83. ilCVfflUL
Današnja Številka stane Din 1*50;
■ i uiuinL v Mlet m, opnu iszi
im ion.
irhaj« vsak dan popoldne, izvzaatii nedalla iti
Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede msera to v naj se prfloEi znamka za odgovor.
tfpravniatvo „Slov. it aroda" in „Zf aroataa Bakarna* KaaZlava
ulica št 5, pritlično, — Telefon it. 304.
„3l0T.
•prej
S, I« nadstropia
Hareta* Knaflova ulica iL Telefon etov. 34. lo podpisana In zadostno frnnkornno« so no vratca*
Posamezne številke:
v Jugoslavifl od 4—6 str. po O. 1-SO. 8 In vet 2 D. V Inozemstva 4—8 str. 2 O., 8 In vet po 3 O. Poštnina plaćan« v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	V Jugoslaviji		V tioseattfrf
	v Ljubljani	po poiti	
12 mesecev...... 3      9 «•••••	Din 240*— . 120-— 60— . 30--	Din 240-— . 120-— 60-— , 20—	Din 360-— . 180— 90*— 30--
Pri morebitnem povfsanju »e ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   S^leT* P° nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!.
Italija pod fašizmom.
Z fzMom nedeljskih volitev v rimski parlament začenja za Italijo tudi formalno nova doba, in sicer doba regeneracije italijanskega nacijonalnega čustva, patrijotizma in državnega organizma. Svetovna vojna, ki je pri drugih narodih zapustila sledove malo-dušja, nazadovanja, veseljaštva ali pa obupa, je v Italiji nasprotno ustvarila ozračje najglobokejše nacijonalne bo-jevitosti ter ozdravljenja javnega življenja, ki bo usodne važnosti za ves na-daljni razvoj italijanske države. Pri nrešoji fašizma ne smemo upoštevati samo njih obmejne politike in uprave, ki se tiče naših zarobljenih bratov v Primorju. V glavnem moramo gledati *ia Italijo kot sosedo jugoslovenske države in v tem oziru so merodajni splošni vidiki italijanskega razvoja, kakor-šnega predvideva fašistovski program in diktator Mussolini.
S takega stališča ni dvoma, da je fašizem za Italijo neprecenljive važnosti. Državni aparat ki je pred dvema letoma komaj kljuboval napadom vsemogočnih večinskih strank in ki v javnosti ni igral nobene vloge, se je poglobil, poenostavil in tako popravil, da funkcijo-nira danes brezhibno. Italijanska vlada nastopa v notranjosti s polno avtoriteto. Finančni minister je na nedavnem volilnem zboru naznanil italijanski javnosti, da se v sledečih mesecih državni proračun izravna! Promet je izboljšan, industrija napreduje, trgovina se razvija, s sosednimi državami in z daljno Rusijo so se sklenile, oziroma se sklepajo plodonosne trgovinske pogodbe. V Afriki napreduje kolonijalna vojna. Predvsem pa se je organizirala italijanska narodna obrana. Vojska se je po dalekosežnih načrtih generala Diaza in admirala Thaona de Revela tako izpopolnila, da je danes bolj pripravljena, kakor kdaj preje. Ustanovili so vrhovne odbore narodne obrane z ministrskim predsednikom Mussolinijem na Čelu, odbore italijanske mobilizacije, aeronavtika se je razširila, da lahko ogroža vso jadransko obal. Fašizem je obračunal z vsemi notranjimi sovražniki države in javnega reda, vnetil v masah jak patrijotizem, poboljšal državno upravo, poenostavil vodstvo države, zlasti pa pojaČil italijansko vojsko in mornarico, da je danes na višku. Fašizem Je Čistokrvni imperijaiizem in militarizem, poglobljen s kričavim in paradnim patriotizmom.
Razven tega je fašizem pomedel s parlamentom italijanskega liberalizma in mesto njega posadil v Rim skupino odločnih državnikov, ki jim gre v prvi vrsti za pozitivno vladanje in ustvarja- •
nje! Niso pa fašisti odpravili bistvenih točk parlamentarne in ustavne države. Njih borba ni veljala toliko parlamentu kot takemu, kakor gnilemu zastopništvu ,ki se je vgnezdilo v povojnem italijanskem parlamentu ter onemogočalo redno državno in upravno življenje italijanskega naroda. Strmoglavil je ko-ruptno, neodločno, brezdušno inteligenco ter mesto nje postavil na krmilo dr- 1 zave mlade idealne in sposobne sile, ki so tudi v kratkih mesecih dokazale, da umejo vladanje in upravljanje ter delo za napredek Italije.
Sedaj si je fašizem priboril tudi dejansko veČino in zaupanje italijanskega naroda. V rimsko zbornico vstopa predstavništvo, prepojeno s fašistov-skim nacijonalizmom, imperijalizmom in militarizmom. Pričakovati je, da se v bodočih mesecih in letih pojača zunanja veljava italijanske države ter poglobi agresivnost rimske vlade proti bližnjim sosedom, zlasti proti severnim afrikanskim kolonijam in balkanskim državam.
S tem, da si je fašizem v notranjosti države priboril večino, pa izgublja notranjepolitično bojno polje. Postal je neomejen vladar javnega življenja, njegovi nasprotniki so za delj časa odstranjeni. Italijanski klerikalizem ne doseže nikdar več moči, ki jo je imel, ko je posnemal ruski komunizem in vabil italijanski proletarijat v svoje vrste. Drugače pa je z liberalnim meščanstvom in z delavskim pokretom! Liberalizem je še vedno jaka politična teorija, da bo tudi napram fašizmu prejali-slej dvignil glavo in prisilil njegove voditelje, da mislijo o stalnih ustavnih oblikah notranjega in državnega razvoja. Fašizem mora kreniti na pot liberalizma in parlamentarizma, ker si drugačnega nasledstva državne oblasti sploh ne moremo zamisliti. Pojavi diktatorjev in državnikov kakor je Mussolini. so v zgodovini edinstveni in nikdar nasledstveni. Vzporedno s tem pojavom izgubi tudi fašizem čedalje boli na svoji bojevitosti in enotnosti. Mi smo trdno prepričani, da se fašizem tako naglo jzpremeni, kakor se je naglo pojavil. Že danes nima fašizem v Italiji tistega nasprotnika, ki ga je imel pred dvemi leti, ko se je boril proti komunistični in sovjetistični nevarnosti. Na-oroževanja ter patriJotičnega navdu-ševania je lahko kmalu konec. Tudi ne verjamemo, da se Mussoliniju posreči nova formula socijalnega razvoja, ki bi na eni strani ščitila industrijalizem in kapitalizem, na drugi strani pa zadovoljevala delavske mase po mestih in ko-lonstvo na deželi.
Nedeljske volitve so torej jasne: Mussolini in tovariši sedaj lahko nemoteno izvajajo programe upravne, državne, ustavne ter voiaške narave. S tem pozitivnim delom in pa z odsotnostjo neposrednega notranjega boja z ostalimi strankami, ki so sedaj prešle v neznatno manjšino, si fašizem brez dvoma skrha enotnost in današnjo svojo bojevitost. Vendar bo njegovo rege-nerativno delo dovolj veliko, da lahko govorimo o novi dobi italijanske države in italijanskega naroda. Taka doba in tak razvoj morebiti ni v ravnem in-
teresu naše države, ki si želi predvsem mirnega, spravljivega, poštenega in enakopravnega zapadnega soseda. Naša dolžnost pa je, da računamo z dogodki, da tudi v Italiji upoštevamo to, kar ustvarja fašizem in da mu gledamo brez samoprevare v obraz. Eno drži že danes: fašizem pod nobenim pogojem ne reši definitlvnega prijateljstva med obema jadranskima državama, ker nima čuta pravičnosti tako v notranjih, kakor v zunanjih zadevah. Naša manjšina v Italiji nam je najboljši dokaz te resnice.
Kaj priča izid volitev na Primorskem?!
Izid državnozborskih volitev v pri* morskem volilnem okrožju službeno sicer še ni proglašen, ali polslužbeno razglašeni podatki o izidu že kažejo popolnoma jasno sliko. Številke se tupatam sicer ne skladajo popolnoma, ali razlike so tako majhne, da ne pri« hajajo v poštev in naknadne poprave službeno ugotovljenega izida te oblike ne bodo bistveno izprcmenile.
Skupni izid v vseh treh pri* morskih provincijah izkazuje nasled* nje številke:
Unitarci 13.114, popolari 22.000, republikanci 9744, demokrati 5707, Slovani 29.07 8, komunisti 20.648, fašisti 173.563, maksimalisti 5064.
Če primerjamo število glasov, ki jih je dobila slovanska lista tokrat, s številkami volitev leta 1°21.. se poka* žejo precejšnje razlike.
Leta 1921. je bilo v Trstu 2930 slo* vanskih glasov, v Istri 11.215, na Go* riškem pa 34.639. V Trstu je torej padlo število slovanskih glasov za 353. Meje sedanje istrske provincije se sicer ne krijejo z istrskim volilnim okrožs jem leta 1921.. ali vkljub temu je raz* lika znatna. Leta 1921. je bilo v Istri 11.215 slovanskih glasov; torej razlika 4995 glasov. Na Goriškem je bilo leta 1921 slovanskih glasov 34.639. letos pa samo 16.525. Resnica je, da je tedaj goriško volilno okrožje obsegalo ves Kras in rudi postojnski politični okraj, ki spadata danes k tržaški provinciji, toda če prištejemo tudi sedanjim gori* šk:m glasovom vse slovanske glasove tržaške provincije brez Trsta, torej 3417 glasov, bi bilo na ozemlju gori* škega volilnega okrožja iz leta 1921. oddanih sedaj slovanskih glasov vedno še san o 19.942 in znaša torej razlika napram prejšnjim volitvam celih 14.697 glasov izgube.
V splošnem je bilo leta 1921. od* danih 48.784 slovanskih glasov, sedaj pa 29.078 ter znaša izguba nič manj kot 19.706 glasov.
e.— V Trstu, 8. aprila.
Kako smo izgubljali te glasove, kažejo številke v Istri. V koprskem okraju je bilo sedaj 1482 slovanskih glasov napram 3398 leta 1921.; Lošinj 101 (222); Pazin 530 1100); Poreč 215 (200); Pula 1163 (608); Volosko 3729 (5374). Iz postojnskega okraja mi po* drobni podatki niro na razpolago, pač pa iz goriškega, ki obsegajo sodne okra* je Gorica, Ajdovščina, Vipava, Komen, Kanal in Tolmin. Tu, kjer leta 1921. ni bilo niti govora o glasovih za tedanji italijanskonacijonalni blok, so sedanje volitve dale nič manj kot 5514 faši? stovskih glasov. Če odštejemo faši* stovske glasove v Gorici (3003), med katerimi je gotovo tudi nekaj sloven* skih, in v furlanskem Ločniku (380), se pokaže, da je v 75 popolnoma sloven* skih goriških občinah bilo oddanih 2131 glasov za fašistovsko listo. Edina občina Vol če ne iz* kazuje niti enega fašistovskega glasu, druge pa n. pr. Ajdovščina 28, Antro» vo 31, BanjŠice 31, Brje 19, Črniče 62, Čepovan 33, Komen 29, Dol. Otlica 20, Deski e 15, Grgavc 43, Grahovo 37, Gorjansko 36, Miren 50, Dornberg 55, Fodgora 124, Prvačina 28, Planina (v Vipavi) 10, Podkraj 35, Pliskovica 34, Renče 101, Rihenberk 50, Štandrež 83, Steverjan 117, Sv. Križ pri Ajdovščini 64, Št. Peter pri Gorici 76, Kojsko 132, Solkan 43, Sovodnje 29, Šturje 32, Štanjel 13, Temnica 30, Trnovo 43, Tolmin 77, Vrhovi je 20, Vrtojba 32, Vojščica 42, Vipava 73, Col 20. V 23 občinah so imeli fašisti manj ko 10 gla* sov, v 51 pa nad 10. Poleg tega pa je bila tudi udeležba znatno slabša kot pa leta 1921. Letos je glasovalo komaj nekaj nad 70 odstotkov volilcev, leta 1921. pa nad 90, s čimer smo izgubili okoli 6000 glasov samo v teh občinah'. Če vzamemo, da je bila tudi drugje udeležba toliko manjša, da je bilo morda tupatam sploh manj volilcev in da je tudi drugje povprečno isti odsto* tek slovanskih volilcev glasoval za fa*
šiste, se vidi, da je slovanska lista z manjšo udeležbo izgubila približno 13 tisoč glasov, z glasovanjem slovanskih volilcev za fašiste okoli 5000, ostanek kakih liOO glasov pa se je poizgubil na komuniste in drugam. Idrija je n. pr. leta 1921. dala 741 glasov slovanski listi, 62 komunistom in 2 socijalistom, letos pa samo 382 slovanski listi. 98 fašistom, 605 komunistom in 8 soci; jalistom.
Sedanje volitve pač pričajo, da se je fašizem temeljito zajedel v naše ljudstvo in da je celo tudi tam, kjer ni bilo dejanskih nasilstev. vplival na slovansko volilstvo. da se bodisi o<l strahu ali pa zaradi ljubega miru ni udeležilo volitev v takem številu kot prejšnje čase. Odvzel je slovanski listi eden, drugače popolnoma gotov man = dat, ali celo dva!
Prcznačilno je. da je 450.000 Slo* vanov dalo na volišče za slovansko listo samo 29.078 volilcev, 217.000 tirol* skih Nemcev pa 31.920!!
Politična situacija v stagnaciji.
—. Beograd, 9. aprila, (lzv.) V vseh merodajnih krogih so d:inc^. prepričanja, da je treba v prHu/dnjih dneh razvozi jati zapleteno parlamentarno krizo m najti izhoda tz stagnacije. Zatrjujejo, da bo vlada prihodnje dni izvedla odločilne sklepe. Nekateri zatrjujejo, da je vlada že definitivno sklenila gotove odredbe za rešitev krize. Včeraj ves dan so trajale konference ministrskega1 predsednika z raznim? čtanl vlade, posebno dolga posvetovanja so bita s skirpščinskim predsednikom Ljubo To-vanovićem o političnem položaju. Po teh konferencah je bila sklicana za 17.30 seja ministrskega sveta, ki je traiala do 20. Ministri so po končani seti za-trjevali. da so na tej seji reševali samo razna tekoča vprašanja m resorne zadeve. Iz vladinih krogov pa prihaja sedaj informacija, da je ministrski svet izčrpno razpravljal vprašanje sklicanja narodne skupščine oziroma nje odgo-ditve in razpusta, ter razpisa novih volitev. Na tej seji so bile odobrene odredbe, ki jih ima potrditi Ni. Vel kralj Aleksander. Zelo važne odredbe bodo predložene danes kralju v potrditev m kraljeva sankcija je odvisna od stališča, ki ga zavzame kralj napram tem odredbam.
Nj. Vel. kralj Aleksander je sprejet včeraj v avdijenco zunanjega ministra dr. N i n č i ć a in ministra orosvete Sve-tozarja Pribičevića. Zvečer sta bila Po poročilu nekaterih listov sprejeta v avdijenci dr. Korošec in dr, Hrasnica. ki sta pojasnila kralju stališče opoziciiOiialnega bloka.
Aleksei Tolstoj.
<ŠPolet na Stlars.
Roman.
— Včeraj je bil v Petrogradu 18. avgust — je dejal Los — a danes je v Petrogradu 11. september. Vidite, kakšne čudovite stvari.
— Tega, Mstislav Sergejevič, ne razumem, pa če mi tudi glavo odtrgate.
— Da. tega rudi jaz dobro ne razumem — kako je to mogoče? Odletela sva ob sedmih. Zdaj — vidite, je ura dve. Pred 19 urami sva zapustila zemljo — po tej uri. Po uri pa, ki je ostala v moji delavnici — je minilo od tedaj nekako dva meseca. Opazili ste, vozite se z vlakom, spite, vlak se ustavlja, vi se ali prebudite od neprijetnega občutka alt pa vam postane v spanju tesno. To zategadelj, ker, kadar se vagon ustavi — nastane v vsem telesu zmanjšanje hitrosti. Vi ležite v hitečem vagonu in vaše srce utriplje, vaša ura gre hitreje, kakor če bi ležali v nepremičnem vagonu. Razlika je neopa-žena, ker so hitrosti zelo majhne. Druga stvar je naš polet. Pol poti sva preletela skoro s hitrostjo svetlobe. Tu je razlika že občutna. Utrip srca, hitrost tiktakanja ure, nihanje delcev v stanicah telesa — se ni izpremenilo v medsebojnem razmerju, dokler sva letela v brezzračnem prostoru: tvorila sva eno celoto z aparatom, jd*b s« le gjbalo m enem rit.
