej" od dne 12- nov. piše: Kocka je padla — jadransko vprašanje je rešeno. — Rešeno 6eveda začasno. Kajti o definitivni rešitvi tega vprašanja še dolgo ne more biti govora. Rešitev, katero je predlagala Italija in na katero je naša delegacija vsled sile razmer morali pristati, je rešitev v smislu italijanskega kapitalističnega imperijalizma. Italija je revna dežela, brez tolikih lastnih dohodkov in virov premoženja, da bi mogla prehraniti svoje prebivalstvo. Zato si mora iskati pridobitvenih možnosti drugod. Naprej Je vrgla svoje oči na kolonije v Afriki Ker je pa tam doživela neuspeh za neuspehom, zato si je poiskala točko najmanjšega odpora. To točko je našla. Balkan, oziroma Jugoslavija je pokrajina, ki je danes notranje najmanje urejena in zato nima dovolj odporne sile, da bi se ustavila pohlepu po njenem blagu od tuje strani. Italija je pred vojno svojo industrijo prav lepo razvila. Industrijo je morala razviti zato, da je dala svojim gladnim revežem kruha. Italijanska industrija je uvažala sicer vse za industrijo potrebne surovine od drugod, premog iz Nemčije, les iz Avstrije, polfabrikate iz zapa-dnoevropskih držav, toda nizke delavske plače so italijanski industriji vendarle omogocevale ugoden razvoj. Dares je stvar drugačna- Surovine so redke in drage in treba je poiskati novih virov dohodkov. Italija Je gledala že pred svetovno vojno na Balkan. Gledala je bogate sume v Bosni in na ogromne agrikultu-rp v Srbiji. Tam so tisti zakladi surovin, katere Italija tako željno pričakuje. Tam jih je največ in najcenejši so. Zato stremi Italija za tem, da pride do kolikor mogoče ugodnih zvez z Balkanom. Laška kalkulacija je ta: Če dobimo mi na vzhodni obali jadranskega morja svoja oporišča v Dalmaciji, v Albaniji ali pa v Trstu, potem bo-• mo imeli v svojih rokah najkrajšo trgovsko pot od laških industrijskih središč na Balkan in za industrijo potrebne surovine bodo prihajale po najkrajši poti z Balkana k nam v Italijo. Tako si bomo zagotovili nad Balkanom svojo industrijsko hegemonijo in vrgli vsako konkurenco. Prvi del te kalkulacije je danes za Italijo oživotvor-jen: Svoja trgovska oporišča na vzhodni jadranski obali je Italija danes dobila. Veliko vprašanje pa je, kako bo z drugim delom laškega načrta! Danes se tudi Balkan zaveda svoje gospodarske neodvisnosti in velikega pome- na, in od tedaj ga nisem več videl. Samo za časa revolucije sem čul, da se je tudi on povr. nil iz pregnanstva, toda videti ga nisem imel sreče. Lahko si torej predstavljate moje veselje, ko sem ga te dni mahoma ugledal. Njegova zunanjost se je prav malo izpremenila. Videlo se je celo, da izgleda mlajši, ker je imel kratko pristriženo brke. Zelo sem se temu čudil, je treba z resnobo uvideti in — priznati. Ko bi se bili mi vrgli z vso silo na notranjo ureditev države in predvsem na ureditev uprave že od vsega začetka, bi si bili ohranili mmal> kJ'er sem imel dovolj pri-tudi naklonjenost velikih sil, ki je v početku brez dvoma like nata»čne-»še a**™«, bila na naši strani, še do danes in zaradi naše lastne notranje moči si Italija tudi ne bi bila upala nikdar staviti Wnil, temveč je ostal vedno'oni Lakih pretiranih zahtev kot jih je. Če leži bolnik v po-j stari in vročekrvni človek. En štel ji z groznico in se ves trese od notranje slabosti, mui teden pozneje je bil odveden v vsak lahko vleče odejo s telesa. Seveda naši državniki in|P°krajino' ki mu Je bila določe. politiki so se izgovarjali, da na ureditev notranje uprave ni misliti, dokler nimamo ugotovljenih državnih mej — in tako se je vrtela stvar v krogu brez konca: Dokler ni dobre uprave, ni dobrih državnih mej in dokler ni določenih mej, ni mogoča ureditev uprave. Kje tiči v tem "krogu" napaka ni težko pogoditi: Upravo naj bi bili začeli reformirati tam, kjer so bile meje v naši oblasti in stvar bi bila popolnoma druga! Zato mora biti prva briga in skrb vladajoče gospode, da se reformira naša državna uprava. Dobra uprava pomenja za nas končno ozdravljenje iz vsega neznosnega nezadovoljstva, ki se je razširilo po naši državi in ki se od vseh tujih in domačih nasprotnikov naravnost neusmiljeno izkorišča za netenje plemenskega in verskega sovraštva, čeprav zelo pogosto čisto po krivici! Na polju uprave imamo vsi grehov dovolj na vesti, kar nas je brez razlike plemena in ver. Gnjilega je dovolj ne samo v Beogradu, ampak tudi v Zagrebu in v Ljubljani! Tu bo treba pričeti z resnim delom in to je najtežja naloga, ki čaka konštituanto in še nekaj parlamentov, ki pridejo zanjo. Najtežja naloga pravimo: to pa zato, ker nimamo sposobnih ljudi za vodstvo uprave: rni imamo dovolj manipulantov za "ekshibit" in "ekspe-< veš> to je samo nekaj ki jo je poslal Italiji z ozirom na mimo idočega. Epidemija krom Rusijo, prišla kot osvežujoč ve-pirja se je polastila vseh, toda ter. Seveda, čisto razumljivo je, pri tebi je ozdravljiva, ker si že zakaj se Lloyd Georga pogaja s sam spoznal svojo bolezen. Šele sovjetskimi zastopniki. On jih hoče ne bi O tem nič vedel, bi bilo če odvrniti od tega, da bi obvaro-slabo S teboj." val angleško vlado v Indiji." — "K vragu s to dobo! Vleče se Spargo je nedalje rekel: "Boljše-že preko enega leta ... in niti vizem ni le odgovoren za stisko ene vrste. Ali moreš zapopasti Rusije, temveč tudi za velik del to? Če ne bi bilo tega prokle-trpljenja v Evropi." Ob koncu tega krompirja, bi v tem času govora se je Spargo izjavil na-že spisal kako povest. Pridi prem časpikarjem, da sedaj ne vendar k nam; stanujem takoj pripada nobeni stranki, da pa je poleg. Kramljali bomo in mi- intelektualno in moralno še ved-slili na našo slavno preteklost, no socialističnega prepričanja. Tudi jedli bomo kako malenkost.!