Štev. 46. Y Mariboru 18. novembra 1886. Tečaj XX. List l judstvu v poclnlt. Izhaja TRak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za felo leto 3 gld„ za pol let» 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja iipravnlštm v tiskarni sv. Cirila, koroške ulic«, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr Beseda c. kr. ministra. (Konec.) Kar je za Nemca prav, to menimo, ne more za Slovenca biti krivo. Da je med njima vtem razlika, tega mi po svojem stališču ne moremo in tudi ne priznamo. Slovenci so v resnici skorej sami kmetje, Nemci pa so pri nas ali tržani ali mestjani. Po svojem poslu so različni, vendar pa, kar se pravi, stanovitni prebivalci niso. Iz svoje velike večine so le bolj mimogredé na naši, slovenski zemlji. Kaj pa se more človek na take ljudi zanesti, o tem nima nibče več dvomov. In vendar so in še imajo ti ljudje doslej edini besedo pri porotnih sodbah v Celju. Da to ni zdravo življenje, uganeš po takem lehko in je to največ krivo, da nima naše ljudstvo prav nič zaupanja na porotne sodbe, kakor se one vrsé doslej pri c. kr. okrožni sodniji v Celju Za slovenstvo ali nemštvo se še pri njih, vsaj v prvi vrsti ne vpraša. Vsled tega tudi ne naglašamo mi pri tem vprašanja slovenstva. Nam je za to, da raz-kažemo svetu, kolika da leži krivica za naše slovenske kraje v tem. da se slov. možje, ki ne škilijo na nemško stran., ne jemljô med porotne« može. Sodi se namreč o njih, da ne znajo nemški in da za to niso za porotnike. Ako pa vleče kater slovenski kmet z nem-čurji, pri njem se zatisne oko, češ, da zna tudi nemški. Ali pa zna, za to se ne vpraša veliko, dosta je, da se štuli med Nemce. Več se od njega ne tir j a. Predsednik c. kr. okrožne sodnije v Celju ima pri listinah porotnih mož zadnjo besedo. Pri tem mu stojita dva moža na strani. Vzeme ju on in sicer iz celega sodnijskega okroga Kdo sta imela doslej ta posel? Bila sta to moža, ki stojita po polnem na strani nemčurjev, torej zoper slovensko ljudstvo. Eden je doma v Ormožu, g. F. Kada. drugi pa prej v Mariboru in sedaj v Grradcu, g. dr. Josip Schmi-derer. Ona sta torej na zadnje odločila s predsednikom c. kr. okrožne sodnije v Celju, g. dvornim svetovalcem pl. Heinricherjem, kdo da velja in kdo da ne gre za porotnika. Mi nismo za to, naj ju dolži kdo, da sta imela pri tem nem-čursko mero. Ne, mi ne rečemo, da sta se, ke-dar je hodilo za kako razsodbo, raji odločila pri Nemcu ali nemčurju za to, da kaže, pri odločnem Slovencu pa za to, da ne kaže za porotnega moža. Da sta ona zmožna to storiti, tega ne trdimo, že za to ne, ker imamo veliko spoštovanja do g. predsednika c. kr. okrožne sodnije v Celju. Le ta ju je gotovo, predno si ju je izbral v pomočnika, dobro presodil. Ko bi se mu bila v tem oziru sumljiva zdela, ja-valine bi jih ne bil vzprejel. Tega tedaj ne, da ju mi sumimo. Toliko pa menimo vse eno, da prav, čisto prav ni bilo njiju voliti. Njuno očitno delovanje dela ju sumljiva in kjer ima ljudstvo le količkaj uzroka, da sumi, tam si ne da vzeti več suma. Sum ostane sum in dobre reči ne pride iz njega. Ce tedaj to preudarimo, ne bo nam težko vedeti, koliko da pomena za slov. ljudstvo v odgovoru g. minis^a,* Ako se poslej ravna pri sestavljenju listin ■gdr-otnih mož zvesto po njegovih mislih, bode ;,konec tistemu nezaupanju, s katerim je doslej* slov. ljudstvo gledalo na porotne sodbe v Celju. Bog zna, kaj ta pridobitev ni po takem ali človek se le čudi, kako je bilo mogoče, da se že doslej ni tako ravnalo. Po uzroku išče zastonj, kajti to. da je znati nemški, že tudi vsa omika, katere je za porotne sodbe treba, ne znati pa tega jezika je zadosti, da človek ni za-nje, — to se nam ne zdi na nobeno stran verjetno in taka misel tudi ni, reci kdo, kar hoče, pravična. Nasproti pa je načelo, ki leži v misli g. pravnega ministra, zdravo