13 j mu ž njim. Toda, če je brzina aparata prekašala petstotisočkrat normalno hitrost gibanja telesa na zemlji, tedaj se je hitrost mojih srčnih utripov — en utrip v sekundi, če računava po uri, ki je bila v aparatu — povečala petstotisočkrat, to se pravi — moje srce je utripalo med poletom petstotisočkrat v sekundi, če računam po uri, ki je ostala v Petrogradu. Po utripih mojega srca, po nihaniu kazalca nad časomerom v mojem žepu, po občutku vsega mojega telesa — sva preživela med potjo deset ur in štirideset minut. In to je bilo v resnici deset ur in štirideset minut. Toda po utripu srca petrograd-skega prebivalca, po gibanju kazalca na uri Petro-paviovskega sabora — je minilo od najinega odleta nad tri tedne. Pozneje bo mogoče zgraditi velik aparat, preskrbeti ga za pol leta z zalogo jedi. kisika in ultraliddita in predložiti kakim čudakom: — vam ni všeč življenje v tem času — vojne, revolucije in nemiri — kaos. Hočete živeti še sto let? Zato se je treba le preskrbeti s potrpljenjem za sto let posedeti v tej škatljici — zato pa — kakšno življenje! Preskočite stoletja. In jih pošljejo z brzino svetlobe za pol leta ▼ med zvezdno prostranstvo. Dolgočasili se bodo, brade jim zrastejo, povrnejo se — na zemlji pa bo — zlata doba. In šolarčki se bodo učili: Pred sto leti so vso Evropo pretresale vojne in revolucije. Prestolice sveta so poginile v anarhiji. Nihče ni nikomur in ničemur verjel. Zemlja Se ni videla podobnih katastrof. Toda v vsaki državi se je začelo zbirati Jedro možatih in surovih ljudi.
novali so se ^Pravični«. Polastili so se oblasti in začeli graditi svet na drugih, novih zakonih pravičnosti, usmiljenja in zakonitosti, težnje po sreči, to je zlasti važno. Aleksej Ivanovič: sreča. In vse to bo nekoč v resnici tako.
Ousiev je napeto poslušal, tleskal z jezikom in se zelo čudil:
— Mstislav Sergjejevfč, kako pa mislite glede tele pijače — ali se ne zastrupiva? Z zobmi je potegnil iz marsovske steklenica zamašek. poskusi] z jezikom tekočino in pljunil: Pije se lahko. .. Potegnil je in se odkašljal — kakor naša madeira, po-kusite.
Los je pokusil: tekočina je bila zo^ia., sladka in je močno dišala po muškatnih orehih. Med posku-šanjem sta izpila polovico steklenice. Po žilah se je razlila toplota in neka posebna lahka sila. V glavi pa je postalo jasno.
Los se je dvignil, pretegnil in popravil obleko: Prijetno, lahko in čudno mu je bilo pod tem tujim nebom, divno kakor sen, kakor da ga je vrgel iz sebe zvezdni ocean — znova rojen za nepoznano novo življenje.
Gusjev je odnesel košaro z jedili v aparat, krepko zaprl odprtino in pomaknil čepico na tilnik.
— Imenitno, Mstislav Sergjejevič, ni mi žal, da sta odpotovala.
Sklenila sta, da se znova napotita k bregu in pohajkujeta do večera po hriboviti ravnini. Med veselim pogovorom sta odšla med kaktusi ter sta
včasih preskakovala čez nje z dolgimi lahnimi skoki. Skozi goščo so se kmalu zasvetili kamni obrežnega klanca.
Naenkrat je Los obstal. Spreletel ga je neprijeten občutek. Tri korake stran tik na zemlji so gledale nanj izza mesnatih listov velike, konjskim podobne oči, napol pokrite z rdečkastimi trepalnicami.
Zrle so srepo in z ljuto zlobo.
— Kaj vam je — je, vprašal Gusjev in tudi zagledal oči. In ne da bi pomišljaj, je takoj ustrelit vanj — dvignil se je prah. Oči so izginile
— r:vo ga! Gusjev se je obrnil in ustrelil še enkrat v žival, ki je naglo bežala po zemlji: — poševno je dvignjenih osem nog. rujavo. redko-dla-ko, mesnato telo. To je bil ogromni pajek, kakršni žive na zemlji samo na morskem dnu. Izginil je v gošči.
X. POGLAVJA.
Zapuščena hiša.
Od brega do bližnje skupine dreves sta sla Lf in Gusjev po obžganem, rjavem prahu, preskaV vala sta posute, ozke kanale ter se ogibala izsuš nih mlak. Tupatam so molela v napol zasutih stri gah iz peska zarjavela rebra bark. Tuintam so s. svetlikali na mrtvi, samotni ravnini izbočeni diski — strešice. Skušala sta jih dvigniti, toda bile so pritrjene. Bleščeče pege teh diskov so se razprostirale od razjedenih gora po hribih k drevesnim sktu
Binant k razvalinam.
stran. 2.
»SLOVENSKI NAROD« dne 10. aprila 1**4.
šiev 8o
Blok se pripravlja za volitve.
Vprašanje razpusta narodne skupščine. — Blokov volilni
kompromis.
*— Beograd, 9. aprila (Izv.) Včeraj popoldne se je parlamentarna situacija spremenila samo v toliko, da se je v narodni skupščini z vso gotovostjo začelo računati z okolnostjo, da bo skupščinska seja sigurno sklicana za petek 11. t m. Ta seja bi bila kratka in bi samo določila dnevni red za prihodnjo sobotno sejo. Na dnevnem redu te seje pa bi bila verifikacija ostalih Radičevih mandatov. Opozicijonalni krogi so označevali to poročilo, Id je prihajalo Iz polslužbenih predsedstvenih krogov, kot uspeh zadnje dolgotrajne avdijence ministrskega predsednika Nikole Paši-ća in Ljube Jovanoviča pri Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Obenem s to govorico se je pojavila tudi druga kombinacija, da bo na to narodna skupščina odgođena do 15. maja, t j. do konca praznikov. V slučaju, da bi opozicijonalni blok skušal ovirati oz. nasprotovati odgoditvi skupščinskih sej, smatrajo vladni krogi za verjetno, da bo redno zasedanje s kraljevim ukazom zaključeno, nakar sledi razpust skupščine odnosno razpis novih volitev.
Kakor je današnja situacija, so šanse opozicijonalnega bloka, da bi mogel dobiti v svoje roke na kak način poslovno vlado, zelo minimalne. Prvotne dobre šanse so se še poslabšale po usodepolnem intervriewu Stjepana Radi-
ća v dunajski »Die Stunde«. V opozld-jonalnih krogih so že začeli računati z dejstvom, da bo mandat za nove volitve poverjen sedanji koalicijski vladi Opozicijonalne stranke se že pripravljajo za volitve. Sprožena je ideja, da bi blok pri volitvah nastopil povsod kompaktno. Ta ideja je neizvedljiva, ker ne vlada v bloku programska harmonija in obstojajo tudi interesne diference. Večje upoštevanje je dobila misel, da bi blok za volitve sklenil poseben volilni kompromis, po katerem bi se posamne opozicijonalne skupine zavezale respektirati gotove interesne sfere. Za ta načrt se posebno ogrevajo slovenski klerikalci, ker jim je mnogo ležeče na tem, da odvrnejo ra-dičevce od tega, da bi postavili svoje kandidate rudi v Sloveniji, ker se boje, da potem mnogo izgube.
V sporazumu z radičevci bi hotela tudi Davidovićeva skupina nastopiti proti samostojnim demokratom na Hrvatskem in v Sloveniji. Ta skupina bi pri volitvah v sporazumu s HRSS postavila svoje kandidate v varaždinskom, virovitiškem in drugih volilnih okrajih razun v Liki. V virovitiškem okraju bi kandidiral dr. Ribar, bivši predsednik narodne skupščine, proti samostojnemu demokratu, v mod ruško -reškem pa dr. Tomljenović.
Rezultat volitev v italijanski parlament.
Rezultati v slovenskih občinah.
— Trst, P. aprila. (Izv.) Listi javljajo iz Rima 8. t. m.: Danes zvečer je znan končni rezultat nedeljskih volitev. Glasovalo je: 1. za vladino nacijonalno listo 4,264.000 volilcev, 2. za fašistov-sko manjšinsko listo 351.000, 3. za italijansko ljudsko stranko 645.000, za unitariste 428.000, 5. za maksimaliste 348.000, 6. za komuniste 304.000, 7. za liberalne demokrate 241.000, 8. za kon-stttucijonalno opozicijo (Niti) 147.000, 9. za republikance 125.000, 10. za demokratske socijaliste 105.000, 11. za kandidate narodnih manjšin 61.000, 12. za kmetsko stranko 59.000 in 13. za fa-Sstovske disidente 30.000.
1 RAZDELITEV MANDATOV.
— Trst, 9. aprtfa. (Izv.) Na podlagi sinočnih definitivnih volilnih rezul-tatov se razdele na posamne stranke mandati takole: :
L vladina nacionalna lista 356 mandatov, 2. fašistovska manjšina 19 mandatov, 3. unitaristi 26 mandatov, 4. maksimalisti 22 mandatov, 5. komunisti 17 mandatov, (socijalisti torej skupaj 65 mandatov), 6. liberalni demokrati 17 mandatov, 8. Nittijanci 12 manndatov,
8. demokratski socijalisti 11 mandatov,
9. republikanci 7 mandatov, 10. Slovani 2 mandata, 11. Nemci 2 mandata. 12. kmečka stranka 3 mandate in 13. italijanska ljudska stranka nepopolnoma 40 mandatov.
— Rim, 9. aprila. (Izv.) Novoizvoljena zbornica se bo v glavnem razdelila v tri tabore: lašistovskl tabor s 360 mandati, liberalno demokratska skupina s 150 mandati. Ta skupina je do dveh tretjin naklonjena Mussolinijevi vladi, tako da bo Mussolini razpolagal v novi zbornici z velikansko večino 400 glasov. Prava opozicija štele 129 glasov.
NOVA MIROVNA KONFERENCA?
— Pariz, 8. aprila. (Izv.) V ameriških parlamentarnih krogih Je opažati resno prizadevanje, da bi Amerika opustila svojo pasivno politiko ter pričela aktivno sodelovati pr! akciji za obnovo in pomiritev Evrope. Senat Združenih držav Je pričel te dni debato o važni resoluciji, ki Jo namerava izročiti prezidentu Coolidgu. V tej resoluciji poziva senat prezidenta, naj prevzame Inicijativo za skicanje nove mednarodne mirovne konference. To bi pomenilo popolno preorijentacijo v dosedanji ameriški politiki. Kakor zatrjujejo informirani krogi, se odloči Cooildge za ta korak šele potem, ko izreče svoje mnenje o potrebi take konference komisija strokovnjakov.
Rimski sporazum renistriran pri Društvu narodov.
— Beograd, 9. aprila. (Izv.) Zunanje ministrstvo je iz Ženeve včeraj prejelo uradno poročilo, da je bil dne 27.
januarja v Rimu sklenjeni sporazum registriran pri Društvu narodov.
— Ženeva, 8. aprila. (Izv.) Jugo-slovenski poslanik v Bernu Miljutin Jovanovič in italijanski poslanik Oarbassio sta včeraj opoldne v imenu svojih vlad predložila generalnemu tajništvu Društva narodov dne 27. januarja v Rimu sklenjene sporazume v svrho registracije. Akt vsebuje sledeče dokumente: 1. pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju obeh vlad, 2. pogodbo o političnih informacijah, U nadevajo država v Srednji Evropi, X
pogodbo o Reki in 4. pogodbo o ureditvi pristaniškega in železniškega prometa na Reki. Uradna ceremonija je bila kratka in resna ter se je registracija izvršila pod predsedstvom prof. Bernarda Attolica, ker je bil generalni tajnik Društva narodov Eric Drumod odsoten. Po končani registraciji so bila poslana brzojavna poročila ministroma Ninčiću in Mussoliniju.
Maskirana politika dr. Korošca
nji list« prtobčuje iz Beograda, da je bil včeraj popoldne od 14. do 17.30 dr. Korošec na dvoru. Kralj je dr. Korošca sprejel v daljši avdijenci. ki je bila izključno političnega značaja. Rezultat te avdijence ni nikomur znan. V skupščini je čakala opozicija na prihod dr. Korošca vse do 20. ure, da bi bila vsaj informirana o njegovih vtisih, dobljenih na dvoru. Dr. Korošec pa se med tem nI več pojavil v parlamentu, tako da opozicija nI samo ostala brez vsakega obvestila o njegovem razgovoru s kraljem, nego le bilo šefom opozicije nemogoče, da vsestransko prouče situacijo in da store potrebne sklepe. Avdl-jenca dr. Hrasnice je trajala samo pol ure ter ni prinesla nikake svetlobe v situacijo. Šefi opozicijonalnega bloka so bili brez vseh potrebnih elementov za razpravljanje v teh kritičnih dneh.
Avdijenco dr. Hrasnice smatrajo opozicijonalni krogi kot maskiranje Ko-roščeve avdijence m gledajo z gotovo skepso v silo opozicijonalnega bloka, kakor tudi v možnost nadaljevanja njegovega dela.
— Zagreb. 9. aprila, (izv.) »Jutranji list« piše o parlamentarni situaciji ter med drugim pripominja: Za stališče dr. Korošca se ne zna še ničesar stvar« nega v opozicijonalnih krogih ter v prepričanju, da dr. Korošec ne bo za* pustil bloka, ki ga je sam ustvaril, opo» zicijonalni krogi še ne razmotrivajo stališča, ki bi je imeli zavzeti, če bi dr. Korošec vstopil v vlado. Šefi opo* žici je so sicer ^nžni v sumnji, v katero jih je privedla včerajšnja odsotnost dr. Korošca, vendar nočejo dati nika* kih pojasnit, zagotavljajoč, da postopa dr. K^-~*-c taktično v smislu politike, ki jo je inavgurirat opozicijonalni blok.
OBČINSKE VOLITVE NA KOROŠKEM.
Rezultati v slovenskih občinah.
— Celovec, 9. aprila. (Tzv.) O rezultatih občinskih volitev v slovenskih občinah jmv* ljajo te»le podrobnosti: v Pliberka ao Slovenci dobili 67 glasov s dvema man da« toma, v Železni Kaplji ni nikdo glasoval. V Bistrici v Rožni dolini je slovenska go* spodarska stranka napredovala za dva man* data In ima sedaj Štiri mandate a 189 gla* sovi. V Ledenicah je zaznamovati ve* lik napredek 194 glasov s sedmimi mandati, v Bell slovenska gospodarska stranka 487 proti 297 socijalistom, v Ribnici ob Vrb« skem jezera Slovenci 76 glasov s dvema mandatoma. Razveseljiv je tudi napredek Slovencev v Velikovcu. V prejšnjem občin* skem svetu niso Slovenci imeli nobenega člana, sedaj so si priborili enega, V G r 6» binjo, kjer je vladal velik teror, ao Slo* venci pribori lest mandatov s 249 glasovi Občina je bila do sedaj v rokah Nemcev. Nemci imajo 12 mandatov, opozicija 10 mandatov. V Galfeljl Imajo Slovenci e socijalisti 11 mandatov proti S nem Učim na« cijonalistom. V L i belicah ao dobili Slo« venci tri mandate. Zanimiv je tudi rezultat ▼ Podrofčici. Slovenci Imajo ta osem mandatov, socijalisti devet, nemška enotna lista Itiri m naciJonami socijalisti en man* dat. V Svetnlvesl 117 slovenskih gla* sov • šestimi mandati. Ta imajo Slovenci • socijalisti občinsko večino proti Nemcem. V Libučah so ****** naaadovaH s* dva rfaas.
Besarabija - sestavni dd sovjetske Rusije.
— Moa%va. S. marca. (RTA) Namestnik ljudskega komisarja sa zunanje zadeve Litvinov je s oclrofa aa neuspeh dunajske nisko-romuaske konference Izjavil, da se mora romunska vlada dobro zavedati, da edinole nasilna zasedba Beearabije od strani Romanske ovira vzpostavitev aormalaak oduoiajev ased obema državama. Postopanje romanske vlade jo mogoče pojasniti le iz prevelikega ooealevanja ratifikacij besa rab ijskeza protokom od strani francoske zbornice. Prekinjena dsaajska pogajanja so cen svet opomnila aa resno teritorijalno vprašanje v Jožnovzhodnl Evropi, vprašanja, ki je ne morejo brez privoljenja sovzetsfca smile rešiti nUf poslanska konferenca, niti društvo narodov In niti parlamenti velikih sil. Po dunajski konferenci mora biti vsakemu jasno, da bodo sovjetske republike smatrale vsako direktno aH Indirektno podporo Romanske v besa rabil skem vprašanja kot direktno sovražno dejanja In Indirektno nasprotovanje sovjetom, da se Hm prizna Besarabija. Do ljudskega glasovanja smatra sovjetska vlada Besa rabijo kot neraz *mžlHv del sovjetske unije.
Objava skNov strokovnjakov Glede reparacij.
— Pariz, 8. aprila. (Izv.) Llstl javljajo, da je strokovna komisija sklenila predložiti v sredo ob 10. dopoldne reparacljskl ko-mfsiji svoje strokovno poročilo. Ob 11. se objavi vsebina poročila v tisku. Za poročilo vlada v diplomatičnfh krogih veliko zanimanje. Tntereslrana je pa tod! zelo vsa francoska Javnost.
— Pariz 8. aprila. (Izv.) Poloficljelna poročile naznanjajo, da bo Jutri dopoldne predložila komisiia strokovnjakov svoje Izdelano poročilo reparacljskl komisiji. Izročitev poročila sledi na ta način: Predsednika obeh strokovnih odborov Dawes In Mac Ker.an Izročita poročflo v roke Predsednika reparacfjsfce komisije Bar-thouja v prisotnost! vseh članov reparacIJ-ske komisije. Pri izročitvi slede kratki nagovori, na kar bo reparacljska komisija vzela poročilo v proučavanje ter je takoj odposlala posamnim InteTesJrarrfm zavezniškim vladam, da predlože svoje mnenje. AH sel malo zasllšatl tudi nemški strokovnjaki, še n! sklenjeno.
VOLITVE PREDSEDNIKA AMERIŠKIH DRŽAV.