_ _ ker mi je bilo znano, da je velik Imam namreč pro.mpir in prist.| sovražnik mode in 'ker se je ve- no kavo» _prijel me je za ro- PirJa> na katerih je bilo opaziti dno razlikoval od drugih vsled ko jn g]a gya Še bolj pa svoje nelepe obleke, sem se začudil, ko sem opazil, da so njegove oči izgubile ves oni mladeniški sijaj. Pred menoj je stal državni uradnik z debelo listnico za akte. Poljubila sva se. Za kratek trenutek je spreletel njegov obraz smehljaj, ki pa se je kmalu izpremenil v strogi usmev. Tipični uradni načelnik! "Glej, stara sablja, kako si se vživel v to življenje? To je interesantno." Pričela sva govoriti. "Kako živiš? Kaj delaš?" "Živim?" in njegove ustnice se naberejo v zaničljiv usmev. ''Rinem se skozi.- No, delam v gospodarskem sovjetu. Tu, glej., celo listnico za akte imam! Vse skupaj naj vzame hudič. Dolgo, časno je za umreti." "Toda daj mir! Čudno izgleda!" "Da, to je ravno . . Samo izraz. "Popolno pomanjkanje , Večni stično imperialistični sistem v veljavi še dolgo vrsto let, potem znači podpis na danes sklenjeni pogodbi še na mo- duševnega življenja bilizacijski proglas prej ali slej čeprav čez 50 let: če P*![Zhom^^^enje'Mi - In rezultat? Glej, to-le" — in Ker nisem pisatelj in ker ne zaničujem krompirja, zato po. nudbe'nisem odbil. Nasprotno: celo vesel sem bil, ker te žlahtne •rastline že več dni nisem okusil. On je stanoval v nekem meščanskem stanovanju: pohištvo, prevlečeno s svilo, ogledala, elek trična razsvetljava. Z eno besedo: gotov "milostivi gospod" s plačo, ki se računa na tisoče. Oglej si idealista' Kako se, je razumel na vse. Zavidal sem mu. "Maruška, predstavita se eden drugemu. To je moj tovariš iz kriminala," me je predstavil svoji mladi, lepi ženi. "Ah. naslove, kot naprimer: "Lov za krompirjem", "Dva kolačka" in enako. Na vsaki poli ni bilo več kot par vrstic. "Sam moraš priznati, da je ob času socialne revolucije sramota živeti s takim svetovnim naziranjem ter s takimi ideali. Rajše mi svetuj, kako naj pridem ven iz te krompirjeve otopelosti in zlasti še, kako naj se rešim tega prekletega birokra-tizma, ki me je dobil v svoje kremplje." Pokazal je na listnico z akti. "Veš, jaz mnogokrat sanjam o kriminalu. Ne morda zato, ker so me tamkaj hranili s šparglji in • ker so mi dajali' dnevno po tri funte kruha, tem- Danjelka, Danjelka, ce bi bil sej v , , , , . . v , . , , , , t v ivec zato, ker sem tamkaj dusev-daj pred nama takole krožnik) , T7 „ , ______ kriminalnih špargljev, to bi bilo veselje," pride drugi sistem na vrsto, je mogoč tudi miren spora-um, seveda na drugačni podlagi kot je sklenjen današ- na lastne industrije. Trgovska pota med Beogradom in nji. Mi kot socijalisti si želimo drugo pot. pokazal je s prstom na svoj ve- in njegove oči so zablestele. Ah, če bi bili tukaj! "Jaz sem si' v skominih obliznil ustne. "No, in sedaj, Mruška, pripravi nam par krompirjev in speci nam kaj h kavi. Pojdi Dan jelka, greva v moj kabinet, sedi in puši." Meni, ki sem prišel z dežele, so bile tudi cigarete luksus, za. to sem se z veseljem odzval njegovemu povabilu. "Tu vidiš moje nesrečne literarne poskuse." Pjevkov je I liki trebuh. — "Ne vem, kaj naj vzel iz pisalne mize par pol pa- no živel. Vedno so mi goreli možgani in naravno je, da sem pisal o višjih stvareh." "Ja, moj ljubi, to vendar ni težko. Izjavi, da si sovražnik sovjetske Rusije, in takoj boš dvignjen v sedma nebesa." "Da, to misel sem že tudi imel. Toda to bi bilo proti mojemu prepričanju. Tudi če ne bi bil boljševik, bi zvesto držal s sovjeti, ne morda iz strahu, temeč vsled svojih najglobljih občutkov. Težko je sicer slovo od gosposkega življenja in le-narenja, toda jaz sem se že odločil ..." (Nadaljevanje na 4. str.) Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. SE =2= 1 m Bivala sva v hotelu Claridge, ki je bil takrat te-moten, neudoben kraj in ne kakor dandanes hotel, če-gar prekrasne sobe je veselje videti. Ko smo dospeli tja, smo našli tam napolitanskega kralja in kraljico; zelo sem bila vesela videti Zofijo, saj mi je bila izka. zala veliko prijaznost in ljubezen. Mislim, da je bila v resnici lepša kot njena sestra Elizabeta, katero je posnemala v vsem mogočem; njena najznačilnejša lastnost pa je bila njena izredno dobra narava. Kraljica je bila udana mojemu očetu in je jako ljubila mojo mater; in ker je bila vesela, ravnodušna ženska, me je zelo veselilo, biti ž njo v Londonu. Po našem prihodu sem imela s svojim možem eden, dva nesrečna prizora. Nikdar mu nisem ugodila, kakor je bilo videti. Izpočetka sem jokala, potem pa sem izgubila potrpljenje. "Kako sem bila neumna, da nisem poslušala Henrika, ko mi je odsvetoval, poročiti se s teboj," sem vzrojila neki dan. "In kako sem bil jaz neumen, da sem ponižal ugled svoje rodbine s tem, da sem poročil hčerko igralke," je odvrnil. To namigavanje na mojo predrago