— Pariz, 8. aprila. (Izv.) Listi javljajo iz Newyorka da bo republikanska stranka v severnih Zedlnjenlh državah Imenovala dne 10. junija svojega kandidata aa predsedniško mesto. Dne 20. Junija postavi demokratska stranka svojega kandidata.
PnlPne vesti.
= Izdali so se! Klerikalni kolovodja je te dni izjavil, da njegova stranka ni nikdar iskala radikalov in jih tudi sedaj ne išče. Današnji »Slovenec« pa priobčuje brzojavko iz Beograda, v kateri pravi med drugim: »Tekom današnjega dneva so prispeli v Beograd vsi radikalni poslanci, ki so se večinoma nahajali v svojih volilnih okrožjih. Glasom njihovih poročil je ljudstvo, posebno v Srbiji odločno proti Pribičevicu in pristaši zahtevajo, da se Pribičevic" odstrani iz koalicije in da naj radikali zvedejo bolj popularno rešitev sedanje težke krize. Tudi v poslaniških krogih vse bolj prevladuje mišljenje, da je koalicija s Pribičevićem velika napaka, ki jo je čimpreje popraviti ali s tem, da vlada poda demisijo in ostane v opoziciji, ali pa naj se najde sporazum z opozicijo brez Pribfčevica...« Iz te »brzojavke«, ki se Ji na prvi hip pozna, da je skovana v Ljubljani, je jasno vidno — konjsko kopito. Želje, ki jih goje klerikalci, polagajo v usta radikalnim poslancem. In kakšna bi naj bila »popularna rešitev sedanje težke krize«? Kakšna druga neki. kakor sporazum 8 klerikalci In vstop teh v vlado?! To je tista pobožna želja, ki veje iz zgoraj citirane »brzojavke«. Tako je »Slovenec« lepo razkril prave namene klerikalne stranke in naj tudi stokrat demantuje kler. pogajanja za hrbtom ostale opozicije. Bravo, rjoveči tigri, ki ste na potu, da se prelevite v krotke kozličke.
= Dve struji v klerikalni stranki. Po informacijah iz klerikalnih krogov se vodi v klerikalni stranki ljuta borba med dvema struiama. Na čelu prve struje stoji dr. Hohn jec, ki zastopa mnenje, da je čim najpreie treba prekiniti zveze z opozicijonalnim blokom ter skleniti sporazum z vlado, druge struje voditelj pa je posk Sušnik, ki po-vdarja. da morajo klerikalci vstrajati v opozicijonalnem bloku ter se čim najtesneje nasloniti na Radića ta Davido-vlea. Hohnjeceva struja se je v zadnjih dneh močno okrepila, k nfl se nagiba tudi Korošec. Ta struja je tista, ki je že stopila v stike z vlado in z radikali Kakor vse kaže, bo ta struja tudi zmagala* dasi grozi posl. Sušnik za ta slučaj, da bo 8 svojimi somišljeniki Izvajal konsekvence. Ta grožnja seveda ni mišljena resno, zato se ie tudi Hohnjec ta Korošec ne bojita. Ce dobe klerikalci vse koncesije, kl Hh zahtevajo, kar je seveda dvomljivo, je čisto gotovo, da fe jutri izkočijo iz opozicijonalnega ta* bora ta pokažejo Radiću ta Davidov^ kakor na podomtfe prav! — fleo.
— V fTnotiaali to ti globoko od-pottičnj krogi, odkar so tjakaj prispeli »Hrvati kot preizkušeni in zanesljivi element miru, svobode in napredka«, pripoveduje Radić svojim seljakom v zadnji številki »Slobodnega Doma«. Razumemo vzdih »hvala Botru« z ust moža, ki mora pet let doživljati neprestane polome svoje politike ta na koncu še čepeti v tujini, ne da more sodelovati v lastnem parlamentu. Radić pa je vsaj pošten in svojo zmotno politiko odkrito priznava, d očim naši klerikalci tega nikdar ne store.
±- Davidovićeva zatrdila in Radl-oevl pravi cilji G. Davidović kot vodja opozicijonalnega bloka pripoveduje vsak dan, da blok nima protidržavnih tendenc in da hoče bratski sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev. Še v nedeljo je na demokratskem shodu v Beogradu poveličeval Radića. Medtem ko naivnj Davidović hvali svojo akcijo in zvezo z Radićem, pa citira Radić v »Slo-bodnem Domu« angleški »Times« in podčrtava sledeči program HRSS: »Hrvati zahtevajo samostalnost po vzoru svobodne irske države«! Res Radić ni mogel temeljitejše potegniti Davidovima, kakor je storil s svojim vstopom v opoziciionaln? blok.
em
Ljublj. velesej
priredi
V OPERI MODNO REVIJO
10. in 14. APRILA
dprodaja vstop nI o pri dnevni blagajni v operi
liska Krajina.
— Volitev na Goriškem. V Kanalu je bilo za lipo 357 glasov, za fašjo 7; v čepovanu za lipo 131, za fašjo 33, komunisti 39; v Desklah za lipo 80, za fašjo 15, za komuniste 68; v Kojskem, kjer županuje slavni Obljubek, je bilo za lipo 394, za fašjo 132, za komuniste 189 glasov; v Solkanu za lipo 99, za fašjo 43, za komuniste 38; v Kobaridu za lipo 231, za fašjo 18, kom. 8; v Idriji za lipo 382, za fašjo 98, kom. 605, soc. 8; Rlhemberk (kjer pašuje Cigoj) za lipo 511, za fašjo 50, kom. 13; v Cerknem za lipo 870, za fašjo 27, kom. 78; v Anhovem za lipo 218, za fašjo 31, za kom. 9; v Ajbl za lipo 249, za fašjo 15, kom. 8; v Kalu, kjer so si fašisti mnogo prizadevali, za lipo 413, za fašjo 19, kom. 4; v Biljah pri Gorici za lipo 181, za fašjo 8, kom. 68; v Sovodnjah za lipo 157, za fašjo 8, kom. 68; HudajuŽna za lipo 140, za fašjo 29, kom. 6. To so prvi podatki. Slično je razmerje tudi po drugih voliščih. Presenečajo komunistični glasovi povsodi. FaŠlstovski pritisk je bil strašen, zato se ni čuditi dotičnim številkam!
— Volitev na Krasu In Notranjskem, v Avberju lipa 92, faš. 5. v Koprivi lipa 62, faš. 11, kom. 22, v Lokvah 76, 14, 103, v Dutovliah 146, 33 in 5, v Skocjanu 38. 21, 73, v Divači 42, 18, 27, v Po vir ju 69, 16, 70, v Velikem Rep-nu 152, 6, 5, Sežana 91, 114, 73, Zgonik 131, 12, 32, Nabrežina 103, 83. 34, Tomaj 187, 8, 4. Skopo 56, 15, 4, Štjak 80, 7. 37, Rodik 65, 5, 3. Tako razmerje je tudi po drugih občinah. V Senožečah so fašisti zaprli gosilničarju Mušiču gostilno, ker je sprejel pod svojo streho dva slovenska volilna zastopnika. V Senožečah je bilo za slovansko listo 75 glasov, za fašiste 152, kom. 83! V $t. Petru na Krasu Slovenci 172, faš. 114, kom. 117, v Britofu Slov. 22, faš. 20, kom. 118, v Postojni (ena sekcija) Slovenci 634, faš. 153, kom. 17, (laški listi poročajo, da so dobil? fašisti v Postojni 500 glasov od 3150), v Hrenovi-cah Slov. 373, faš. 10, kom. 21. v Zagorju 105, 4, 22, Trnovo Slov. 343, faš. 6, kom. 21, Jablan i ca 245, 4, 33, v vsej bistriški dolini je bila udeležba do 90%. V Slavini je volilni predsednik zavlačeval glasovanje. Sam je pregledoval vse listine in tako je do opoldne glasovalo 5 oseb, ves dan samo 250. Notranjska se je dobro držala.
— Še nekaj volilnih podatkov. V Ajdovščini je bilo za slovansko listo 131 glasov, za faš. 28, za kom. 10; na Banjšicah 52, 31, 46; v Kanalu 357, 7, (živio Petrael!) 3, Podgora 155, 124, 191, Ročinj 102, 11, Steverjan v Brdih 8S, 117. 112 ;Sv. Lucija 302, 11, 43; Šmartno v Brdih 277, 132, 181; Tolmin 382, 77, 162; Vipava 157, 73, 62; Planina 81, 10, 32; Prvačina 246, 28, 5. V Volčah niso dobm fašisti nobenega zlata, Slovenci 247, kom. 30. Rezultati v Tolminu in Kanalu to fašiste selo oaio-
OBLEKE
najboljše, najcenejše, v največji izberi ima
J. Maček, Ljubljana
Posebni oddelek: otroške obeke, moško perilo
Prvi jugosiovenski kongres hišnih posestnikov v Beogradu.
V dneh od 28. do 30. marca 1924. vršil se Je v Beogradu I. ju£Os!ovenski kongres hišnih in zem! išklh posestnik av; 2"0 delegatov iz ce!e naše države se ie zbralo na
vaina posvetovanja. Iz Slovenije so bili navzoči: predsednik g. Ivan F r e 1 i c h, dr. J. Pav liček z Jesenic, Fran Cucek z Ptuja in drugi. Kongres je otvoril podpredsednik Udružen.a vkisnika zgrada I temlja v Beogradu 2ivn;in Moskovtjevtt v dvorani hotela Impcriai. Za r^"redsed-nika kongresa je bil izvoljen rudi Frelich te Ljubljane.
Po pozdravnih govorih so se konstituirali posamni odbor: !n sicer: 1.) za sestavo pravil za ustanovitev glavnega saveza drušrev hišnih in zeml iških p-«cenikov Iz cele države: 2.) za izjednačenje davkov; 3.) za stanovanjski zakon, 4.) za agrarno reformo: 5.) za ustanovitev skupne banke In zavarovalnice za celo našo zemljo. Odbor! so zborov?1; v več sejah. 29. marca ti. pop. se je vrsTIa skupna seja vseh odborov, na katerih so se predložile In odobrile reso'ucije.
V nedeljo ob 2. url pop. se je vršilo v dvorani kavarne Petrograd, manifest sko zborovanje, katerega se je ude'ežilo mnogo beogradskih hišnih posestnikov. Zbor ie otvoril s pozdravom na navzoče podpredsednik Moskovljevič* in pred'agal prvo resolucijo, ki izraža udanost Nj. Vel. kTalju ter vsej dinasti.; Zbor Jo Je sprejel z nepopisnim navdušenjem.
Predsednik CačkoviC Iz ZagTeba je na to govoril o potreb1 organizacije ter se zahvaljeval beogradskim hišnim posestnikom za lep sprejem in eostoluibnost. Predsednik Frelich ie prinesel pozdrave posestnikov iz cele Slovenije In Izrekel ro-popolno solidarnost v vseh vprašanjih s posestniki Iz ostalih okrajin, povdarjajoč potrebo skupnega boja v dosego svojih pravic. Pojasnil je. dr» so razmere v Sloveniji Že zaradi tega najslabše, ker so bil« tu že pred vojno najemnine najnižje, prišla pa je zamenjava kron v dinarje, kar se pri najemninah ni upoštevalo. Svaril j« med drugim pred podaljšanjem stanovanj-skega zakona, ker bi imelo redogledne posledice za posestnike in b! povzročalo ogromno brezposelnost pri obrtnikih, industriji ter delavcih. Narasla bi rudf brezposelnost. Nihče namreč ne more hišnih posestnikov siliti, da še v padalie vzdržujejo hiše. ko se jim odreka prostost in spl^h vsaka last In moč. S tem bi se razširil tu-df komunizem, boliševizem Itd. Tn to v nai-večlo škodo držnvi sami. Skupni bol z* odpravo stanovanjskem zakonn ie potreben. Zborovalct so potrdili z velikim odobravanjem ta odločna Izvajanja. Govorili so dalje zastopniki vseh pokrajin In večiih mest. Med rborovan;em doš'emu predsedni-niku Markoviču so zborovalci priredili viharne ovacije in pozdravni njegov govor s frenetičnim aplavzom. Po knnčnnfh govorih so bile sprejete te-le resolucije:
Ustanovi se glavni savez hišnih In zemljiških posestnikov v Krajevini SHS s sedežem v Beogradu. V g'avni Savez od-PO&je Slovenca tri odbornike, sedanji zvezi v SJoven!:! in Hrvatskem ostaneta nadalje s svojim delokrogom: zveze se ustanove še za Bosno, Volvodino ter Srbilo. Vse zveze skupaj tvorijo glavni savez. Pozivlje se vlada, da takoj donese davčno reformo na podlagi enakega obdačenja In samo enega sistema v ce'i kraljevini, da se ima to obđačen'e vršiti samo od čistega donosa, a na progresivni način, knr bi ve-l.ialo tudf za hršne pos^strtke, pri katerih bi se moral ohdačlti tudi samo čisti donos hiš. Pri tem se naelašn. da Imalo nekatere pokrajine tako visok hišni davek In dokla-de, da presegajo vp'ačane na emnine. MetJ drugim se ie kritiziraj stanovanjski zakon v obširni resoluciji, k;er se povdarja, da Je ogromno š*evflo sfromašn'h hISnfn posestnikov s tem zakonom tako oškodovanih, da se nahalajo na vrhuncu materijalne propasti. Zakon je favoriziral najemnike, a hišne posestnike tako zapostavil, da danes nimajo denarja niti za popravilo hiš. ki z lastnik' vred proradajo. Navaja se. kako se ie hišnim posestnikom vzelo pravo razpolaganja s svojo lastnino, radi česar Je drsava ^zgubila ogromno dohodkov na davkih, na drugi strani pa je IzginTa vsaka stavbena podjetnost, ker so se plačevale neznatne najemnine. OdTočno se zahteva odprava stanovanjskega zakona, ki se naj vsaj ne podaljša več. Prepušča se glavnemu savezu da proučava osnovanje lastne banke vseh posestnikov In lastno zavarovalnico. Takojšnja revizija zakona o taksah te potrebna.
Resolucije, ki so kakor vidimo sedan:e razmere zagrabile od vseh strani, so b'le enoglasno sprejete. Predsednik je zakliučl1 zborovanje s pozivom na svidenje pri II. koneresu v Zagrebu. Upajmo, da se do te-dal Izpo'n? vsaj nekaj gorečih In tudM opravičenih felj hišnih posestnikov, ki so hm — kar svoj čas nihče nI pr^akoval — vsled vojske zelo tepenl ne samo pri nas nego po ceH Evropi.
Llubazan gr« skozi lelotlooi da na bodo lodl dobro pripravljen« ooslu-lujft« ao aomo pravega vanilln-alad-
k2?j£.La!.!>2e,vt>*a« »ralka znamka ,,AORIA". S po naredba m i ledi aamo pokvarite In ljubazan trpi vsled neprevidnosti. — Čuva I te        t, • a|
■J
dnlh po na red b.
Stev. 83.
»SLOVENSKI   NAROD«   «!ne 10. aprila 1924.
Stran S.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 8. Sreda 9. aprila: Cezar in Kleopatra Red A Četrtek 10. aprila: Zaprto. Petek 11. aprila: Kamela skozi uho šivan« ke. Red B.
LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Sreda 9. aprila: Možice k Red C. Začetek
ob 8. zvečer. Četrtek 10. aprila: Modna revija. Izv. ★ ★ ★ — Smrt našega francoskega prijatelja. V Parizu je pretekli teden umrl znani francoski pisatelj in publicist Leo d* Orfer. Pokojnik je bil velik prijatelj Jugoslove-nov, ki je zlasti med vojno mnogo storil, da se je francoska javnost poučila o kulturnih težnjah našega naroda. Leta 1916 je izdal v francoskem prevodu »Srbske junaške pesmi«, ki jih je prevedel skupno s svojim prijateljem Jovanovičem. Knjigi je napisa! krasen uvod pokojni ministrski Predsednik dr. Vesnič, ki je bil takrat srbski poslanik v Parizu. Za ta prevod je dobil d, Orfer leposlovno nagrado Francoske Akademije. D* Orfer je napisal več preglednih razprav o srbski, hrvatski in slovenski literaturi, ki jih je objavil v revijah ^Orande Revue«. >La Patrle serbe« In kasneje v »Revue Vougoslave«. Napisal fe enodejanko »Milica«, katere vsebina je zajeta fz jugoslovenskega življenja. Leta 1919. je napisal brošuro »Le Pogrom antl-slovene a Trlesfe«, v kateri je ožigosal barbarstvo tržaških fašistov, ki so zažgali »Narodni dom«. Njegovo najznamenitejše delo je knjiga »A travers le Symbol!sTne«, ki vsebuje ogromno kulturno zgodovinsko fcradivo. D' Orfer j« sodeloval pri skoraj vseh francoskih časopisih. Ko smo leta 192?. priredili slavnostno Izdajo »Slov. Naroda« v proslavo poroke kralja Aleksandra, je nam pokojnik poslal za to številko prav simpatičen prispevek. Bodi odličnemu francoskemu piscu, ki je toliko storil za populariziranje naših teženj med Francozi, obranjen prijazen spomin tudi v fugoslo-venskem narodu.
Glasbeni vestnik.
KONCERT ZVEZE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV.
(Nadaljevanje.) Sestavljaleo programa nI pri svojem poslu imel lahkega dela. Pevska društva so sicer nc srečo prijavila toliko raznovrstnega gradiva, da je bila pestrost programa v naprej zajamčena, toda razporediti na vzporedu tudi pevska društva tako, da se doseže umetniško stopnjevanje izvajanja in se v istem času ozirati tudi na izvajane točke, to Je moralo tudi gos p. Frelovcu. ki je Inače rutinlran koncertni prirejevalec, zbeiiti glavo. Naraščajočo linijo prvega koncertnega dela je zaključil Ljubljanski Zvon s pesmima Pav čiča in Premrla. Po kratkem odmoru je sledil teht-ne*ši drugi del. Otvorila ga je
8. Lira iz Kamnika. 21 pevcev. Pevovodja g Ciril Vremšak (ne KremŠak, kakor stoji na vsporedu). Lira je naše prvo pev. društvo, torej najstarejše. Pod vodstvom šlrotn prepevajoče Slovenije znanega Franca Steleta je Lira do vojne bila kaj tehtno pev. društvo. Z njeno boleznijo ta vsled vojne pa je Lira Jela pešati, dokler Je nI dvignil pridni In nadarjeni mladi Vremšak ter Jo takorekoč cepil s svetim, thrahnrm pevskim naraščajem. Mošk! ebor je Izvajal jasno ta premišljeno dve pesmi. Pri drugI je sodeloval sicer nekoliko ozki, a simpatično barvani baritonski solist Interpretacija kaže resno poglabljanje pevovodjevo v dela novejše naše zborovske literature. Zbor Je sicer mal, a poje samozavestno, brez najmanjše treme s čvrstim harmoničnim čutom. Glasovi so enotni v barvi in sili. Drugo pesem naj bi peli vsaj v dveh, če ne vseh treh kiticah, ker je sicer vsled njene male obsežnosti učinek prešibak. Disciplina krepka.
9. Zvon iz Trbovelj In Glasb, društvo ls Zagorja ob Savi 68 pevcev. Pevovodja Z. O. Moli. Ženski zbor hna obsežne soprane (pojo rajše višje, kot bi bilo treba) ta sočne, tople alte. Uhajanje v vrh je bila kriva oddaljenost od klavirja, nezadostno razvito harmonično prisruSavanje nekaterih pevk In mrzlična nervoznost nastopa. Mešani zbor je zveneč, manjka mu le glad-kejših, mehkejših tenorjev, basi pa so prožni, svltlo barvani. Glasovi se lepo zlivajo v prijetno celoto. Pevovodja g. Moli trna železno, a veščo roko, razlaga skladbo razumno, hodi pri načinu Izvajanja pot vezane Unije. Male pege gredo na račun živahnega temperamenta poedinlh pevcev fn morda tudi strahu pred čezmerno strogimi pogledi pevovodje. Prevelika strogost tedaj ni na mestu, saj si pevci ne upajo včasih odpreti ust In petje mestoma dela vtis bojazljivega Upanja. Nastop v splošnem kaže čvrsto disciplino in gorko ljubezen do perja.
10. Šentjakobski pevski zbor. 28 pevcev. Pevovodja £. Adolf GrObing, absolvent ljubljanskega konservatorija in glasbeni učitelj na učiteljišču. Svojo temeljito glasbeno znanje In Inteligenco je preizkusil in dokazal na še mladem šentjakobskem zboru In mu vlil popolnoma novo življenje. Zanimiv je eksperiment sopostavljanja Zajca In Ravnika, dveh glasbenih ekstre-mov kompozitorne tehnike ta Izražanja. O. pevovodja ima s svojim zborom zelo hvaležno delo in mora Imeti ž njim rudi veliko veselja. Interpretacija je Izčrpna, gre skladbam do dna In izlušči iz najtršega oreha (Ravnikova »Kam si šla?« le trd oreh) dragoceno zrno. Sorazmerno mali zbor je zmožen mehkih, a tudi čudno krep- I kflt Izrazov. Tenorji so sicer nekoliko redki, a basi so imenitni. Intonacija jasna, i aannoai&o izvajanje ^ojorno, a glasili
■o, nastop salo dostojen, Pevski materijal nad običajno, srednjo mero. Pod vodstvom g. Grobminga bodo Šentjakobčanj kmalu tehten činitelj v našem mestnem zborovskem življenju. *
11. Slavec. 89 pevcev. Pevovodja Isto-tako absolvent našega konservatorija in učitelj petja na gimnaziji g. Josip Brnobic Slavec gre, žal, iz rok v roke, pevovodja si ga podajajo kot žogo in čudim se, da je pri iej igri ostal cel. Mora tedaj Imeti v sebi zdravo življenje in jekleno eksistenčno voljo. To je Jedrnato in živo dokazal ravnokar. Zbor je v dirigentov* rokah voljan, z lahkoto sledi njegovim migom, raste mirno In nehlastno pada. Je Živahen, elastičen navzlic svoji Številnosti. Glasovi so Že dokaj izpiljeni, ženski veseli, mladi, moški se jim tesno prilegajo. Barva enotna. Zdi se mi pa, da je za to število dosežena sila premala In sumim, da je v zboru ▼eč ali manj piska v ih orehov. Breme izvajanja ne nosi to vsi v enakem razmerju. G. pevovodja naj p'evel izru/e, odbor pa na} ne gleda na imponlrujoče število, a na kvaliteto pevcev, ter rigorozno presojo njihovega glasovnega premoženja. Pevovodja kaže sigurno, veščo roko, čvrsto voljo In je Slavec v njem. tako upam, pridobil razborfte-ga, vstrajnega in temeljito naobraženega, stalnega pevovodjo. Pod njegovim vodstvom se gotovo Popno kmalu na nivo svoje slavne pevske tradicije in bodo Imela druga ljubljanska pevska društva v njem kaj kmalu trdega, spoštovanega konkurenta. »Žitno polje« bi naj bila zadnja točka, ker je vsled svoje živahnosti in značaja za konec primernejša nego sentimentalna, nekoliko bleda »mesečina«. Nastop |e bil discipliniran, čvrst, enoten. *   * *
_ Opera »Faust« z gostom. Včeraj }e
šel preko našega odra »Faust* z odličnim gostom zagrebške opere, z gdč. Djundie-načevo. V njenem znamenju se je predstava odigrala. Bila je ona, ki 5e temu skri-venčenju Goethejcve pesnitve vendarle vtisnHa pečat verje'.nosri in mehke poezfje velikega misleca. Gdč. Djundjenac nam Je podala Margareto v novi, dejal bi predelan? izdaji. Z ene frmed onih strani, ki dokazujejo, da H je Goethejev »Faust« blržil od parfumirane m*'Benetke Gonnodove. Njeno pojmovanje, k! se Je v veliki meri krilo- z Izražanjem,^ je temeljito pričalo o nenavadni inteligenci mlade pevke-irralke. Nlena Margareta Je bila zidana od znotraj na ven In njeni akcenti te?ra globokega do-Spomlnjam na konec balade o kralja Tmrlskem fn na nadvse diskretno. ps*h*-loško premišljeno sceno ob smrti Valentt-novf. Nikakega histeričnega kričanja, nl-kakega metanja svojega trupla preko nie-govejra — samo na značenje pri četka notranje drame Margaretine z odhodom od mrtvega brata. — Toliko o Podanju Mar-garetinem. Toda vkljub temu. da ;e imela v vsem po naš? ZlkovI težko stališče si nas je tud? glasovno popolnoma osvojila. Razpolaga z lepim, temno zabarvanlm sopranom mehke prožnosti, ki spominja ves čas na mezzosopran in potem v sočnih višinah le tembolj prijetno iznenadi. Tehnično dobra, se odlikuje pevka zlasti z lepim čustvenim frazlranjem. — Naši domači pevci so Jo v miselni doslednosti ta ori jen tfran osti le deloma dosegali. Predstava ki le nekoliko plehko Pričela, se je z nastopom Valentina povspela vsestransko do dobre predstave. Ptf puJtu Matačlč.
— Zanimiva domača glasbena noviteta* Vabim vse glasbenike, glasbene kritika is gTasbo ljubeče kroge na otkrlto bralno vajo prvega jugoslovenskega klavirskega koncerta mladega, komaj 21-letnega pianista g. Petra Dumičiča, h kateremu le orkester napisal naš rojak. t. ffladek. kapelnik v Sarajevu. Prt klavirju bo komponist sam, vajo pa bo vodil g. ITadek. G. dr. Cerin je, točno razumevajoč pomen zanimive brtlne 1
vaje, dal rade volje svoj orkester Dravske divizije komponistoma aa razpolaga Du-mičičev klavirski koncert je v treh stavkih: Allegro energico, Lento in Alegro seherzoso. V prvem stavku opisuje naš na-eOonabri podvig, v drugem pripoveduje ded svojim vnukom o težkih minulih časih, v tretjem pa se narod veseli v svojem svobodnem domu. Tehnično Je koncert zelo težaven, polne p rije men In zahteva tehtnega pianista. Orkestralni part je izrastel iz Du-mačičevih glasbenih misli, ter bo zanimivo opazovati duševno Izpopolnjevanje dveh komponistov v istem delu in to tem bolj, ker je b:l ves čas ustvarjanja Durn;3ć na »Seda cantorum« v Parizu (s franc štlpen-dfjem), kjer mu je bil učitej francoski skladatelj d* Indy. Hladek pa v Sarajevu. Ideja napol javne glasbene bralne vale, ki jo predlagam, je za Ljubljano nova. Oaa nudi komponistu priliko kontrole lastnega umotvora, saj je zelo redek slučaj, da bi ga slišal z orkestrom pi cd morebitno premijer©. Kritikom in za razvoj dcmsče glasbe zarrirm* ločim se je dana svobodna beseda o vrednosti dela, katerega izvajanje lahko priro-roča ali cćk'oni. ali nasvetuje izp-remembe. ner>osvečcnJm pa tudi pokaže način, kako začeti študij večje koncertne piiese, G. A. Lajovic Je d?J dvorano Filharmonične družbe kot njen predsednik za vajo rad na razpolaro in se teta prične Jutri, v četriek ob pol 11. zjutraj. F. Adamič.
— X. mladinsko mazftarno predavanje. Smotreno gre g. prof. Jeraj od preproste oblike, od klavirske sonatine do velike, mogočne sinfonije. Prišel je Že do godalnega kvarteta. Žal, da nimamo v Ljubi sni lastnega komornega kvarteta ter se moramo ponj zatekati v Zagreb, kjer sta kar dva. Zlasti za tako nesebično podjetje, kot so muzikalna mladinska predavanja. Je angažman zagrebških kvrartetnih izvajalcev občutno bremo. Kvartet, ki ie prvikrat stopil v Ljubljani pred našo mladino v nedeljo zjutraj, kvartet Miranov-Zepič (prof. Jan Miranov — I. gosli, Robert Dorfer — T!, gosli, iMIIan Zenic — vijola in Stanke žepič — čelo) je še mlado udruženje. prežeto z veliko ambicijo, širokim tehničnim znanjem m toplim, razumnim mterprsliranjem. pogost tona, čista harmoničnost zlasti na zaokroženih, mehkih mestih, n. pr. v tfav-dnu, obvladanje težkih, spretnost izvajalcev prcizku?a;očih mest (Gtaztmov). eno-dušna igra so le nekatere pohvale vredne lastnosti m!ad?h umetnikov. Njihovo delo Jih privede prav kmalu do polne zrelosti. Mladine, žal. v nedeljo ni bilo toliko, kot običajno, ker se le hranila za popoldanski voka'ni koncert Zveze pev. zborov. Res sta dve istodnevni glasbeni prireditvi pri nas še dokaj riskirani. Sicer pa Je mlada publ»ka sledila predavanju z napetim zanimanjem in izvajanja kvarteta ohsinala s radodarnimi priznanji. 2a prihodnje 11. predavanje pa se obeta še mmego zanimivejši program, in sicer flauta, oboa, klarinet, fagot, rog, pozavna ter Dvofakova serensda za pihalni orkester.
— »Ma vlast« to najznamenitejše delo češkega komponista Bedficha smetane se Izvaja v drugič v nedeljo, dne 13. dop. ob 11. v UnIonski dvoran!. Ciklus sinfonlčnih pesnitev izva*a operni orkester pod vodstvom kapelnika Balatke. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Pevski zbor Glasbene Matice priredi v nedeljo, dne 13. aprila f!. ob pol 8. zvečer v FrunčHflcanskl cerkvi koncept, na katerem bode izvajal Dvofakov poafrn »Stabat Mater« za soliste, zbor ?n orkester. Konc»rt dirigira ton*, ravnatelj Matej Hb-bad. sodeluje godba Dravske divizijske oblasti. Vstopnice v predprodajl v Matični knjigarni.
— »Ma vlast«, sinfonična pesnitev Bedrfhft Smetane se penov? aa sedeljskl matineil ▼ Unionu ob 11. dopoldne. Vstopnic© v Matični knjigami.
Dnevne vesta.
V Lfabuanr, dne 9. aprila 1924. Klerikalna dvoreznost.
v.
Zdaj z dimnikarjeYn se sestala, ga z milom »Z l a t o r o g« oprala, nevoljen on nad to masažo, poklical na pomoč je stražo.
Nadaljevanje sledi.
Sokolsfvo.
— Sokolsko draSfvo v Šilki ponovi telovadno akademijo v nedeljo 18. tm. ob 18. v društveni feIovadnici. Predprodaja vstopnic pr* br. Tušarju, Kolodvorska e, in br. WeiigonIfu, Celovška c — Zdravo! Odbor.
— Sokolsko društva v Šiški priredi ▼ četrtek 10. aprila ob 20. v društveni telovadnici predavanje »Strast v opojnosti« s skloptičnimi slikami. V petek 11. aprila pa se proizvaja istotam film »Vozač smrti«; življenska slika v šestih dejaniih. Filmske slike bode torniačll zdravst. nadz. g. dr. Ivo Pire. Začetek tudi ob 20. Ker je predavanje In film velikega vzgojnega pomena, vabi k obilni udeležbi — prosvetni odsek.
— Sokol v Mostah prt LJubljani je priredil v nedeljo, dne 6. aprila v svojem domu na Se In že v četrtič priljubljeno veselo igro »V Ljubljano jo dajmo«. Igralo se je zelo dobro, vkljub intrigam nekaterih bivših Igralcev, ki so izstopili Is društva, Opozarjajo, do^gnifca,  da tako dalo s*
sokolsko in ne poštene Će omenjamo po SMnne osebe, moramo pač reči. da so bi!? vsi igralci na svojih mestih. Gašper Sve-bernin (br. Pokorn) nam je izborno podal sliko ošabnega In imovitega kmeta. Roriji njegova žena (gdč. M. K.) je bila zalo dobro pogojena kmečka mamica, ki ve da nekaj tehtno pev. društvo. Z njegovo boleznijo šova) se je popolnoma- uživela v svojo vlogo. Pavle, hlapec, (br.Vertin) in Neža, dekla (s. A. Spuntova) sta nas s svojim neprisiljenim humorjem izvrstno zabavala. Mirko Snoj (br. Poharc), ki je pol ure pred predstavo prevzel vlogo, je bil zelo dober. Želeti bi bilo, da se občinstvo že enkrat navadi točnosti, ker s tem sami zavlečejo prlčetek predstave.
— Kar V| potrebnfete* to ]e Đzaflulđ.
To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Cug. V. Feller, Stubica Donja, D* ■
Uv &> Hrvatska* i *#,ui fc>ttt> dela tam, kjer bi lahko t*ai-
Predvčerajsnjim smo poročali p-» tnfermacijah iz Beograda- da so sc joli klerikalci ponujati radikalni stranki, češ da bi bili pripravljeni pod gotovini po-zoji zapustiti opozicijnnalni blok in stopiti v vlado. »Slovenec« je to vest z ogorčenjem demantira! in poklical na P£vrv>č cei*> dr. Korošca ki *e »Slovert-Ceveinu« dopisniku Izjavil, *da se klerikalni klub dosedaj šc nikdar ni nobe-?*;mu ponujal !n prav sedaj nima nr?-r^enesa povoda, da bi se poru*'?.] radika-j lom.« Navedli smo dobesedno dr. Ko-roščevo izjavo, ker ie karakteristična Dr. Korošec pra*i. da ?e klerikalci iz mso nikdar nikomur — >pontrjali«, Vcar Je relo neprevidno in evfemistično p^-ved^no. Ponujali se klerikalci po svojem pojmovanju doklej seveda niso, pač" pa so opetovano celo v časih, ko so bil% kakor seda*!, v na^estre^si opoziciji, iskali stike z vladnimi krogi ter previdno .sondirali teren, da-li bi mordn ti krogi ne bili pripravljeni jim za mastno ceno odkupiti opozicijonalno stališče. Tako so postopali vedno in pri tem jih n'kdar niso ovirale nobene obveznosti, ki so jih prevzel! napram svoiim zaveznikom. Zato so bili v rnrlamentn vedn^ n gtesu dvoreznih politikov in v političnih krojrih so bili že navaicni v klerikalcih zreti stranko, ki je na predaj vsaki vladi.