mater me je ranilo v srce, in odgovorila sem z izrazi, ki jih nisem pretehtala. "Največja krivda zadene mojega strica," se je pritoževal Jurij; "edino njegovo častihlepje je bilot priti v sorodstvo s csarsko hišo; moja nagnenja zanj niso obstojala." Mojega soproga je navdajal strah, da se ne bi pri njem razvili znaki očetove blaznosti, in kadar je bil milejše razpoložen, me je 'prosil, naj ga nikdar ne zapustim, ako bi se ti znaki kdaj pojavili, predvsem pa, da ga nikdar ne dam v norišnico. Te bojazni nisem mogla razumeti, morebiti zbog tega, ker sem postala fatalistinja glede blaznosti, ko sem videla, kako nepričakovano je napadla Habsburžane pa moje bližnje sorodnike bavarske kraljeve hiše. Z grofom Jurijem sva se sešla s cesarico na postaji; ona me je ponovno poljubila; nato se je podala z nami v naš hotel, kjer je bila dolga vrsta sob rezervirana zanjo. Potem ko sem se nelkaj časa razgo-varjala z napolitansko kraljico, sem prejela obvestilo, naj grem k njej. Ko sem vstopila, me je Elizabeta motrila ,3 precej ciničnim pogledom. Nato pa je brez uvoda rekla: "No--- kako pa se ti godi z Jurijem?" "Kako se mi godi?" Pri teh besedah so si moja udošena čuvstva dala duška in povedala sem ji vse. Cesarica je pozorno poslušala in rekla: "Kakšna škoda, da je tako svojeglav! Vseeno pa, draga moja, si moraš iz slabe kupčije vzeti pač najboljše. Živi brez prepira in — zabavaj se, kakor se pač dobro moreš," Zmajala je z rameni, ko je to rekla, in lahko sem vi. dela, da se je odrekla Juriju, kakor da je nevreden vsake obzirnosti. Elizabeta je pripeljala seboj svoje spremstvo in sešl ase rnse s svojimi nekdanjimi znanci, z grofico Fuer.stenberg, z grofico Festetič in dr. Wiederhofer-jem. Elizabeta je naredila in prejela mnogo zasebnih obiskov, in ko sem prvič videla angleško prestolo-naslednico, sem v polni meri delHa čislanje moje tete do nje. Pokojna vojvodinja Teck, lepa ženska bugne aunanjnosti, ji pripeljala svoje otroke, da vidijo Elizabeto, in spominjam se sedanje angleške kraljice kot majhne zale deklice, njeni bratje pa so bili po mojih mislih zali fantiči. Nfeki dan mi je cesarica spor6čila, da želi, da bi šla ž njo na Windsorski grad. Teta Cissi, ki je vedno občudovala kraljico Viktorijo kot vdadarico, je ob- žalovala dolgočasnost njenega dvora in nekoliko šum-no domačnost, ki je obdajala prestol, tako da mislim, da je bila skrival vesela, da je bila naša pot v Wind, sor zgolj popoldanski obisk. Na postaji nas je pričakovala kraljevska kočija in odpeljali sva se v grad, kjer sem prav dolgo časa sama sedela v kaj lični sobani, dokler se naposled niso odprla vrata in sta kraljica in cesarica skupaj prišli ven. Spominjam se, da sem razmišljala, koliko nasprotje sta bili ti dve gospe, lizabeta je nosila temno, modro žametasto, s kožuhovino obrobljeno obleko, delo iz Rue de la Paix, njen klobuk pa je bil izbrana stvar, z mehko se svetečimi izpreminjastimi peresi. Kraljica Viktorija je bila majhne, bolj močne postave, in je nosila obširno črno svilnato obleko, ki jo je deloma .skrival indijski shawl. Na glavi je imela ogromno belo vdovsko čepico, nič pa ni moglo zmanjšati njenega prijaznega, prostudušnega obraza. Ko je kraljica stopila v sobo, sem vstala in se globoko priklonila. Teta Cissi se je obrnila k njej: "To je moja nečakinja, grofica Jurij Larisch," je rekla, naka rmi je kraljica Viktorija iztegnila roko, da jo poljubim ter izpregovorila nekoliko prijaznih besedi. Zatem sva se poslovili, in edina opazka Elizabete o tem razgovoru je bil dolg: "O . . . vesela sem, da je minulo." Malo dni po tem našem obisku v Windsorju je dospel Rudolf. Neki večer smo šli ž njim k pozdravnemu večeru, ki ga je priredil grof Deym, član avstrijskega poslaništva, ki je bli v sorodu z mojim soprogom. Pri večerji sem sedela poleg Lorda Bea-consfielda, ki je po večini govoril o svojih knjigah in bi silno rad vedel, kako so mi prijale. Name je naredil utis, da je jako bistroumen, prijeten človek. Na moji levi strani je sedel knez Radolin. Po večerji je angleški prestolonaslednik, ki je bil opazoval lorda Beaconsfileda in mene, rekel Radolinu: "Ta mala grofica je ošvojila Beaconsfileda."'—,'O kar se tega tiče, je dejal Radolin tako glasno, da sem ga mogla slišati, "grofica si jih bo še mnogo osvojila." Prestolonaslednik ,se je nasmehnil ter je prišel k meni. "Veste, očarali ste me že," je rekla'njegova kraljeva visokost in ko je govoril, se je obrnil !k Rudolfu in rekel smeje: "Rad bi, da bi imel tako zalo sestrično." Jurij Larisch, ki je slučajno slišal to nedolžno šalo, pa me je brez ozira na prestolonaslednikovo navzočnost potegnil na stran. "Sram te bodi, Marija, vedeš .se kakor bavarska kmetica," je rekel jezno. "Moj Bog . . . kaj je hušega kakor ljubosumen mož ?" je tožil Rudolf, ko je odhajal z angleškim kra-, ljevičem. Togotila sem se nad Jurijem, tako da mi je prijetni večer docela skvaril. Pozneje je Rudolf, ki je bil videti predrzen, nasvetoval, da bi se vrnila v Cla-ridgov hotel ž njim, pa moj soprog ni hotel kar nic slišati o tem, i ntako sem imela mesto tega prav dolgočasno vožnjo ž njim. Neki večer je cesarica priredila družabni večer, kjer sta bila med drugimi navzoča angleški kraljevič in pokojni vojvoda Teck. Sedela sem med kraljevičem in vojvoda, ki je bil v skotskem kostumu, se mi je dozdeval silno dolgočasen vzlic svoji zali zunanjosti. Bila sem zelo utrujena, Iker sem bila cel dan s cesarico na deželi; kraljevič, ki je opazil mojo utrujenost, mi je nasvetoval, da naj vzamem veliko čašo whiskyja s sodo, češ, da mi bo to kmalu pregnalo u-trujenost. Bil je silno ljubeznjiv, dobrodušen in zgovoren; preživela sem kaj prijeten večer. Po d i ne ju je bila kratka plesna zabava. Plesala sem nekolikrat s kraljevičem. Ko sem se pozneje pri teti Cissi poslovila, sem ji kraljeviča celo zahvalila. "Oj," je rekla Elffiabeta in se nasmejala, "mislila bi, da kraljevi vedno dobi, kar želi, zato pazi, Marija, kaj delaš.' Te poslednje opazke seveda ni resno mislila, i 1 : 1 ' (Dalje prih.) r DECEMBER 15th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. gTgj......g-....."""'""....."»IIIIIIIIHIIIIlUlllSliHlllllllIIIIIllllilimllllB Ipn^rjh^yd ocorno. "Ali si ti, Sil- ■wflfiflmilll'MIIHII! ;.!!••• i :iiiMiilililini ii*nitiii:ii 11 I'l'i'iiniin .1 .• iimm-iiti V1H& • IIIIIIIIIIIIIIII1UIIIII1IIIIIIII1IIIII1I1IIIII POLOM j Nihče ni odgovoril. On je ponovil vprašanje in zagrozil, da u-gBB...................mmmmomm........................ 'Streli. Nazadnje se je trudoma od- " BlIilllBlIilllilllilllill1 :ll>lllll!UII!lll!!!lllllllllllllllllmill!l!llllllllllll!illill!lillll!lllllll>!lllllll!!lll>IIIUIII>lllil!ll gotovo vrne." {Dalje) Chariot spi tam, v njeni sobi; ne bo več dolgo, da se zval zasopel, zadušen plas: "Da, da, jaz sem, oče Fou-chard." In takoj nato ie vprašala: "Kaj dela Chariot?" "Leži in spi." "Ah, dobro, hvala vam." Takoj je nehala teči; vzdihnila globokim vzdihljajem, ki je je z Honorejeve ustnice so vzdrge-*ale; pogled, s katerim je pomeril očeta, je bil tako srep, da je. starih :,„„ •* 1 izražal vso njeno trudnost in tes- arec iznova pričel svoje roman- j ^ ' le Po sobi. In zopet je nastalo 1 ' . .,.,.. ^ez-končno molčanje; kvartir- L Skozi okno pojdi, je povzel mojster si je mehansko urezal no- Fo"chard- Ljudje so v hiši. vi kos kruha ter jeden vse na- 1 K° je sk°Člla V Sob°' je OSUpni-PN. Maurice se je nasičen opi- Spnč° V°]ak°V " °bstala V br" s komolci ob mizo ter motril luČi SVfČCj ^Zel° temne polti, gostih črnih las in krasnih velikih oči, ki bi bile že same zadoščale, da jo store krasotico; na njenem ovalnem licu se je izražal Toda °Pravo, stc.ro jedilno omaro in staro stensko uro; sanjaril je o Počitniških dnevih, ki jih je s se-I stro Henrjeto preživel nekdaj . ^milly.u. Tako so tekle minute; ikr€pki mir Pokornosti- 'oda v Ura je bila enajst jtem pu J1 bU nenadm Pogled "Vraga," je zamrmlal, "toliko jM Hon°reia P°"nal vso krl od .srca v obraz; pravzaprav pa ven- Pa tudi ne smemo zakasniti, da ^dar ni bila presenečena, da ga vi- 1 nam drugi odšli." |di tukaj, saj je mislila nanj ves In ne da bi Fouchard branil, je čas svojega teka iz Raucourta. nemira, in so se °dPd okno. Vsa dolina je ležala Crna in votla, napolnjena z mor-. Jetn teme. Vendar pa, kahor hitro So se privadile oči, se je razločno j^'del mo9t v svitu dgnjev na obeh regovih reke. Se vedno so jahali °Uopniki na ono stran v svojih yelikih belih plaščih podobni postnim jezdecem, katerih konji je Mauricu, ki ga je bila pravkar So Pod bičem groze korakali po v°di. In tako je slo brez konca, istem po- Honore se je delal, kakor da ne čuti niti najmanjšega dasi ga je davilo v grlu mu šibile noge. "Dober večer, Silvina." "Dober večer, Honore." Na to je okrenila glavo, da se ne bi izsula v jok; nasmehnila se nePrestano, zmirom v casnem, strahotnem redu. Na de 8,11 Pa so v smrtni tihoti ležala g°la brda, koder je spala armada. Ah, prav ob je dejal Maurice z lllPnim zamahom, "na nas pride Vfsta jutri zjutraj." Okno ie pustil odprto na ste-m stari Fouchard je vzel svo-Puško, postavil nogo na po-^°knico ter pkočil s spretnostjo ^'adeniča na prosto. Nekaj časa 80 ga slišali hoditi z enakomerni-1'stražniškimi koraki gorindol; ?at° »e ie čul le še silni daljni 8Utn"—vrvenje na mostu. Ned-v°lino je bil sedal na cestni rob n je bil mirnejši tu, "^Sel videti vse, "ini skokom vrne )8 Hišo. Honcre sj . vsako minuto na uro.— Jegov nemir je naraščal. Od [Wourtu do Remilly-a je bilo le !68t kilometrov, za mlado in KI spoznala. Jeanova navzočnost ji je delala zadrego. Dušilo jo je, zato si je snesla ruto izza vratu. Honore je nadaljeval, a ne da bi jo tikal kakor nekdaj: "Skrbelo nas je zaradi vas, Silvina, ker je zdaj toliko Prusov tok okoli!" Ona je "nahoma spet preblede-la in strah ji je izkrivil obraz; nehote se je ozrla proti sobi, kjer je spal Chariot: zamahnila je z roko, kabor da bi odganjala grdo prikazen, in zsmrmrala: "Prusov? Ah, da, videla sem jih!" Vsa onemogla se je zgrudila na tla in jela pripovedovati. Ko se je 7. aimadni zbor razlii po Raucour^u, se je bila zatekla k odkoder je 'svojemu kumu, doktorju Dali-da se z 'champu, v nadi, da se oče Fou-branit svo- jchard domisli in pride tjakaj po je gledal njo, preden se odpelje nazaj. V glavni ulici je bila takšna gneča, da Skoraj do i'irih je dokaj mirno in potrpežljivo čakala ter pulila z iženskimi obvece; kajti doktor nemara kaj ranjencev iz Metza in Verduna, ako bi se tamkaj vršil boj, se je dni s tem, da Je preplavljal okolico in zapi- priredi veliko