To je dejstvo, ki se ne da spraviti s sveta. Sicer pa morale v politiki ni, najmanj pa jo poznajo in priznavajo v političnem življenju Vlrrik^lci. Ko smo poročali o klerikalnih poskusil, dobiti stike z radikali, smo vedeli, da bo klerikalno časopisje to vest enersr?*-'^ demantiralo. Kljub temu pa smo b*or.rad-skemu poročilu verjeli, ker predobro poznamo klerikalno dvoreznost. In res je »Slovenec.r promptno derran^r^T dotično vest. Zlo naklučje Pa ie hotelo, da je v istem hipu, ko je v ^Slovencu« izšel ta demanti, objavil zagrebški nemški »rt *>Der Morgcn«. k? st^ii v ozkih stikih z opozicronalnim blokom, potrdilo tega, kar smo mi javili predvčerajšnjim. »Der JViorgen* ve še celo več povedati! Po njegovem zatrdilu sta se sestala dr. Korošec in predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanov^ć. Da na tem sestanku ni^ta govorila o lanski letini aH o sedanjem slabem vremenu, je razvidno že iz tee;a, da sta se dotaknila celo razdelitve ministrskih portfeUev, ki bi jih klerikalci dobili v slučaju, ako bi obrnili hrbet opoz:ci:o-nalnemu bloku. To T-est netr.škcsra lista smo v položaju še nekoliko izpopolniti: Klerikalci bi bil? prioravlieni se izneveriti Davidoviću. Radiću in Spanu za ceno, da se jim izroče štirje va/ni ministrski sedeži, predvsem ministrstvo za socijalno politiko, in da se jim prepusti v neomaino oblast Slovenija, Hrvatska in Dalmacija, stavili pa so pri tem Še en pojroj t. j. da radiValj taicj ?>reklne*io vsako zvezo s Pr*b?eeY»-vo samostojno *?emofcrst?ko strankr,.
To je bila klerikalna ponucl->a, katere pa radfkali sprejeli Zato so bila pogajanja prcklnjcr.a. Sedaj je seveda klerikalnim prvakom silno neljubo, da je stvar prišla v javnost, ker .ie fasno. da mora to omajati zaupanie v Koroščevo zavezniško zvestobo. Kdo naj zaupa ljudem, ki so vsak hip pripravljeni za skledo leče suniti bodalo v hrbet svojim zaveznikom?
^   ★ V:
— Rekord v modrosti ie dosegel *Slovenecr. Pravi namreč, da hujska-io proti srbskemu narodu Srbi sami s 'em. da »belgrafskl gospodje ne vedo, prvič kai je uprava sploh, in drugič, kaj ;e poštena uprava--. »Slovenčevemu«; polemiku bi svetovali, nr>j dobro prečita naš sobotni listek »Bahači«. Tam najde med dragim tudi oceno svoje domišljavosti, izraženo v besedah *Mt smo t mi, ki lonce peliamo.* Kako se more klerikalna gospoda po vzpeti do absurdne trdirve, da voditelji srbskepra naroda sploh ne vedo, kaj je uprava, ko so vendar po večini isti možje upravljali in vodili samostojno državo v najbolj kritičnih Časih tedaj, ko sc klerikalcem niti sanjalo ni, s kolikimi težkočami <o zvezani taki posli? Kako je mogoče očitati Srbom, da ?o samo oni krivi vsega nereda in "s.tH defektov, ko Je vendar notorično znano, da tudi slovensko in hrvatsko u rad o van je ni vedno idealno, da Imamo tudi v prceanskih Irrnjlh prav klasične primere birokratizma, nerednega uradnega poslovanja in mnogo drugih pojavov, ki pričajo, da smo sarni od idealne uprave še zelo daleč? Slaba uprava ni monopol Beograda. Pozna jo tudi Zagreb in Ljubljana, poznajo jo končno več ali manj vse države, kjer je zapustila vojna ve5ko posledice na vseh poljih družabnega življenja. To ie splošno zlo, ki daje pravico kritizirati in hujskati proti drugemu samo dotičnemu, kdor si lahko umije roke in po svoji vesti prizna, da ni sokriv. Kaj pa naši klerikalci? Ali so do danes storili vsaj en pozitivni korak k zboljšanju   državne uprave,   ali j
več pripomogli,   da krer.p dr?ava n»-pot konsolidacije? Ali so kicrikaini pn-' slanci kot zastopniki slovenskega ljud-( stva pokazali dobro volja da se reS* nesrečni bratski spor. da dobi držav.v zdravi temelj mirnega sožitja in sode-[ lovanja vseh treh plemen? Ne! Od fj-^. stega dne. ko so prišli v Beograd, do ć-r*.:   .  . .v?tar.-> krit'zi:a.io. rovarijo to * Ljskajot, ne da bt se zavedali važno***' zgodovinskega momenta   in zastavi vse sUe, da rJ-trani]o tisto zlo, ki )ri vil vv.-;:t. nereda   in nezadovoljnost*.' To zlo je antagonizam in sovraštvo pre-s čanskega ljudstva proti Srbom, ki ga,; klerikalci dosledno in z vsemi štirimi/ podpihujejo, mesto da bi ga pobijali. Oclj slovenskega ljudstva pa zahtevajo, nait smatra to razdiralno d j! 3 za največjo* uslugo državi in narodu. Končno naj S<ji omenimo, da niti v slučaju, če bt tnfl Beograd res izvor vsesa nereda v drw žavi,   r.iso   klerikalne metode prav« S kritiziranjem, hujskanjem in psovkami ne dosežem
— Krztl   t •stfpctujeta v Dalmacie. Kale              » iz Beosrn.-, da, odpo^.i'je kra .           ..vejica takoj: po povraiVu kraljice v He^cjrad, v Dalmacijo.
— Juroslovcnrko . češkosl'rr'r1. -liga v LjuHiani. Ouozarjamo na pređa-* var.'c dr. Ferdo Kozaka o »Preporoda češke đii>evnosti v leUh devetdesetih** ki sc vrši jr.tri v četrtek, dn~ to. i. rrr.. oh 20 v srebrnf dvorani hotela ^Union«.*
— Ekskurzija »Ljub'icrsi.esa Zvo- ] na« v Cco^rad je določena, ako srn«> prav poučeni, za binkoštne prarnike * in 9. junija, s čemer je dana možnost; da so tega izleta udeleži rndi dru:rV narodno občinstvo. Priporočljivo bi bK; !o, da prrabiio *o ugo-dno priliko vsi oni, ki žele videli našo prestolico.
— Pcsnfk Oton Zupančič, ki se ie? defi časa zdravi! na otoku Hvaru. se. je vrnil v LjuMjano. Zdravje se rnu iej** izdatno okrepilo. Na Hvani je dovršikj svojo dramo »Veroniko Desemš'.o.-. k*r' se v prihodnji sezoni vprizori na našem' odru.
— Izdaja pošte ob nedeljah m pravnikih. Poštno ravnateljstvo je odr.lJi?o.v da sme pošta Ljubljana I. oh ne^cliaV*; in praznikih izročati med lfc. In 1^. uro g v svojem pisemskem odpravulSlvu čJMk sopise itrcdnišivom ljubljanskih dnev-, n!».ov ra kavarnam. Uredrđ§tva in ka-. varno, ki se ^elo rjlcoristltl s trt ugrK*-s nosijo, n^i to sporoča predsto^ništvn-pošte Ljubljana 1.
— Knro!:fnr>st ijubljdttstcejg* mAffirfrStit. fsa ljubljanskeni ma«ifltratu vedri in ohla??< koalicija strank. Id povđarja širolcobesednoS ob vsaki priliki, d\ je prcdstavitcljica me# . ščanske enakopravnosti in pravicoljubnostL \ Njena   praksa na magistratu po dokazuje: popolnoma  ebraten   duh.  Kjer  nore  prt> . j?anja drugemi^eče in jih zapostavlja pmtJ« enostavnih pravilotB dostojnosti in ena'-ro** pravnosti! Tako ja zaprosila mana organi* ; racija  Ij-jbljanski magistrat,   da   ji dpJ<-"Jtf stojnico v Šolskem   drevoredu aa prodaj vrlikonoenih  olik,   kojih   cisti   dobiček ^ ^~T^čcn   za   humanitarne   potrebe naiejfa prebivalstvi. Tozadevno r>roSnjo fe ; članki «irad re^il p trm  da je prepaatil trfV . nem'i nadzornika določitev prostora. NaHe na sr> 9c klerikalne dame, ki smstraj^. cJa " se ne smejo dičiti s plemenitostjo in strjV Ijivostio. marve? da je njih ženska doUhtoaf t iskati nolltične in dru^e «rpore tam. kjer no f bi smeli obstojati, kakor ravno na humamV^ tarnem polju. Intervenirale so pri županu, da nrosror, prepuščen po tržnem nadzorniku in po nalogu gospodarskega urada odvzame prvi organizaciji In da        prisodi damam organizacije, kojih politični eksponenti vla= dajo na marf'v,-atu. Ta logika meščanke er.ckonravr.r iti je reo Cf^dr.a, nI pa tofflftS zanimiv«, kakor početie vodje gc«podarske» ga urada. ^. Janč:5aja. ki je na to intervencijo »Voalicijonaških« dam pojedel sve»j . ukrep ter b*~rt.alno uveljavil neprarično 2a# hte\*o  bdstik  oroti  damam,   ki   so vložile oroinjo ic preko uradno magistratne oaeaa» • zavzele dcx!':čcni prostor.
— Dinarski dan za vestfalske Slovenca v LJubljani je prinesel Din 7747.35, 5 lir 1, srebrno krone.    Nabrale so: ga. Jcrea Oven Din 267,50; gdč.: Vcrbič Mira-Cale-ari Florn 1090.75. 5 lir in 1 srebrno krono: v tem znrsku je vgtct znesek Ljubljanske i kreditne banko Din 250; Pečnik Pavb-Ca-leari Franja 473.25. (tvrdka Skabrne dar«*1-vala 100 Din); Bretl Spela-Velepč Maksa J038.75 (Češka Ind. banka 100 Dinh Je-žnvnlk Pavla-Tjvčnr Iva 704; Dolenc Pl»a 50.75; Zupane Štefanij^ 84. Flcischmasa !*>^50: Podrzaj 54-2=: Sela« Ange!». r^: Modi  Marija    164..%;    Klemenčič Mnrils: 173.25: Oosenke O^razdovesa zaveda na-' bra!e 2?c-"      Kcimenovana v pisarni Jrtjr^*. slovenske .Matice ata darovala ^ Din. Vsen^ • sodelavcem v Imenu vestfalahik 'eioveacev nariskrenejša vhalal — Zi vestfalske Slovence so dalje darovali: Društvo »Dobro-' delr.ost^ v Lhibliani Din 3C1: v-rcd. zave* za trs:. la irrdus*T. v Ljubljani Din 100. — Iskrena hvala!
— Izlet? po našem Jadranu! Podružn!« ca »Putnika« v Splitu organizira za letoT' njo spomlad In po'etje serijo Izletov eh dalmatinski rbali. Potovenje se bode vrnilo na pesebn! teto pripravljeni Jahti »Nk* vana«, ter se bode na enkrat moglo udeležiti Dotovanja aamo 24 oseb. Cena vojaji in celokapul oskrbi je samo ISO Din na daau Obenem opozarjamo tntereaento, da  imaj o j udeležrtikt teh izVtov 25      popusta po na*' 5ih železnice'!. Vse podrcbnej5e Infonnacile. daje pođrufalca »Putnika« v Llttbllaai, tAet te tudi forejemajo pbvesga nrliava.
•da 4
•SLOVrrcFRl   rv * rrrt u% ,   girr m jggg gfg§
—   O vseučlllškem študija. Prijatelj
našega lista nam piše: Danes imajo univerze v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani še vedno razne študijske skupine in različne statute za izpite. Doč':m 'ahko absolventi filozofske fakultete v Beogradu takoj po apsolviranju 8. semestra polože celotni diplomski izpit ter nastopijo takoj službe, so na  ljubljanski  fakuteti   tolike formalnosti, da morejo absolventi kvečjemu šele prvo leto po absolutorlju polagati izpit, a še takrat navadno lc en del.     Zakaj SO SC na ljubljanski   iilnzofski fakulteti ob začetku dovolile, oziroma nasvetovale skupine predmetov, kj pri razpisih slnžb sploh ne prihajajo v poStev? Raznfsujelo se n. pr. še vedno službe za skupine zemljepis in zgodovino, matematka in fizika itd., dasi si je večina slušateljev pri nastopu študij izbraT« nove sktmlne, katerih se sedaj ne upošteva. In kako naj novinci pridejo do službe, ako tudi imajo potreben izkaz o usposob-Ifenosti, ako Je pri vsakem razpisu pogoj službene dobe vsaj treh let? Kako naj novinec pride do teh treh let službe? Ali naj po  pet'etnem  visokošolskem  študiju, med katerim so se mnogi morali zadolžiti, tre tri leta brezplačno poučevat? Ako bo za razpisana učna mesta dovolj kvalificiranih prosilcev s trilefno slv^bo. potem novinci sploh nfkei ne pridejo do službe.
— Kdaj odpro nov? oark v Tivoliju? že pred volno so zasadili travnik nad Latter-marmovim drevoredom v moderen angleški park. Napravile fn nnsule so se steze, ki so že vse zopet zarasle s travo. S^daJ je drevje In gmrčevle dovolj doraslo. Treba bi bi "o le počistiti pota- nasuti nekoliko peska ter postaviti oar klopi in odpreti park občinstvu. Posebno v zgodnji spomladi, ko občinstvo še ne Išče sence, temveč solncnlh ?arVov, b? bTl ta park dobrodošel.
— Cel-ske vesti. Statistika cell-skega okrožnega In okrajnega sodišča. Izkaz števila civilnih in kazenskih zadev v minu'em letu. Okrožno sodišče: civilnih pravd 2058, prizivov v civilnih zadevah 123, rekurzov proti odlokom 184, kontrad'ktoričnih sodb (z sodbo končanih pravd) 131, izvršb 61, kazenskih zadev (pregreški in hudodelstva) 1783. obtožnic radi pregreškov in hudodelstev 657, zemljeknjižnih Izvršb 294- Okrajno sodišče: bagatelnih pravd 119. drugih 1017, kazenskih zadev 2128, izvršb 1777, zapuščinskih razprav 770, kontradiktoričnlh sodb 228, zemljeknjižnih Izvršb 1827. — Aretacija. Policija Je v nede'jo popoldne aretirala 4 fante, ki so z odprtimi noži razgrajali In nadlegovali pasante po Kapucinskem mostu. Pretepli so tudi nekega berača. Surovine so: Prane in Fric 2m*dar, Jožef Vo-
. lavšek m Kari Kragolnik. — Vreme se prt nas ne more in ne more usta'lti. Imamo menjajoče se solne« In dež. Drevje in «r-mlčevje že poganja. Vsled trajnega slabega vremena pa se ne more razviti. Dela po vinogradih hi poljih zastajajo in kmetje v naši okolici še niso doslej opravili skoro nfkakib spomladanskih de! v vinogradih In na poljih. — Poučni tečaj za kuhanje a plinom se bo vršil tekom tega tedna v celjski gospodinjski šoli. Te Čaj bo dostopen našim gospodinjam In se razpošljejo tozadevna vabila v prmodnjih dneh. — Podružnica uprave »Slovenskega Narodac v Celju se nahaja na Kralja Petra cesti v papirni trgovini g. Bovhe, kjer se sprejemajo tudi naročniki fn oglasi za »Slovenski Narod«.
— Mariborske vesti — Vpralanje Narodnega gle d. v Mariboru. Kakor vse kaže z večjo državno subvencijo ne bo nič. Vsiljuje se torej vprašanje: AH nal se Izvede   na zadnji   anketi sprejeti predlog, naj postane   vprašanje mariborskega gledališča skupno   vprašanje vse Slovenite, (pri čemer odpade glavna vloga na Ljubljano), ali pa se da gledaMšče v zakup privatnemu koncernu, aH pa se naj — zapre. Po današnjem razpoloženju ne pri-čakiremo od zunaj drugega kot moralnih protestov, pa niti ti niso sigurni. Resneje ▼ poštev bi prišlo   vprašanje, ako bi se Llublfana (v prvi vrsti seveda gledališče) odločila storiti sloviti odrešilni   korak In sicer na način, da bi mariborsko gledališče vendar ne Izgubilo popolnoma vso samostojnost.  Način  te razrešitve vsaj za enkrat ne spada še v javnost. Pa ne glede na to ne bi čisto odveč, ako se resneje pečamo ob enem tudi z vprašanjem zakupa ali na;ema te~a gledališča. Sem v do-ložaju ugotoviti, da bi se za to dobili resni refektant? v Mariboru  samem. Priporočljivo pa bi bilo. ako bi se zakup dal v roke večjemu koncernu rudi te vnanilh In-teresntov. Oškodovana bT morala blfl deloma drama, ki ne donaša toliko dohodkov kot operete in opere aH pa bi se moralo Izbrati osobje. ki v glavnih vlogah nastopi v drami In glasbenih predstavah, tako da bi prišM v p^š*ev kot specite'no osobje za opero samo prvovrstni operni pevci. Pa to so stvari, ki se tičejo b^*doČe uprave. Naglasa ti pa je treba, da je vsa Slovenija zainteresirana na tem vprašanju, ker pač ne sme dovoliti da bi Narodno gledališče v Mariboru ni Ihrbo Nemcem žalostno propadlo. (Pripominjamo, da je po naših In-fcrmac?;ah  ministrstvo presvete pripravljeno storiti vse. da se stvar čim preje ugodno uredi. — Uredništvo.)
— Smrtna kose. Umrla le v visoki starosti 05 let v LJubllani debro znana »tetka« Antonija Pire, majhna, drobna, dobrotna ženica, ki je pri marsikom posredovala na ta način, da je oddajala razne predmete Še v staro *ferzocengo* In Sedanjo mestno zastavljalnico. Bndi ji zem'jica lahka, — Na Olincah Je snoči po dolgi mučni bolezni umrl g. Ivan Starin, hišni posestnik ki mesar. Pokojnik je bi1 marljiv obrtnik ta drb:r gospodar. Pogreb je danes ob 17. popoldne na pokopališče na Viču. Blag mu spomin!