dvorano županije Prihajali so ljudje, ki , ------- m^.w,, in že jo je v'so dejali, da utegnejo rabiti ta la- hu gledal brez pomoči sredi žaret v najkrajšem času; in zares poteptano od konjskih ko- je bilo če cd poldneva slišali topove v okolici Beaumonta. Ali to se je godilo ša daleč, in nihče se *ePko dekle, kakršna je bila Sil- ____ V'na, jedva uro hoda. Zakaj se ni 'meneč, da pošljejo Vtnila, odkar jo je stari pred u- izgubil oči v tem zmedenem j^vežu celega armadnega zbora, jbavil že štirinajst ki j ^ ceste? Gotovo se je pripetila'za lazaret. ,Ie kakšna nesreča; Istreho sosednje hiše. Dve drugi sta sledili; bila je. nemška baterija, ki je obstreljevala arijer-gardo 7. zbora. Ze so bili beaumontski ranjenci v županiji. bali so že zan je, da jih ne bi pokončale granate na njihovih slamnicah, dočim čakajo doktorja, ki jih ima operirati. Blazni od groze so ranjenci vstajali ter se vzlic svojim ranjenim udom, ki so jim iztiskali krike bolečine, plazili v kleti. 'In nato," je nadaljevala Silvina, "ne vem, kako se je zgodilo nastopila je nenadna tišina. . . Zlezla sem bila na okno, ki se od-|pira na cest6 in na polje. Nikogar ■ f nisem več videla, nobenih rdečih hlač; mahoma pa zaslišim široke, težke korake; nato zakliče neki glas, in vsa puškina kopita padejo v istem hipu na tla. . . Spodaj na cesti so stali črni, majhni ljudje z umazanimi obrazi in debelimi grdinimi glavami, pokrti s šlemi, podobnimi šlemom naših ognje-gascev. Drugi so mi rekli, da so I to Bavarc'. . . Ko sem dvignila o-či, sem jih videla—o, takrat sem jih videla tisoče in tisoče, ki so prihajali po cestah, s polj in iz 'gozdov, s sklenjenih, brezkončnih vrstah. Takoj nato je bila o-ikolica vsa črna od njih. Crna po-ivodenj, črne kobilice, in vedno jveč, in vedno več. tako da maho-!ma ni bilo več videti gole zeml-je. J In zopet je drhte zamahnila z roko, da odžene strašni spomin. i "Kaj se je godilo potem, si ni mogoče misliti. . . Zdi se, da so ti ljude marširali že tri dni in da so se pravkar pri Beaumoutu bili ka-jkor blazni. Sdaj so pa tudi skoraj poginjali od gladu; kakor napol nori so budili z očni... Častniki jih niti niso skušal: zadržati, ko so Iplanili v hiše in prodajalne, razbijali okna in vrata, trli pohištvo, iskali jedi in pijače in požirali vse, kar jim je prišlo v roke. . . Pri gospodu Simonnot-u, trgovcu, sem videla enega, ki je s svojim šlemom zajemal sirup iz soda.— j Drugi so grizli kose surove slanine, še drugi so žvečili moko. Pra-|vili so jim, da ni ostalo ničesar, Jveč, ker so oseminštirideset ur ho-Idili vojaki skozi trg; toda oni so našli vzlic vsemu še vedno kaj, 'očividno skrite zaloge, tako da so ■si v srdu zabili v glavo, da polomijo vse meneči, da jim nočejo dati živil. In preden je minila ura, !so bile v prodajalnah, v pekarnah, v mesarijah in celo v meščanskih hišah šipe razbite, omare oplenjene in kleti izpraznjene. . . Pri doktoru—ni si mogoče misliti j česa takšnega—sem zalotila debelega človeka ki je pogoltnil vse 'milo. Najbolj pa so pustošili po kleteh. Odzgoraj smo jih slišali tuliti kakor živine, lomiti stekleni-jce ter izbijati čepe iz sodov, da se vino razlivalo s šumenjem plavolas in modrook, zelo močan in z belo, kodrasto grivo. Ko ga je Silvina tako nenadoma spet zagledala, je vzdrhtela, kakor presenečena od slike, ki jo je vzbudil v nji. Ali ga ni več spoznala, tega oboževaneg=- otroka, da je zrla nanj tako preplašeno prikazem svojih sc.nj? —Včeraj se je pričela obravnava proti sodniku McGannonu. McGannon je izgledal jako koraj-žen, kajti z njim so prišli tudi vri-je njegovi bratje, ki so vsi doktorji, mati in ena sestra, poleg tega pa je obkoljen z najboljšimi advokati, ki ga bodo branili. CUNARD LINIJE. V Po Naenkrat pa so vstali vsi trije, rzem teku je prihitel nekdo še ni bal; po odhodu zadnjih cesti, Zijati •n slišali puško. Kdo prihaja? ' so starega na- je francoskih vojakov iz Raucourta pa je s trašnim treskom nenado-zaklical ma padla granata in udarila v ^ .................................................................................................................................................A 1 STE Ll STORILE SVOJO DOLŽNOST? 1 J« 'vodnakov. Nato so prihajali nazaj, s rdečimi rokami, ker so brodili po razlitem vinu. . . li, vidite, kaj se zgodi, kadar ljudje tako podivjajo: Gospod Delichamp je zaman hotel ubraniti nekemu Jvojaku, da ne bi izpil litra z opi-Ijevim sirupom, ki ga je bil iztaknil pri njem. Ob tej uri je nesrečnik gotovo mrtev, takšne muke je trpel, ko sem odhajala, j Silen, trepet jo je zagrabil; za- n M Si n J n n yg ti f p i m ji H M M 1 Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba jo bila vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar Vt»m ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi Podpisi prejemnikov dokužemo. I SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, >« sicer BREZPLAČNO. Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in opravljajo vse javne notarske posle. Kadarkoli kaj potrebujeto, pridite osebno, ali pišite na: NEMETH STATE BANK ii □ IVAN NEMETH, Predsednik. 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK CITY, N. Y. .............................................................................. 