— Errafa corrlge! V dne 8. tm. objavljenem Članku »O nabavi upravnih pripomočkov« ie v odstavku, ki govori 0 personalnih pr'pomorkih. izostalo v drugem stavk-! v ? vrstic. Dotični stavek se pravilno glasi- »Pridobivanje oseb potrebnih za upravo po zasebnem pravo Je prosto«
njih pridobivanje po Javnem pravu pa ali prisilnega ali prostovoljnega značaja. Vojaško službovanje, pričevanje je vobče zgled prisilnega pridobivanja, postavljanje javnih funkcijonarjev pa vobče zgled prostovoljnega pridobivanja osebja po javnem pravu, sprejem delavcev za Javne gradbe zgled prostega pridobivanja PO zasebnem pravu.«
— Uradni statistični podatki k stanovanjski krizi v Ljubljani.   Statistični pregled oseb, ki rščejo stanovanja v Ljubi jam*. Stanovanjsko oblastvo I. stopnje v Ljubljani je začetkom tekoče za leta pozvalo vse one stranke,    ki Iščejo stanovanja V Ljubljani, naj se prijavijo stanovanjskemu uradu potom dopisnice ter pošljejo vse za statistični pregled važne osebne In stvarne podatke imenovanemu uradu. V sledečem objavljamo rezultat te statistike, ki odgovarja stanju z dne 1. februarja 1924. V tem času je prijavilo v celem 829 oseb Prošnje za stanovanja. Med temi je 415 državnih, samoupravnih in drugih Javnih nameščencev s prvenstveno pravico do stanovanj v smislu čl. 14 stan. pravilnika ter 414 privatnih oseb brez prvenstvene pravice. Od 415 drž. etc nameščencev je 80 rodbin z dvema. 113 rodbin s tremi,   100 rodbin s Štirimi In 122 rodbin s petimi aH več družinskimi člani- Med 414 privatnih osebami je 49 samostojnih podjetnikov, trgovcev, obrtnikov itd. ter 365 zasebnih uradnikov, nameščencev, delavcev Itd. Od 49 rodbin samostojnih podjetnikov,  trgovcev, obrtnikov etc. je 12 rodbin z dvema, 15 rodbin s tremi, 7 rodbin s Štirimi in 15 rodbin s 5 aH več rodbinskimi člani.   Od 365 rodbin zasebnih uradnikov in drugih zasebnih nameščencev, delavcev etc je 105 rodbin z dvema, 118 s tremi, 67 s štirimi in 75 s petimi ali več rodbinskim! člani. Stanovanjske razmere prosilcev so sledeče: V mesečnih sobah (brez kuhinje) stanuje 298 rodbin, v sobah s souporabo kuhinje 18, kot sostanovalci skrivno z drugimi rodbinami 40, v sobah s štedilniki 43, v 1 sobi in kuhinji 130, v 2 sobah in kuhinji 37,   v 3 sobah in kuhinji 11  rodbin, zadnjeimeno-vane 3 kategorije žele spremeniti stanovanja vsled vlažnosti, teme, mraza in drugih nedostatkov.   V   zasilnih stanovanjih stanuje 126 prosilcev In sicer: 37 v železniških vagonih, v barakah 49, v drugih zasilnih bivališčih (šupah, kleteh, podstrešjih) 40 rodbin. Izven Ljubljane (ki so službeno vezane na bivanje v mestu) stanuje 144 strank. Med temi vodi 101 dvojno gospodinjstvo, 43 pa jih iz drugih razlogov želi stanovanja v Ljubljani.   137 strank ima iz zdravstvenih ozirov,   55 Iz drugih vzrokov neprimerna stanovanja. 40 strankam so stanovanja odpovedana. Iz gornjih podatkov je razvidno,   da zadeva stanovanjske kr+ze  v Ljubljani   okroglo 3000 oseb ter da bi bflo, da se beda popolnoma odpravi, potrebno 700—800 stanovanj s 1, 2 in 3 sobami in pritiklinaml.
— Tržaške oljke na ljubljanskem trga. Kolo jugoslovenskih sester je tudi letos začelo z razprodajo oljk, kojih čisti dobiček je namenjen dobrodelnim namenom. Ne* umornim damam v Šolskem dreroredu pa se je letos posrečila nabava specijalnih tr* žaških oljk, ki predstavljajo zanimivo narodno blago tržaških Slovencev. O požar* jamo našo javnost na stojnice Kola jugo* slovenskih sester, da se seznani a proizvodi naših rojakov na jugu! Oljke so prav mični proizvodi narodne fantazije, ki nas skupno z drugim narodnim blagom pripravljajo na intimno doživetje velikonočnih praznikov v narodnem duhu I
— Izselfenlška zveza delovnega ljudstva. V Ljubljani se je ustanovila Izseljenska zveza delovnega ljudstva, ki Je začela izdajati glasilo »Amerikance«. V uvodnem članku čitamo, da bo zveza ščitila gospodarske interese izseljencev ter jim nudila vsestransko Informativno in gmotno pomoč. Zvezo ustanavljajo gg. C Stefano-vfc, Andoljšek, Verce, Globokar, Glavan in dr. List sicer pravi, da bo Zveza nepolitična organizacija, v resnici pa gre za politično akcijo g. Stefanoviča, ki bi rad pritegnil k politiki »delovnega ljudstva« Amerikance In njihove dolarje.
— Za slepe. Učiteljski zbor drž. dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani je daroval »Podpornemu društvu slepih« Din 300 mesto venca na krsto pok. g. vladnega svetnika Subica. Srčna hvala! Istočasno se zahvaljujemo za prejetih Din 500, katere nam Je ob Isti priliki nakazal mestni magistrat ljubljansku Podporno društvo slepih v Ljubljani.
— Obsodba šoferja, ki Je povozil bivšega ministrskega predsednika. Pred beogradskim prvofnstančnlm sodiščem je bil obsojen šofer 2ivadln Gjokič, ki je 7. maja leta 1923. vozli po Beogradu tako neoprezno, da je povozil bivšega ministrskega predsednika Aleko S. Jovanoviča, na eno leto ječe. JovanovIČ je kot je znano na za-dobljenlh poškodbah umrl. — Poleg tega Ima Gjokič plačati vse sodne stroške v znesku 21.000 Din.
— Poskusen samomOr radi ljubosumnosti. Hribar Valentin, posestnikov sin iz Cerkuš pri Zg. Tuhinju, si Je 7. t m. z britvijo prerezal vrat ter se nato udaril še s sekiro po glavi. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Vzrok samomora je baje ljubosumnost Dejanje Je izvršil Hribar v hipni duševni zmedenosti.
— Razne nezgode. Gozdni delavec Jakob Rihner. zaposlen v gozdu VVtndisch-gratza, si je pri de!n zlomil desno nogo. — Mariji Petrič iz Cerkelj pri Kranju Je sla-moreznlca zmečkala levo roko. — Alojzij Tavčar, mehanični vajenec, zaposlen pri Zemelrocku na Viču, se Je vozil z vozičkom po tivolskem kancu nizdol. Pri tem se je voziček zaletel v kostanj in si Je Tavčar zlomil desno nogo.
— Žrtev ueireče. Pred dnevi smo poroča*, da te )e v kenrični tovarni ponesreči] delavec Anton Habjan, ki Je popravljal verigo nad kotlom in Je pri tem padel v kotel. Vsled zadobljenJh težkih opek« Je Habjan včeraj v bolnici umrl.
— Tragedija ruskega emigranta, — V Cerknici se Je v ponedeljek ustrelil ruski begunec JO-ietni Sergej Martinov, fiaaaft-
nf pripravnik. Po izpovedbah njegovih nrt-jate'jev Je bil Martinov zadnje čase zelo potrt in predvsem ga Je potrla vest o smrti njegove matere v Rusiji. Napisal je Uštele v katerem navaja, da se je ustrelil sam. H koncu Je pripisal sledeče besede: O mati, mati o majka Rusija!
— Nesreča. Iz Stične nam poročajo: V Metnaju, mali vasi, spadajoči pod Stično, se je 2. tm. dogodila velika nesreča. Posestnik M. Kastelec, vulgo Hribar, je prežagal veliko drevo. Ko se je drevo že nagnilo k padcu, je Ktastelec skočil v stran da bi ga drevo ne poškodovalo. Debelemu deblu se je ob padcu Se dobro Izognil, a močno vejevje je Kastelca tako močno oplazilo in ga zadelo, da ga je podrlo na tla. Vsled tega je dobil hude telesne poškodbe: zlomila se mu je hrbtenica fn nekaj reber. — Smrtno poškodovanega so takoj prenesli na dom ter poklicali zdravnika dr. Jenka iz št. Vida, kateri je nudil Kastelcu potrebno pomoč. A z ozirom na hude telesne poškodbe ni bilo upanja da okreva. Kastelec je danes na poškodbah tmrl, zapušča ženo In dvoje mladoletnih otrok. Kastelec, vulgo »Hribar«, je bil komaj 38 let star mož, dober posestnik in sploh pri domačinih priljubljen sovaščan.
— Kako Je Čaruga sprejel obtožbo. — Poročali smo pred dnevi, da je bila obtožnica proti Čarugt hi tovarišem končana. Pretekli četrtek so čarugj in tovarišem prečItaH obtožbo. Pri čitanju so razbojniki pozorno poslušali In večkrat prekinil4 sodnika Ignjiča z medklici: »Ni takole — Slišali boste na glavni razpravi! Kdo Je to sestavil?c je vprašal čaruga. — »Državni pravdmk,« Je odgovoril sodnik. — »Kateri?« — Kaj te briga! — Recite mu, da naj sestavi drugo obtožnico. Preveč je zabe'fl!« Je rekel Čaruga, odhajajoč na čelu svoje tolpe nazaj v zapore. Obtožnica predlaga, da se kaznujejo s smrtjo na vešallh: Jovo Čaruga. Poveo Prvič, Luka ŠulenrlC. Marko DrezglĆ, Mato Krmporić, Nikola Mihaj-lovfč In Ivan Selthofer. — V petek dopordne je bil Čaruga odpremllen pod močno eskor-to v šumo, kler Je zakopal ubita tovariša Ugljanca in Clrkovlca. Gozd Je bil obkoljen z orožniki.
— Vremenska napoved. Dunaj. 8. aprila. Uradna vremenska napoved za 9. t m.: negotovo vreme. Najbrže sprva naraščanje megle, pozneje nekoliko gorkej-se. boljše vreme zelo kratko, mogoče Že tekom Jutrišnjega dneva zopetno poslabšanje, Mtro megleno, deževno m padajane temperature.
— Priporočamo gospodinjam banatske makarone. Glej današnji oglas.
Novoure'ena trgovina
nudi najbolj** oblačila. Cena nizka. Prepričajte aa v konfekciji In modni trgovini
frao LdML Pred Mio 1)
Društvene vesti.
— Tamb. društvo »Krim«. Redni občni zbor Prvega slov. tam. društva »Krim« se vršf dne 12. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. M. S oklica. Pred konjušnico št 4.
— Bosanci! Družabni klub «Bosanccv» vabi svoje člane, da se udeleže običajnega družinskega sestanka, ki se vrši v soboto dne 12. tm ob 20. zvečer v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti.
— Kolo Jugoslovenskih sester v LJubljani bo imelo redno letno skupščino dne I 13. aprila, to 't na cvetno nedeljo popoldne j ob 15. v dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Volitev druge skupščinske ratnice. 3. Volitev treh overovateljlc skupščinskega zapisnika. 4. Poročilo o delovanju glavnega upravnega odbora in podružničnih upravnih odborov. 5. Blagajniško poročilo. 6. Poročilo nad-zorstvenga sveta. 7. Predlogi glavnega upravnega odbora In poedinlh odborov. aH članov. 8 Volitev glavnega upravnega odbora in nadzorstvenega sveta. — K številni udeležb« vabi vse članice in prijatelje društva, odbor.
— Ferjalni Savez, LJubljana, priredi v nedeljo, 4. maja cvetlični dan pod pokroviteljstvom lefa prosvetnega oddelka St Bluka In ge. Majerjeve, soproge zdravstvenega svetnika.
— Predavanje v društvu »Soča« v LJubljani. V soboto 12. tm. predava v salonu pri »Levu« g. dr. Fran Čad ei prof. na realki v Ljubljani In sicer o zelo zanimivi temi »O skrivnostih elektrike«. Po predavanju prosta zabava, pri kateri sodeluje iz prijaznosti orkester Sokola I. Začetek točno ob 20.30. Vabljeni vsi. Vstop prost.
— Društvo dri. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani Dne 11. aprila ob 20. url je širši sestanek društva državnih pisarniških uradnikov v gostilni pri Logarju sv. Jakoba trg. Razvrstitev! Važno!
— Zadruga mesarjev in prekajevalcev vljudno vabi vse člane na svoj redni letni občni zbor. ki se vrši v nedeljo dne 13. aprila t. L dopoldne ob 10. uri v vrtnem salonu gosp. Peter Košaka.
— Društva za otroško varstvo m mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor dne 26. aprfa 1924 ob 18. v sodni dvorani št 16 (sodnijsko poslopje, pritličje, na leto) s tem-le dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora m računskih preglednikov. 2.) Volitev dveh računskih preglednikov in 3.) slučajnosti. Ako bi ta društveni zbor ne bi! sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugI občni zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društveni kov.
Najnoveiša poročila.
V JULIJSKI KRAJINI KLERIKALCI STRMOGLAVILI DR. WILFANA.
~ Trst, 9. aprila. (Izv. Ob 12.) Glavna volilna komisija za Julijsko Be-nečijo je končala revizijo glasovnic Kot član Slovenov je fungriral dr. S>la-vik. Danes je objavljen rezultat štetja.
Kandidati slovanske liste so prejeli poleg običajnih glasov še to-le število preferenčnSi glasov:
Dr. Wnfan 11.591, dr. Besednjak 12.154, dr. UIixe Stangher 11.907, Braj-sa 1089, Podgornik 949 in Bitežnlk 1030.
Po tem rezultatu sta na podlagi klerikalnega izdajstva in besedolomstva izvoljena dr. Besednjak in dr. Stangher. V političnih krogih je izzval izid splošno ogorčenje. Dr. \Vilfan je dobil v Trstu in okolic 49S0 preferenčnih glasov. Splošno so tržaški politični krogi prepričani, da bo dr. Stanger odstopa svoj mandat na korist dr. VVilfana.
TEŽAK ZUNANJE-POLITIČNI POLOŽAJ.
— Beograd, 9. aprila. (Izv.) Tukaj« šnji diplomatični krogi z zanimanjem zasledujejo razvoj zunanje * političnih dogodkov, ki imajo neposreden vpliv na zimanje*politični položaj naše drža* ve. Rusko*romunski spor, upor Bunjev* cev proti agrarni reformi v madžarskih občinah okoli Mohača in naš razmejit« veni spor z Romunsko, oziroma van* dalsko postopanje romunskih oblasti povodom izpraznitve krajev v Banatu povzročajo znatne komplikacije. Naša diplomacija tudi s skrbjo zasleduje zbližanie Bolgarske in Romunske, ki se zadnji čas pojavlja v precej realni obliki. Zunanji minister je bil včeraj p^ g!dne na dvoru ter je kralju poro* čal o položaju.
PRED NOVIMI VOLITVAMI.
— Beograd, 9. aprila. (Izv.) Z napetostjo pričakujejo nadaljnl razvoj zapletene parlamentarne situacije. Danes dopoldne so bile neprestane rn dolge konference ministrskega predsednika P a š IČ a s posara-nimi minlsttr. Konference so trajale vse do-
poldne in trajajo se sedaj, ob 12.30. Okoli 10. dopoldne ?e bil pozvan predsednik skupščine Ljuba Jovanovič na dvor. Takoj ro avdljenct je kcnferiral Jovanovič z ministrskim Predsednikom glede sklicanja narodne skupščine. Splošno prevladuje v par lamentu mnenje, da se narodne skupščina ne sklice, temveč ho vlada skušala najti drugo rešitev. Če se ne posreči parlamentarna rešitev, bo po velikonočnih praznikih sklicana skupščinska seja. na kateri bo prečltan kraljev ukaz o razpustu skupščine In o razpisu novih volitev. Tako rarpust, kakor tudi razpis novih volitev smatrajo v parlamentu za najbolj verjetno rešitev.
SPOR MED RUSIJO IN ROMUNSKO POOSTREN.
— Beograd. 9. aprila. (Izv.) Včeraj !n danes ro listi beležili vesti, da je v Be<cra-biji prišlo med ruskimi in romunskimi čo* tami do spopadov. Vesti prihajajo večinoma iz Bukarešte. V diplom ari enih krogih smatrajo, da bo Francija v slučaju konflikt ta med Rusijo in Romunsko zahtevala od Evrope, da zavzame stališče napram Rusiji. Maš zunanjepolitični položaj je v tem vpra* sanju zelo delikaten, ker nekateri politični krogi računajo, da bo Francija zahtevala od nas. da se pridnžimo Romunski, kar je iz* ključeno iz mnogih onortunističnih razlogov kljub zavezništvu z Romunsko. Sedanji zii# nanjepolitični položaj zelo vpliva tudi na razplet notranje krize.
RAZVELJAVLJENI SLOVANSKI GLASOVL
— Trst, 9.  aprila.  (Izv.)  Glavna komisija je pri reviziji razveljavila samo za
Trst In okolico I SI 7 slovenskih glasov. _
Razveljavljeni so blH posebno glasovi z vo* Ilšč v Storeh na Krasu 64, v Mavhlnjah 26, v Sežani 124 in Smihelu pn Postojni 124. Razveljavljeni so bili ti glasovi, ker Je bila Hpa narobe tiskana. Slovanski član komisije dr. Slavik Je proti termi protestiral. KONČM REZULTATI VOLITEV V ITALIJI
— Rim, 9. aprila. (Izv.) Snoči le bil objavljen končni rezu'tat volitev v parlament Oddanih le bilo 7,350.000 glasov. Vladina nacijonalna lista Je dobila nnd 4,264.300 glasov, manjšinske liste 2.700.000. Vlada razpolaga s 375 mandati (od teh Je 250 fašist ovski h ter 135 lib. demokratov, Jcitoll-kov in strokovnjakov.) Opozjdja razpolaga z okoli 130 mandati Socijalisti s komunist* 64, Italijanski kJerlkalci samo 39.
Turistlka in sport.
— »Slov. plan. društva« občni zbor bo, kakor čujemo, v soboto 26. t m. zvečer. Nekatere podružnice so Izrazile željo, da bi se občni zbor vršil v nedeljo 27. t. m. Menimo, da je občni zbor bolj prikladen v soboto zvečer, ker se z občnim zborom v nedeljo jemlje planincem edini svobodni dan, ki ga Imajo na razpo'ago v tednu.
— Sestavek vseh ljubljanskih športnikov, sklican včeraj v našem listu, se vrši danes v sredo In ne v četrtek, kakor Je bilo prvotno Javljeno. Jug. olimp. pododbor.
— Olimpijski dan v Beogradu. V nede-Sjo se le vršil v Beogradu olimpijski dan s predpoldansklm propagandnim tekom In povorko skozi mesto ter s popoldansko tek-kmo med BSK In Jugoslavijo. Propagandni tek se je vršil na progi od Avtokluba do Kalemegdana. Prvo darilo je odnesel Po-povič-šumadlja, drugo Trifunac-Šumadija in tretje Načevič-Jugoslavija. Nato se Je vršl'a povorka športnikov od Kalemegdana do Slavne. Na čelu povorke je korakala vojna muzika, nato so sledili Olimpijski odbor. Beogradski nogometni podsavez, Lahkoatle-tlčni podsavez m beogradski športni k1 ubi po abecednem redu. Povorke se je udele-
žilo 1000 oseb. Popoldne se le vršila zaključna tekma za darilo olimpijskega odbora med BSK In Jugoslavijo, pri kateri je zmagalo ambicijozno moštvo BSK z 2:0.
— Šahovski turnir v Newyorku. Dosedanji svetovni prvak Capablanca bo izšel, kakor se zdi, kot zmagovaTec Šahovskega turnirja v Newyorku. Capablancl Je uspelo z dvema en sudte-zmagaml, od katerih Je značilna zlasti zmaga nad dr. La-skerjem, priboriti si vodstvo. Rezultat 14 kroga je bil sledeči: Capablanca le porazlT dr. Laskerja. ki se je udal po 50 potezah, igra A.JeŠIn-Maroczv je končala remis. Bogoljubov je porazil Edvarda Laskerja po 57 potezah. Dr. Tartakover Marsha!\a po 61 potezah. Partija Janowsk1-Yates je bila pnv kinjena po 63 potezi. V 15 krogu so zmagali: Alješin nad Yatesom po 32 potezah. Marshall nad Rethljem, Capablanca nad Janovvsklm In Bo-~ Ijubov nad Tartakover-Jem. Partija Manx..y-Edvard Lasker le bila prekinjena. Stanje po 15 krogu Je sledeče* Capablanca 9%, dr. Lasker 8*4, AlJeŠIn 8%, Rethl 8, Bogoljubov 7, dr. Tartakover 6**, Maroczy 6, Marshall 6. Edvard Lasker 4 Janowski 3       Yate-s 3*6.
predvaja zadnji dan sredo. 9« t. m. lepo družinsko dramo
„Hipermoderna žena"
ali
tt
Pariški Skandal".
V četrtek, 10., t. m. se prične predvajanje senzacijonelnega potovalnega filma
i
Darila,
i
Film sam na sebi Je tako znamenit, da je bil od vseh strokovnjakov in naravoslovcev priznan kot dosedaj najboljši, kar jih je bilo izdanih. Posnetki so vsi po naravi, ter je za to porabila ekspedicijska družba nad dve leti. V filmu se vidi lov na kite, slone, bivole i. 11., osobito potovanje skozi pratravnike z vozmi vpreženimi z do 20 volmi, pozneje pa vožnja z avtomobili. Tru-dapolno prevažanje transportnih sredstev nudi občinstvu toliko zabave, da se obisk zamore le mirno priporočati v svesti, da bode vsak zadovoljen. — Ta spored je dostopen tudi mladini in se bodo vršile posebne predstave izključno za šolo-obvezne otroke.
Pričetek in cene navadne, 24S5
Uprava naleze lista je prejefa sa društvo slepih Din 100 od c prof. Jan SlaJta. Iskrena hvala 1
mam
31
Gospodarstvo.
MESTNA OKROŽNICA DAVČNIM OBLASTVOM.
Delegat ministrstva financ le Izdal na podrejene orade to-le okrožnico:
Finančni   zakon   za   leto   1924/25 je spremenil dosedanje predpise o dohodnini le toliko,   da se je t zv. eksistenčni minimum zvišal na 5000 Din, dočim je vse drugo ostalo tako, kakor je bilo urejeno s finančnim zakonom za leto 1922/23. Po znanih mi intencijah gospoda finančnega ministra,    za   katerih   pravilno tolmačenje prevzamem osebno odgovornost, odrejam, da se v tem zmislu postopa tudi pri priredbi za leto 1923,   In ponovno naročam, da naj se priprave za to odmero tako pospešijo, da bo mogoče v najkrajšem času sklicati komisije, vsekakor pa, da bo predpis brezpogojno izvršen do 15. maja tek. leta. To je finančna uprava dolina davkoplačevalcem, predvsem pa tudi lastnemu ugledu.   Upam, da bo zadostoval ta opomin. Izrecno pa pristavljam, da bom zahteval za vsako zakasnitev točno opravičbo, ki jo bom z vso rigoroznostjo presojal. Pričakujem običajni sumar form. form. 18 (§ 43 rač. Instrukcije) najpozneje do 15. junija, statistične izkaze pa do 30. junija 1924.
Da ne prekoračite teh terminov, je predvsem potrebno, da se z največjo skrbnostjo varujte stvarne in formalne ma-lenkostnosti. kakor sem Vam to priporočal že v svoji okrožnici dne 25. junija 1923, št. 2183'pr. Pri vseh priznanja vrednih napredkih, ki i*h opažam pri poedinih obla« srvlh, sem pri obravnavanju prizlvov vendar z obžalovanjem konstatlral, da druga baš v tem oziru še vedno neodpustno gre-Se- Tako n. pr. sem ugotovil, da se glede poslopij za čisto navadna tekoča popravila, ki o njih v splošnem ni mogoče dvomiti, niti da Jih Je gospodar faktično Izvršil, niti da je moral po današnjih cenah približno plačati svoto, ki jo te ustavil v fa-slju, ponekod! slejkoprej zahtevajo saldirani računi, ali da se pri takih postavkah, če tudi so relativno prav neznatne, takoj začne vrtati, ali niso morda že neodbitne Investicije Itd. Ako s takimi stvarmi zgubljate čas, mi je razumljivo, ne samo, da delo zaostaja, marveč tudi, da se davkoplačevalcev prijemlje ozlovoljenost Čas je, da vsi, posebno pa oblasrva z velikim številom davkoplačevalcev, opustite te navade, ki so danes samo še razvade, ako Indrviduelnl razlogi, n. pr. notorlčna nezanesljivost zavezanca Itd., ne zahtevajo kritlčnejse presoje tudi teh podrobnih po-
stavk. Dobivam ae redkokrai utls, da se dotični organ samo zato spušča v drobnja-ve, ker ne zna aH noče rešiti svoje težav-oejše, a tem hvalevredneiše naloge, da bi s! na podlagi drugih zanesljivih pripomočkov (železniških, trosarlnskih izkazov Itd.) ustvaril v celoti pravilno sliko gospodarske moči cenzita.
Pri dobri volil In smotrenem poslovanju mora biti ser a j stvar tem lažja, ker se je tudi zakonodaja vsaj toliko prilagodila spremenjenim razmeram, da je kakor rečeno eksistenčni minimum dvignila na 5000 Din.   S tem se Vam nudi možnost, da se otresete tlst.h malih In najmanjših eenzi-tov, ki res niso drugega nego balast, ki ga brez pravega financljelnega hastca, ali z veliko potrato časa vlačimo s seboj. Zlasti velja to o večini naših zemljiških posestnikov, ki se po poklicu In Izključno pečajo s kmetijo. V teoriji in praksi so se že mnogokrat Izrazili opravičeni dvomi, ali je dohodnina kot bistveno denarni davek v obče prikladna oblika davčne obremenitve za te primere, ker tu deloma še prevladuje narurelno gospodarstvo,   ln pravilno preračunani dohodkov v denar ravno radi tega zahteva neprimerno veliko truda. Ti pomisleki so danes tembolj na mestu, kjer je Še zvišanje zemlja rine, kakor je je prinesel zakon o proračunskih dvanajsti-rah za julij-september  1923, v precejšnji meri izenačilo nekdanje ugodnos*no davčno stališče zemljiškega posestnika. Kolikor na celokupni donos ne uplivajo bližina večjih mest In Industrijskih krajev, dobre komunikacije ali osebne razmere, ako n. pr. zavezanec izvršuje še gostilniški aH kako drugo obrt in podobno — smatram torej za tehnično ln stvarno jedino umestno, da se pri presoji številčnih predpogojev davčne dolžnosti te vrste cenzitov postopa z vso liberalnostjo.
Zal pa naša zakonodaja radi kompliciranosti vprašanja v ostalem Še nI mogla slediti gospodarskemu razvoju In nas s tem stavlja pred najtežjo priredbeno tehnično nalogo, ki si jo n.oremo misliti, namreč da kljub že davno obsoletnl davčni meri ne-uničimo davčne morale. Ce je Iz fasij razvidno, da zavezanec ni hotel prikrivati svojih razmer, marveč jih je lojalno in deta jllrano pojasnH, je torej samo zahteva razumne davčne politike, da se njegove postavke po možnosti akceptirajo, ako Je pa to po zakonu do cela Izklhičeno, da se takozvani pomisleki po vsebmi In obliki štilzirajo tako, da ne uplivaio kvarno na njegovo dobro voljo. Možnost, da nedostatke zakonodaje z razsodno prakso paralizirate aH pa Jih z nerazsodno le še povečate, je dana zlasti pri presoji dopust-
alk odbitkov ;h odpisov. Opozarjam še enkrat na opazke v drugem odstavku te okrožnice is priporočam skrajno ozlmost. Nedostopnost v vsikem oziru odobravam le tam, kjer se kopičijo dobički in se skušajo, da s* so dostikrat zasluženi z golo Špekulacijo, odtegniti adekvatnemu prispevanju v javne namene. Ponavljam Iz svoje okrožnice dne 15. junija 1923, št. 2153/pr., da ni samo financljelnl ampak tudi socijalni postulat, da se davčna oprava takim nakanam z vso energijo upre. Ako bi tendence v ti smeri proti pričakovanju tudi v komisijah našle oporo, je Vaša dolžnost, za katere izpolnitev polagam posebno važnost, da se poslužite pravice prizfva in me takoj obvestite, če bi se to pojavilo v večjem Šrilu, da morem gosp^ć:: finančnemu ministru, ki mu gre po § 3*1 zak. o oseb. dav. vrhovno vodstvo priredbe, staviti primerne predloge. V zvezi s tem pa vnovič svarim pred brezkritrčnim Izrabljanjem takorvanih vnanjih znakov, tembolj seveda pred slepo vero v nedokazane In dostikrat a pricrl nedokazljive, radi tega pa tudi čisto nerabne Informacije, ki Vam dohajajo ne vedno Iz na'bo!;š:h virov, pa tudi ne Iz najboljših namenov. Znani so slučaji, da marsikateri podjetnik samo radi tega vzdržuje rzvesten živHenski standardna si chranl svoj kredit. Ako pa Imate po vestni in objektivni presoji zadostne razloge, da smatrate informacije za resnične, se zanašam na takt, na gospodarsko, pa tudi na poHtično prevdarnost svojih organov, da bodo pred vsem v lojalnem sporazumu s komisijami, ki so se stvarni in objektivni argumentaciji Še vedno udale, znali zadeti pravo In pravično mejo.
Predpis dohodnine za leto 1923 utegne vsled izpremenjenih valutnih razmer pri marsikaterem davčnem zavezancu Izdatno prekašati predpis dohodnine za leto 1922, po katerem se Je dosedaj provizorno pobirala dohodnina. Da ne nastanejo pri prisilnem izterfanju dohodnine za leto 19?3 neprilike, če bi se taki povišk! takoj izterjali, dovoliujem nekvarno olajSavam. ki jih bom prizna1 na individualne prošnje, za vse cenzite, katerih predpis na dohodnini se za leto 1923 napram letu 1922. zviša za 25% ali več, da izterjajo davčni uradi še neporavnan-" presežek v dveh obrokih. In sicer 15. avgusta ln 15 novembra ti. O tem naj se davčni uradi obvestijo brez odloga.
Glede obvestitve davkoplačevalcev o predpisu bodo sledila posebna navodila. Prepuščam slednjič prevdarku gospoda predstojnika, koliko bi se s priredbo za leto 1923 dale družiti tudi že priprave za priredbo 1924. Vsekakor želim, da se tudi ta čim prej izvede. In si pridržujem primerne
ukre"e, ako b! s« cblasrva sama ne ravnala po moiin intencijah. — Delegat: Dr. Savnik s. r.
—Z Tuzja  Jadranske banke I podunavsko*   trgovačko*-   ak.-žjskcR disŠIva.
Upravni odbori Jadr-.rske banke t. d. u Beogradu i Podunavskog Trgovačkog akcijenarskor drušrvs j Beneradn doneli t au na zajedničkoj sedn*ci zaključak« da na svojim idućim redovnim skupštinama predlože svojim aketjonarima, ia se ova dva velika domača l čisto narodna novčana zavoda sp<~ie pod ftnporn - Jadrsnsko-po-dunavska banka«. Spajanjem je rr*dvid-jeno i povBenje kapitala tako da će potpuno up:-čeni akcijski kapital Jadransko-Pod-jnavske banke iznositi Din 120.000.000 a rezervni fond Din 32.noo.OO0. Za preuzl-mrirte even*ualno neoPtlranih akcija stvoren je sindikat pod vodstvom Srpske banke u Zagrebu, Hrvatsko-Slavonske Zemaljske rTlpotekarne banke u Zagrebu i banke i štedionice za Primorje na Snšaku.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 9. aprila. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.14 -14.24, Pariz 4.97*5 48465, London 349.50—352.50. Dunaj 0.1133 —0.1153, Praga 239.65—242.65, Trst ?"«.05 —351.05, .Nev-vorfc 80-125—81.125, Budimpešta 0.11—0.14. Valute: dolar 79.25—BO.25. lira 3.56—3.59.
in vest. pos. 1921. 65—67 za ratnu štetu 142—144,
Efekt- 1% 2i4% drž. renta
Ljub. kred. banka 22'—230, Centralna banka 65— 68. tfrv. esk. banka 146—14« Kred. bsnka,Zrb 144—146, Hipotek, banka 73— 74, Jngob&nka 123—125. Pr2šted:ona 920— 930 ??av banka 177—130, CxpioatacIjt T5J—155, Drava, Osllek 415. Sečarana. Osijek 1280 > s d. d. 64—65. Nil:ag !2i —130, Gurman 960—975, Slavonija 138— 141 Stri ne tov. 170—200 Trboveljska 700 —710, Union parom'in S00, Vevče 175. Sla-veks 430—460.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 9. aprila. Današnja precCjorsa:
Beograd 7.05 sr. tečaj. Praga 16.95 bi., Ncw-ycrk 570.25. London 24.73 bi.. Pariz 34.07 den., Milan 25.40 bi., Berlin 1.24, Amsterdam 213 b'., Bukarešta 2.95 sr. tečaj, Duia« 0.008075, Sofija 4.15.
— Trst, 9. aprila. Dna*nja Predborza: Beograd 27.80—27.90, London 97.50—97.80 Pariz 13.1—134. Newyork 22.50—22.65, Curih 395—397, Praga 67.20—o7.40.
— Dunaj, 8. aprila. Devize: Beograd 877— 881. London 307.300— 308.300. Milan 3159—3171, Ne\vyork 70935—71.185, Pariz 4157_^173, Praga 2105—2115. Curih 12.405 —12.455. Valute dinar 87.3—897. dolar 70.560 —70.960. Ura 3165—3185, češka krona 209? —2108.
BER
gumijaste saete m gumijaste podplate
Jo potreba, da Vam pribije Val čevljar na čevlje, kajti a tem ne prihranite samo denar, ampak si ohranite noge In eovlje.
Zahvala.
Vsem prliateljem In znancem, ki se ob priliki bridke izgube našega nepozabnega pokojnika, gospoda
Nalije Deržala
prihiteli nas tolažit ln vsem, ki so v tako častnem številu spremljali dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo učiteljskemu zboru II. rrestne deške šole, ravnateljstvu uč'teljišča in vsem, ki so posuli prezgodnjo gomilo našega blagega pokojnika s cvetjem.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1924,
2505
talaloftl ostali.