1 krila si je oči z obema rokama, da ne vidi ničesar več. 'Ne, ne! Preveč^sem videla, to 1 me duši!" | j Stari Fouchard, ki je še zmirom ! nemirno hodil semintja, se je bil 1 približal in je poslušal, stoječ pri | oknu; vest o plenitvi ga je navdajala s skrbjo: saj je bil vendar slišal praviti, . da Prusi plačujejo vse; ali so zdaj še oni pričeli krasti? Tudi Maurice in Jean sta se razburila nad temi podrobnostmi |o početju sovražnika, ki ga je dekle pravkar videlo, dočim ga armada že ves ta mesec, odkar se bij o; nista srečela; Honore pa, zamišljen in bolestne skrivljenih ust, je motril le njo in mislil na nekdanjo nesrečo, ki jih je ločila, i Ta trenotek pa so se odprla I ,vrata srednje sobe in vstopil jc mali Chariot; gotovo je bil slišal materin glas. Pritekel je v srajčki, •>F6!air Ave. Cleveland, 0. »T COM E. 55th St. & St. Clair Avenue. ES NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shon; Banka izdaje bančne Menice (Por. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMETEK presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo Inozemski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojccm v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Collinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na iHn Naš Tujezemski oddelek je na balkonu. Rdeče znamke z nakupom 10c ali več. RAZPRODAJA SVILENIH SRAJC ki bo vzbudila veliko presenečenje. Na razprodaji jih imamo 5000 Preje so se prodajale po $7.50, $10.00, $12.50 in $15.00 V soboto, dne 18. decembra 1920 O tem dogodku govorijo cele milje daleč naokrog! Saj ni čuda! In ravno sedaj pred prazniki. To se je pa zgodilo zato, ker verujemo, da ako hočemo, da se kolesje tovarn nadaljuje vrteti moramo olajšati tovarnarja njegove prevelike zaloge. Nikdar se še ni v Clevelandu zgodilo kaj enakega. In zato prodajamo SVILENE srajce ceneje kot jih morejo izdelati izdelovalnice in v resnici tudi ceneje nego velja materij al sam na sebi brez dela. Srajce so izdelane iz svilnatega jersey, broadcloth, crepe de chine in iz raznih drugih finih svil. Mnogo belih in tudi različnih kri-žastih vzorcev. n B H SVILENE SRAJCE! SVILENE SRAJCE! Nikdar še niste videli slične razprodaje kjer se prodaja po predvojnih cenah. Ženske in dekleia! Pqiarite NJEMU slicno koristno BOŽIČNO darilo! iiflin^ ilSMlMl STRAN 4. "enakopravnost" DECEMBER 15th, 1920. LOKALNE NOVICE 'deljek zvečer vdrli v mesnico na, ki ima urad v Nelson poslop- jBIumenstock and Reid, na 3261 ——— v jW. 65. St., kjer so iz varnostne -Konvencija ohijskih farmer- blagajne ukradli $174.13, pri !tem pa so pregledali $2,000, ki so se nahajali v usnjati torbi po leg glavne rečunske knjige. Ko sc prišli v mesnico, se je tamkaj nahajal en uslužbenec, katerega so jev deluje na načrtu za stvoritev velike ko- operativne družbe, za, ., , . , , , les glavne recunske kniige. K. o so prodajo žita, katere glavnica bo [ ,v| , . znašala $1,000,000. V Ohio je ustanovljenih okrog 400 žitnih in. .. ....... v. . , ., , . i i z revolverji v rokah prisilil, da je živinskih zadrug, zato ne bo treba ; . , , j tudi miroval. Lopovi so pri svo- drugega, kot da se vse te zadruge j. ..... .... . , . , . , . • jem delu vse luci pogasnih, kar je zdruzijo em družbi, katere lastni- r r , . , , . tudi vzrok, da so prezrli $2,000. ki bodo vse posamezne zadruge. .... ... vv.v , . . , . btirje banditi so stopili v slascicar —Dr. Lunder-Adamic je izvo-1 lilo na svoji letni seji sledeče u-^„ radnike za leto 192 T: predsed- j ' nik John Ma/en, podpredsednik) enar . Frank Podbevšek, tajnik Louis :da °™edlela- Ko J« Prisla zo; . ..ill -II t u v pet k sebi, je pronasla, da sta ji Levstik, blagajnik Louis lerbez-!^ ., , -i-!? v w r bila z roke vzeta dva dijamantna nik; nadzorniki: rr. Kovacic, rr. Videmšek, Anton Garbas; bolniški odbor: Fr. lie, Jos. Zabuko-vec, William Candoni; zastavono-noša Anton Ambrožič; zdravnik F. J. Kern.—Društvo ima podpisanih že nad $2,000 delnic pri S. N. Domu, in je sklenilo, da bo tudi v bodoče delovalo z vso silo, da se čimreje uresniči želja nas vseh in da se čim preje postavi naš Narodni Dom. ju. —Vremenski prerok napoveduje danes in jutri, mraz in precej močan veter. Zasedanje jug. usta-^ vodajne skupščine. Belgrad, 12. dec.—Ustavotvor na skupščina je obdržavala danes svojo prve sejo, na kateri je bil N. Pašič, ki ie najstarejši član skupščine, izvoljen provizoričnim Mrs. Eme Somonet na 3021 St., ter zahtevali, da izroči Ta se je tako prestrašila, prstena, iz registra pa $250.— Dva črnca sta stopila v grocerijo Jos. Sisteka ter si hotela prilastiti nekaj blaga. Sistek je ustrelil proti njima, nakar sta zbežala.—Tatovi so obiskali Marsgallalovo lekarno na vzgodni 9. cesti ter vzeli tri fotografične kamere in $5. Register, v katerem se je nahajalo $1000 je bil nedotaknjen. — $1200 Liberty bcndov je bilo od-—Stir ji mladi banditi so v pon- nesenih iz urada arhitekta Nelso- NARAVA JE EDINO SREDSTVO za zdravlienie bolnikov. Na milijone ljudi ve sedai. kako si , , ohraniti zdravje in doseči visoko predsednikom, starost. Oni se poslužujejo narav-! V svojem otvoritvenem neea sredstva. I . D v.» j . i i . . —j . _ ru je Fasic dejal: V zgodovini!^ J501garSKega ivrvne" našega troimenega naroda ni bilo 1 govo- —Tri dečki, eden star 10 let, drugi 13 tretji 14, so bili zaloteni sinoči v zlatarni na 2462 Ontario ave., kjer so si basali žepe z razno zlatnino. Notri so prišli s tem, da so prišli najprej v klet, potem pa razbili vrata, ki vodijo v zgornej prostore. Policistu, ki jih zalotil, so dejali, da so prišli v prodajalno spat. —Na Union kolodvoru se nahaja ura, ki gre neprestano že 55 in je še vedno izredno točna. Pravijo, da je to ena najboljših ga caja. Čisti vam kri. Uredi črevesje. Osladi želodec. Oživi delovanje jeter. Izpere ledovie- Vsi previdni stariši bodo imeli eno škatlio tega rastlinskega čaja. da ga imajo pri rokah ob vsaki potrebi v slučaju prehlajenja in tudi. da se obvarujejo "flu", srripe, pljučnice in drugih resnih bolezni. SE PRODAJA PO VSEH LEKARNAH ali po pošti, 1 velika družinska škat-Ija $1.25 ali 3 škatlje $3.15 ali 6 škatelj $5.25. Naslovite. H. H. Von Schlick, President Marvel Products Co. 433 Marvel Building. Pittsburgh. Pa. nikdar časa, ki je bil važnejši kot, y Clevelan(lu. Leta 1865> ko sedanji. Gospodje, vi ste se zbrali ^ kup,jena> je veljala $|()oo tukaj, da zagotovite pravice vsem državi ljanom naše države. S krvjo, ki je bila prelita in s pomočjo naših zaveznikov ima naše ljudstvo danes svobodo in vsi smo združeni. (Kaj . pa primorski in koroški Slovenci? — Op. u-red.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIČ IIIIIUIR iinjHiuiiinniiiiiinnuniiuiii i!:iit!ii«iiiiiuiiin!iiiiiiiiin!iiiiiwii KAKOR TUDI NOVO LETO se bliža in gotovo boste rabili razne potrebščine. Naša zaloga je dobro založena z vso kuhinjsko in namizno posodo in v tej izbirki bodo našle slovenske gospodinje, ono, kar so vedno želele: našle bodo trpežno blago po primernih cenah. NA NAŠO PRIDNO mladino pa tudi ni pozabil dobri Miklavž. Pripeljal je svoj velikanski voz naravnost v našo trgovino in naše mamice in očetje so vabljeni, da si ogledajo njegovo krasno zbirko igrač in mu puste naročila za svojo deco CENE PREDMETOM 5c, 10c IN TUDI VEČ, TODA VRED NOST JE ŠE DVAKRAT TOLIKA. Se vam priporočam Anton Ogrin - - 760 E. 152nd St. Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. v TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. sedaj pa pravijo izvedenci, da je vredno veliko več. Webb B. Bali, ki navija to uro enkrat na teden že 30 let, pravi, da se ne zmoti za več kot dve sekundi v enem mesecu; pc njegovem prepričanju bo ta ura dobra še najmanj 250 let. :,..." 'V;;' " ■':: 1!: 11 i:: i,;:,;. ■ . .i'-i!::! i i ■!: 11 i:: fl.., '1'1 ^:'; i':! ^:;,.,:.... .. : iiiiiiiiiiiiiiil i MALI OGLASI 1 BI! lili m 11 mrnHmmmmmnmum iiiiiiiii ii AVTOMOBIL ZA 5 OSEB vreden $700 00 se proda za $185.00. Lepa prilika za hitrega kupca. Vrašajte na 6525 St. Clair Ave. POHIŠTVO NAPRODAJ Pohištvo za 3 sobe in kuhinjska oprava, še skoro novo in pripravno za novoporočenca, se proda radi odhoda iz mesta. — Zglasiti se je do sobote v uradu Enakopravnosti. 1x1 BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje, opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste zadovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. CLEVELAND, OHIO. H m n m m M H n m ii n n n ij ii s M n n n §a § ji jšn ii H m n H M n i uši ii H jjg M H §1 1 n n § n i m n ii m i j! I p H 0 ii M m uri (Nadaljevanje iz 2. strani "Odločil? Zakaj? Povej mi, kakšen je tvoj izhod!" sem dejal z interesom. "Ne, tega ti ne povem. Boš že še izvedel. In če se mi posreči, bom porojen v novo življenje in bom najsrčnejši človek na svetu." Kmalu nato sem odšel ter pustil Pjevkova njegovim krompirjevim mislim. * Dva tedna pozneje, pred svojim odhodom v Petrograd, sem šel k Pjevkovu. Že pred vrat-mi sel čul njegovo veselo petje: "Otresli bomo prah s svojih čevljev ..." Vstopil sem. Pjevkov se mi je vrgel okoli vratu, isti stari, žareči in navdušeni Pjevkov, kakor sem ga poznal preje. "Čestitaj mi, Danjelka!" je zaklical v veselem entuzijazmu. "Dosegel sem, kar sem, želel, odtresel sem prah raz svojih čevljev in rešil sem se prokletega biro. kratizma. V -uradu so sprejeli mojo prošnja za odstop ter mi dali dovoljenje, da vstopim zopet v tovarno. To je vse, za kar se borim. Bližje k življe-niu bližje k živemu delu! Podnevi bom izdeloval vijake, ponoči pa bom s svinčnikom deloval za socializem. Živio! Živelo novo življenje!" NAZNANILO! Opozarjam delničar Slovenskega Doma v Collinwood, O., da se brezijeme vdeležijo letne delniške seje, katera se vrši tretjo nedeljo v mesecu, 19 decembra 1920. — Ker je ta seja velikega pomena, se prosi delničarje, da se gotovo vdeležijo. Seja se prične točno ob 5 uri zvečer. Ravno tako naj vsa društva, ki so v akciji za S. dom gotovo pošljejo svoje zastopnike. Na dnevnem redu se nahaja mnogo važnih točk posebno pa volitev direktorija za leto 1921. Torej potrudite se da pridete vsaj enkrat v letu na sejo in ukrenete, kar je potrebno. VINKO BLASKO, tajnik. ■■■■■■■■■■■■■■■■I DRUŠTVO "MIR" 142 S. N. P. J., COLLINWOOD, O. Poživljam člane, da se gotovo vdeležijo redne društvo seje, ,katera se vrši tretjo nedeljo v me-jsecu, t. j. 19 decembra, 1920. Ker je to zadnja seja tega leta, se prosi člane, da se gotovo vdeležijo, posebno pa tisti, ki sploh celo leto niso bili na nobeni seji! Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da kdor se ne udeleži bo plačal $1 v društveno blagajno. Izvzeti so le tisti člani, ki morajo delati v tovarni ali pa oni, ki se radi bolezni ne morejo vdeležiti. Isto velja za članice Nadalje je zelo mnogo za ukreniti; posebno važna pa je volitev odbora za leto 1921. Torej pridite in izvolite si odbor, ki bo delal v korist društva in Jednote. Seja se prične točne ob 8:30 zjutraj. VINKO BLASKO, tajnik. Oživljajoče, okrepčujoče Najboljše Allaround mazilo za praske, trudne ude in boleče mišice. Neprekoslji-vo za drgnjenje. FARME NAPRODAJ! Vsem rojakom naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne farme. Sedaj, ko primanjkuje dela po tovarnah je najpametnejši korak, da si kupite kmetijo in postanete sami svoj gospodar. Pišite ali se osebno zglasite pri MIKE UDOVICH, R. D. 5, Box 46, Panesville, Ohio. RAD BI DOBIL žensko za gospodinjo pri mali družini, bodisi udovo ali dekle. Sprejme se tudi priletno žensko, ki ne more- več delati v tovarni. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se zglasi na 1142 E. 66. Str. 295 PROŠNJA. Cenjeni rojaki! Gotovo veste vsi o moji dolgi in mučni bolezni sušici, in zato vam ne bom dosti pisal kajti roka se mi trese od slabosti. Moje sirotno življenje me primora, da se zopet z žalostnim srcem obračam na vas v nadi, da mi zopet -pomagate. Bolezen me je tako o. slabila, da moram biti vedno na postelji in pričakujem milih darov od usmiljenih rojakov. Vsakdo se čudi, videvši, kako me bolezen muči, da ne morem u mreti ne živeti. Sedaj je prišla pa še zima. Nimamo premoga, nimamo ničesar drugega in zato se še enkrat obračam na vas v imenu mojih otrok in sebe, da nam pomagate. Upam, da se me boste usmilili in pomagali nesrečnemu ro. jaku po svoji moči. JOS. MEHLE, 5415 Homer Ave. NAZNANILO. Članom društva Primož Trubar št. 126 S. N. P. J. se urad. no naznanja, da se vrši 11. občno zborovanje društva. Na to zborovanje, se vabi vse člane brez izjeme. Kdor se ne vdele. ži zapade kazni 14 dni suspen-dacije v slučaju bolezni, kajti voliti je treba odbor za leto 1921 ter priporočani članom, da volijo odbor, kateri bo zmožen svojega dela (ne glejte na prijatelje) in da bo opravljal delo, katero bo prevzel točno in vestno, da bo v zadovoljnost članstvu, društvu ter jednoti. Volite člane, s katerimi boste zadovoljeni skozi celo leto, da ne bo potem po zakotnih vogalih nepotrebnega pregovarjanja. In tudi one člane opozorim, ki mislijo, da oni nimajo dolžnosti spregovoriti besede, ker se točno ne vdeleževajo sej. Vsi smo člani društva in vsi imamo enake pravice. Torej vsi na dan z dobrimi nasveti. Obenem tudi poročam, da ta mesec ne bom pobiral asesmenta drugje, kot na seji! Pridite pravočasno. Začetek je točno ob pol 9 uri zjutraj, v nedeljo, 19. decembra Prosi se, da se držimo sklepa novemberske seje. Obenem se apelira na one, kateri so zadržani radi dela, da izroče svoj asesment drugim članom, da plačajo zanj, kajti absolutno ne vzamem noben asesment na domu za ta mesec. j. GABRENJA, tajnik. FRANK PIRC 5911 ST. CLAIR AVE. Slovenski sedlar. Vam popravim zofe, stole, av_ tomobilske strehe, denarnice in raznovrstne plahte in marsikaj, kar potrebujete čevljarji za dom. Se priporočam vsem rojakom. Oglejte si naše lEJIIIIMMIlllUlNllllllllinllllllllllMtll GRAMOFONE KLAVIRJE GOSLI I. T. D. iiiiiiiiioiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiimm Najboljši inštrumenti po najnižjih cenah. ST. CLAIR MUSIC HOUSE 6532 St. Clair Ave. MCKENNA pravi: KUPITE! Moderna hiša s 7 sobami, kopališčem, in elektriko na E. 70. Str. blizu Superior, $5800. Hiša za dve družini, 10 sob, 2 kopališča, elektrika, škriljeva streha; Norwood, blizu Superior $9200.oo, resnično vredna $10.500.oo Mc Kenna Bros. 1365 E. 55 Str. Odprto imamo tudi ob večerih- i«! DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. Članom woodmen of the world št. 281 Collinwood, o. Člane društva se opozarja da se vdeležujejo društvenih sej, ki se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v društveni dvorani. Assesment se pobira vsako zadnjo sredo v mesecu v Jos. Kunčičevi dvorani od 7. do 8. ure zvečer, zatorej ste prošeni, da ne hodite plačevati na tajnikov dom. Chas. Lampe, tajnik. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ar in zlatnine. Wm. Sitter 1805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. ŽIVI PRAŠIČI NAPRODAJ! Prodajam tolste prašiče i" kdor želi napraviti domače klobase naj se zglasi takoj pri JIM ROBICH E. Goller Ave., Euclid, Ohio LORAIN, OHIO. Naznanja se vsem članoifl kluba "Lipa" da se gotovo udeležijo glavne pol letne seje. Treba je voliti novi odbor za prihodnjo polovico poslovnež leta. Seja se vrši 19. decembr zvečer ob 7 uri v Viranto dvorani. Pozdrav -_J. BRUS. NAPRODAJ! Ford touring avtomobil v dfr brem stanju, se proda po niz^1 ceni. Vprašajte na 6611 St-Clair Ave. 295 SOBA se odda na 5209 Luther Ave. i"1 sicer za enega fanta. 291? ®®®®®®®®®®5X5XSXjXjXSXsX9®®®o kmalu minulo. Mi vam uredimo vse potreb" no, da dobite svojce iz domoV' ne ali, da odpotujete vi tja. $ prodajamo parobrodne listke najboljše ladje, ki plujejo v v9e dele sveta. Stopite v naš ura''1 da vam damo natančnejša P0" jasnila. Se vam priporočata Zupane & Kaupa Tujezemska menjalnica & Prekmorska parobrodna agencija. 6603 St. Clair Ave. 00019002010200020202000000020001530000000201000102234848532300