IL sm
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube naše iskreno ljubljene matere oziroma ses.re, stare matere, tašče ln svakinje, gospe
Fraole M roj. umn
stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem, jo sprem'H na njeni zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo
zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, zadrugi pleskarjev in slikarjev, tvrdkama ..Orient" Brata Eberl nasl. Martine, Čeme A Co in njihovim nameščencem.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1924, 2495 Rodbina Eberlova in Hanptmanova.
..Cnlnr",
najboljša. neSkodliiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A.
KANC, Ljubljana. — Raz« pošilja tudi po posti. 2922
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dražba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obrok«.
Telefon 220 272
Msfcenefa
—   DRVA —
trda ia mehka, žagana In cep-i ena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavil a na dom.
Naročila sprejema:
H. Petri*,
Gosposvetska cesta 16/1
Telefon 343 2244
X« o d govor o upravo
na i so prHof* 1 dinar.   PfafuJ* so
mnu 0GLRSI
Cona maHh oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanja pa Din S —
L
Službe
I
Blagajničarka
za restavracijo se takoj sprejme. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2506
Proda se kuhinjska kredenca,
dobro ohranjena. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda« 2492
Galerist,
vešč vseh k žagi spada« jočih del, išče službe. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«.
priporoma
Narodna knjigarna.
9©©QOQQQQ(t
Manufaktunst
detajlist, prvovrstna moč, samo z najboljšimi referencami, se takoj spre j-me v veletrgovini — R. Stermecki, Celje. 2419
Notariat.
Aba. jurist s vsemi drž. izpiti želi vstopiti kot notarski kandidat. — Po« nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Notariat 2464«.
Uradnik
z večletno prakso, mlad, agilen, sprejme vsako uradniško mesto v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod »Dob rs moč f2491« na upravo »Slov. Nar.*.
. LJUBLJANSKI VlEill VELESEJEH
od 15. do 25. avgusta 1924.
Ofldjelnl katalog IV. Ljubljanskega Velesejau bo edina najboljša ia najbogatejša knjiga z naslovnikom vsakovrstne
industrije, obrti in trgovine.
Oglasi v tem katalogu imajo najbolji! uspeh.
Naročila sprejema samo .APOLLO". anončni In reklamni zavod, R. Ooleb?owsH, Ljubljana, Stari trg 19, 1L nadstropje in uprava .Slovenskega Naroda".
Od pooblaščenih potnikov blagovolijo p. n. gg. zahtevati tozadevna pooblastila.
Provizijskega
potnika
Johro uvedenega v vsej Sloveniji nri trgovcih in zlasti km r tovorih »prej*
me prvovrstna tvornica, zn žgan fe in ItTr^rie. — Ozira se s*mo na osebe s stroko vri «"t*i znanem ln ki razpolagajo z refer-n-cami prve vrste. — Po-nudbe pod »A^;len,2430« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2430
»Wanderer«-avto,
moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — se tudi na obroke proda. — Posredovalcem provizija. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2308
Kompleten nožni in en ročni
šivalni stroj
ali samo glava — napro* daj po zelo nizki ceni. — Poizve se pri Iv. Auer-hammer, Kolodvorska uli* ca Št. 3, dvorišče. 2414
Pohištvo!
Spalnice, barvane, 2850 dinarjev: kuhinjske opra* ve 1-500 Din; vzmetni modroci In zgornji m o* drocil — Nudi tudi na obroke I — Franc Zupančič, mizarstvo, Glince 20. p. Vit 2463
Lokal
za manjšo trgovino se išče za takoj ali za po* znejši čas. — Ponudbe pod »Lokal/2434« na upr. »Slov. Naroda«.
Podjeten trgovec
z manufakturo, že 20 let v Ljubljani, dobro vpo* ljan, išče srednjevelik lo« kal za taVoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Lokal 2413« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Prostor za
delavnico iščem
v mestu na kakem dvo* rišču za tako i; eventu* clna preureditev in S* ščenie na lastne stroške — Ponudbe pod »A. K. 2493« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se več dobro ohranjenih
moških oblek,
med niimi žaket in smo* king*obleka, poleg tega nekaj ženske obleke in kostumov. — Ogleda se na Sv. Petra nasipu 49/7, od 10. dopoldne do 6.
zvečer. 24S1
I    ProBam |
2—3000 kg zdrave reoe prodam«
Ivan Kuralt, valjčni mlfn,
Domžale. 2472
21 mesecev star, lep eksemplar. se eeno proda. — Naslov pove upra* va »Slov  Naroda«. 2503
Prodam bas-Želo
z lokom, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. — Janez Nadižar. Bohinjske Bsls st. 75 pri Bledu. 2474
Klavir »Mignon«-
dobro ohranjen, emrri* Vanska registrirna b 1 a* c s i n a in dve omari 'Sch^MadVast'm) iz dobe Marije Terezije in Ludovika XIV. — naprodaj. — Naslov pove  uprava »SlovensVega
Naroda«,_2484
_
oir
ool emendolski kilogram Din 42.—: grover, polno-masten Din 40.—: trapi-stovski, polnomssten, dinarjev 35.—: trapistov-aki II Din 32JO. Po po* iti od 5 kf naprej; v Ljubljani dostava na dom. — Ivan Kos. mle* karaš, Ljubljana, Bohoričeva 28. 2335
Odda se soba
z električno razsvetljavo dvema gospodoma ali dijakoma; eventualno za* konskemu paru. — Cena zmerna. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2-190
Sostanovalec
se sprejme na hrano in stanovanj? v sredini me* sta od 15. apiUa f^]z.
Cena zmerna. — Naslov pove uprava >Slovens1<e=
ga Naroda«. 2499
Hiša,
pripravna za vaako obrt, na zelo prometnem kraju, ae proda. — Poizve se: Glince 74 pri Ljubljani 2462
Zemljišče,
tri orale veliko, s hišo, kletjo in podom ter govejim hlevom prodam za 60.000 kron. — Več ae izve pri Mihaelu Plahuta, Dragomirje, Laško. 2467
Vila
s štirimi sobami, man* ssrdo, dvema kabinetoma,    kopalnico, vrtom,
in gospodarskim poslop« jem, se proda. Stanova* nie takoj prosto. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2449
£okali
Trgovski lokal
t Ljubljani — iščem za takoj. — Ponudba pod »Lokal takoj/'2479« na upravo »Slov. Naroda«.
Dve me&ečn! sobi
z eventuelnimi drugimi ugodnostmi ~ddam do* tičnemu. ki plača najemnino pol leta naprej. — Poizve se v četrtek in petek od 6. do 7. v Flori* janski ulici 17/11. 2497
Iščem manjšo
mesečno sobo
▼ bližini pošte ali sodišča s souporabo kopalne sobe. — Ponudbe pod »Soba/2496« ne upravo »Slov. Naroda«.
Radi preselrfve I
Trgovina Marija Rogelj. Ljubljana. Lingarjeva ulica št. 4 vliudno naznania, da radi preselitve proda* }a po znatno znižanih ce* nah xim*ko blep.o pod lastno ceno. — V zalogi imam blago (štof), caig, sifon, kotenino, cefir, oksford, cvilh za odeje (kovtre), modroce, belo in rlavo za rj"he, moSko in žen«=ko perilo, kravate In drohnariio _ None-den na i ne ▼iTrvjđ;.' Samo do 30 spHal 2370
Vila »Straža«
na Bledu
obstoiečs Iz 14 opremljenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoji — na* o r o d a j, event. se zamenja za posestvo aH stavbni prostor v Ljubljani. Inventar je kompleten za event. ustanovitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago. — Dopisi na: E. Navtešek, Ljubljana.
2272
r
Razno
1
SLIKE za
legitimacije
izdeluje najhitreje fote* graf Hugon Hibier, Ljubljana,   Valvazorjev tr£.
1852
Modna krojačnica J. Sušnik
se je preselila v Selea* burgovo ulico št. 4, dvorišče, levo, in se priporoča. 23 3R
Kože, veverične, polhove
in od druge divjačine, —* kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja, Ljubljana, Sv. Florijana ulica št 9. 1719
V električno
brušenje
so sorejemajo rabljena britvice (Gilette, Mem itd.) — v drogeriji »Adrfc ia«, Ljubljana, šelenbur* gova ulica 5. 2312
Družabnika
z večletno prakso iščem. Imam lastno fotografsko obrt in atanovanje. Ženitev nI izključena. —«-Ponudba s iliko na uprs*
vr>   »Slov.   T^ar^da« pod
»D ružabnik /2465«.
I JfeOTemičnin* |
Rmmlitefnm posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA. Sv Jako* ba nabrežje štev 29 — SE PRIPOROČA V NAKUP IN PRODAJO NE-
PREMIČNIN.
212G
I Dopisovanje |
Spoznanje.
Izobražen gospod, jako premožen, v inozemstvu živeč, bi se rad spoznal z Istotako neodvisno damo. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod »Harmonija/ 2494«.
Ravnokar sem prejel večjo množino raznih
vrtnic
iz svetovnoznane drevesnice Teschendorf — te Drcsdcna. — Dobijo ae vsak dan pri Ivan Bre-celniku, Ljubljana, Veli« ks Čolnarska ulica št. 21.
2384
Vrtnice,
nizke. triletne eepljenke. 40 najlepših vrst. • 10 do 12 Din komad, za ta« kojšnjo saditev, nadalje rdeče grozdičje, briljia ter gladiole — nudi al. občinstvu v mestu ia a« deželi — Anton Perast trgovaki vrtnar. Ljubi j* na, Ambrožev trg 3. 21^
Inserati v »Malih oglasih«
trna jo neoporečna velik uspeh v »Slov. Narodu**
f
Stran 6.
»slovenski narod«
10. aprila 1924.
štev. 83.
naprave za destilacijo lesa
po lastnem preizkušenem sistemu (več naprav že v obratu) Zajamčeno najvišja izraba i
J £
K I S
T E
Male naprave z letno produkcijo bukovega lesa od 2000 prostor, metrov naprej zasigurajo že velik dobiček.
Strokovni proračun brezplačno, neobvezno. 2500 Dopisi pod „LUTZ" na upr. Slov. Naroda.
Jtajvečja izbira zadnjih novosti. SpctnlaSansVih Mcbnkov in slamnikov ravnokar Sošla v modnem salona
3S*t Šksf-Vtanek naslednice
ihW?m PoS Jranco štev. 2
preoblikovanja in popravila se točno izvrsnje]^. Žalni klobuki vedno priznano solidne cene!       v zalogi.       priznano solidne cene!
t.
Nnznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubi oče, stric, svak itd., gospo
!uan Starin
foišns posestnik in mesar
danes ob 8. zvečer po dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnkega se vrši v sredo, dne 9. t m. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Glince št. 30, na pokopališče na Viču.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Gince, dne 7. aprila 1924. 2487 Žalujoča soproga, otroci in ostali sorodniki.
STEZNIKE
(moderca)
po životni meri priporoča
Ana Sutter
Dunajska cesta 6*11
v hiši lekarne Piccoli.
Veliko IsbEro najnovejših
svilenih in večernih
damskih klobukov
ter slamnikov po zelo ugodnih cenah priporoča cenj. damam
Ivanka S teg nar,
Ljubljana, Rimska cesta 10.
r
Praške
2488
šunke
prvovrstne kakor tudi vso ostalo mesnato blago ter izvrstne Hobasice po praškem načinu izdelane, se dobe pri: bjelovarski tvornici suhomesnatoga blaga
Josipa M* sinovi i i Bjelovar (Sli.)
Razpošilja se v poštnih paketib in po železnici.  —  Zahtevajte cenik.
Velecenjene |
gospodinje!
V Vašem interesu ie, da pri nakupovanju testenin zahtevate pri Vašem trgovcu „BANATSKE MAKARONE" v zavojih po pol kilograma
z znamko „Slon*.
Banatski makaroni
so lxdelant Iz pristnega bonaskegs vsealćaega zdrobe ta niso dražil *ot
drage testenina« — Dene se povsod.
trena znamko „SLON"! 2483
Rok za ponudbe w svrho nakupa
500 — 600 m3 hrastovega Sess
_ gozda pri Keetanfevic! neteče 30. aprila 1924.
Korporacija si pridrži pravico kupčijo v osmih dneh potrditi ali ovreči.
2502
a korporaciie v Kosten!aviet.
Najnovejše
velikonočne razglednice
na drobno in debelo priporoča
Narodna knjigarna
-      Ljubljana, Prešernova ulica 7 -
>aO0OlOIOIOIOIOIOIOIO8OIOI(
rc? Zalogo klavirjev in pianinov
najboljših tovaren  Boaendorfer, Crapka, Ehrbar, MOlal. Schvrelghofer. Original Stingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obtoke.
Jerica Hrtat ioL Deleac. Ljubljana.
Hilšerjeva ulica številka 5.
e l i n "
osip Peteli
Mublfana, Sv. Petra nasta 7.
Priporočamo na veliko in malo
galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Haj.tizje cene.     Postrežba točna.
on^zn za elertr. i^c^struo d. z o. z.
£radi električne centrale ffn naprroe. Velika zalega motorfeo in električnega na-fsrSf sla. Cene Izredno nizke. Postrelba točna. 1^3 želfo poszf lnieni?;a brezplačno.
LJMBLJIU1R, Dunajska cesta L. — TeL 88. HMRIBOR. Vetrtniska nI. M   —  TeL 239.
IVAH ZAKOTNIH KUK
Telefon 379     mestni tesarski mojster    Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene ?tavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stropi,   razna tla.
stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga. Tovarna furnirja.
M 1 N Al
Za božjo voljo, nikar ne pozabi kupiti si jumper pri
A. Sinkovic *m K. Soss
Mestni trg 19.
Tam dobiš: volnen jumper od Din 88 naprej, svilen jumper po Din 180, 250, 325. 440, etamin in opal bluze Din 134. — Zunanja naročila poštno obratno!
SSol
TaokM iste niskog i visokog stiska, kondensatorno stabil u izvrsnom stanju, prodaje se zbo^ povečanja radnje ss jednom Corneral lokomotivom od 36*50 sa pokrovom, u radenje od 1-og maja. Isto-tam jedan  Benz-motor 9 H P malo uporabljen asta. Obe mašine »
svojime mlinara
PAVLE PFEIFERA, Bajmok,
BACKA, gde se može pogledati. 2443
adnje novosti
Ivan Kacin, Gorica, Via Rast
Tvornica klavirjev In harmonijev. 2445
Prodaja planine I vrste z garancijo za ceno Din 16.000
Harmonije 4 oktave   2 reg. ena vrsta glasov . 3.500
5             6   .   dve    . , 6.000
.       5     .     10   ,                kolenčka » 7.500
Velika zaloga starih violinov, mandoline, kitare, strune za klavirje, tamburice, violine, itd.
Pošilja po pošti! Zastevajte cenik ! Oddaja tudi na obroke !
pomladanskih svilenih  klobukov, čepic in   slamnikov  velika   Izbira   p *> mano nizki ceni priporoča
modni salon
uchlv-Maške
Ljubljana, Židovska uHta 3
L*
pozor i |f KRATEK CAS! eoami
7o
O
o
Vse po primerno znižani/i cenah!
SCST* ePri^ nizki ceni!
Cjubljana
Sv <Pefra csfa štev. 3
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbe r o potrebščin za krojače in šivilje. Velika izbera nogavic, rokavic, triko perila in površnih ženskih volnenih jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilene, pletene samoveznice i. t. d.
Vse po primerno znižanih cenah!
popusta pni tvf»dki
SI O J & MODIC
manufakturna in modne trgovine (Prešernova ulica *t. 3)
vsled izstopa družabnika.
švicarskega
Mudi se občinstvu prilika do ugodnega
angleškega 4% najfinejšega^ češkega
^a  M**8 ev
za W
Maga
za
francoskega
s-
3i
dame in gospode ter vse drugo pod manufakturo spadajoče blago.
Stev. 47/0. D. D.
250<
V soboto 12. aprila
otvorit«
•odaja
s ostankov
blaga za obleke in perilo po skoro polovični ceni v prvem  nadstropju hiše štv. 20 na Krekovem trgu pri
Tekstilbazarju.
Ostanki se prodajajo samo vsako  sreda in
SObotO. 2486
Po pošti razpošiljamo ostanke vsak dan. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik!
Razpis prodaje hrastovega lesa
in drv.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma 1 Ljubljani proda ofertalnim potom v »Petrovi šumi* (v Krakovem), ki leži poleg državne ceste v Kostanjevici (Dolenjsko) loko posek:
a) 43.58 plm hrastovega lesa 20—30 cm v premem za tehnično porabo,
b) 471.11 plm hrastovega lesa nad 30 cm v premeru za tehnično porabo.
c) 395 plm hrastovih neprebranih drv.
Na predpisanem vzorcu pisane, kolekovane rn z 10% vadijem opremljene ponudbe se morajo vloiifi do 29. aprila t. 1. do 12. nre pri upravnem odbora dr. Orsžnovena d^nš^ega doma v Ljubljani (univerza}.
Predpisani vzorci za ponudbe se dobivajo pri podpisanem odboru; istotam so na vpogled interesentom splošni prodajni pogoji.
Zapiski izmere hrastovih hlodov, kakor tudi splošni prodajni pogoji so na vpogled pri računski upravi v Kostanjevici (Dolenjsko).
Les in drva je možno na licu mesta ogledati.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1924.
Dr. Serko m. p., t. č. predsednik.
TRGOVSKA BANKA d
LJUBLJANA
KAPITAL
:-: Izvršuje
Syf—§1 Trgovska
C v lastni stavbi) hi REZERVE Din 18,300.000-—
bančne posle najtočneje in najkulantneje x
Telefoni i 139, 146, 458
EKSPOZITURE Konji«.