in zato ga smatramo za tako, ki ga sme slovensko ljudstvo biti veselo. Viničarski red za Štajarsko vojvodstvo. (Dalje.) § 9. Kdor kakega viničarja najme, ki je bil najet po viničarski knjigi že od katerega drugega, ne zgubi le samo are, če je katero nadal in katera zapade občinski denarnici, ampak se more kaznovati še vrh tega tudi po okoliščinah s 5 — 25 gld. § 10. Postavno najet viničar mora nastopiti s pomočniki, ki jih po pogodbi priskrbeti ima, službo o pravem določenem času, kakor tudi izgovorjeno število domače živine seboj pri gnati. Nasproti je pa tudi posestnik vinograda dolžen, da pusti viničarju nastopiti službo po pogodbi in ga naznani občinskemu predstojniku. § 11. Viničar je zavezan vinogradska dela prav in o pravem času storiti in dokler hoče posestnik vinograda viničarja, njegove pomočnike izgovorjeno vprežno živino za katera koli dela za vinogradsko posestvo porabiti, je dolžen, če se tirja to, storiti taista proti izgovorjeni ali v tisti okolici navadni viničarski dnini, če sklenjena službena pogodba kako drugače ne določuje. § 12. Viničar je dolžen, posestnika vinograda v vseh zaukazih, ki se službe tičejo, ubogati, proti njemu in proti njegovim ljudem se spoštljivo obnašati in spodobno zadržati; nadalje je dolžen, vsako škodo na polju in pohištvu posestniku vinograda naznaniti, in mora sploh vse svoje moči napenjati, da vsako škodo, posebno po požarih, po tatvinah grozdja, sadja, krme, drv, stelje, orodja in drugih reči odvrača. § 13. Viničar je dolžen, storjeno škodo, ki je je on sam ali so je njegovi domači ali posli krivi, ali katero je storila njegova živina na vinogradskem posestvu, povrniti po odločbah državljanskega zakonika. § 14. Brez dovoljenja posestnika vinograda ne sme sprejeti viničar nobenih gostačev v svojo viničarijo, katero mu je odkazal. § 15. Zmikanje (tatvina) grozdja, sadja, lesa, reznic in mladik iz korenin (živic) sado-nosnic, krme, stelje, gnoja, vsake vrste itd. ima za krivega viničarja razun nasledkov, ki ga po splošnjem kazenskem zakonu zadevajo, še tudi tiste, po § 17 lit. a. § 16. Nasproti pa je tudi dolžnost posestnika vinograda, dajati viničarju in njegovim pomagačem izgovorjeno plačilo v denarjih in druge dohodke o določenem času. Ako se o znesku plačila ni določilo gotovega, naj se določuje z ozirom na plačilo navadno v okolici (§ 27). Oe se ni dogovoril poseben obrok, kedaj da naj se plačuje plačilo v denarjih, naj se plačuje, kolikor ga je izgovorjenega za posamezna vinogradska dela, posebej (najemščina), vsakokrat takoj po tem, ko je do- tično delo pravilno storjeno, in kar je plačila na leto, pa v četrtletnih obrokih nazaj. Viničarju se ima povrniti škoda, kolikor se mu je je morda zgodilo po zamudi dolžnosti posestnika vinograda in sploh naj se ravna ž njim spodobno. § 17. Viničarju se more odpovedati služba še pred viničarskim letom in jo ima zapustiti v 14 dneh od dne, ko se mu je dala odpoved: a) če ga spoznajo krivega kakega hudodelstva sploh ali tatvine, goljufije ali nezvestobe, ali pa ga obsodijo radi kakega drugega prestopka postave v zapor, ki presega 14 dni; b) če je dogovorjeno število delalcev ali do. mače živine brez dovoljenja gospodarjevega zmanjšal in ni maral za opomin jih nadomestiti v enem mesecu; c) če se zoper svoje službine dolžnosti hudo pregreši, posebno če se zapovedim posestnika vinograda, ki njegovo službo zadevajo, stanovitno in trmasto ustavlja ali če se kaže po pijančevanju za službo ne-posobnega; d) če domačo živino, ki se mu je v njegovo porabo prepustila, kljubu vsem opominom čisto zanemarja; e) če svoje delavne moči zoper določbe § 11 brez privoljenja posestnika vinograda drugod rabi, dasiravno je posvarjen bil ; f) če se stori kakega psovanja ali hudega ravnanja s posestnikom vinograda ali z njegovimi domačimi krivega; g) če se uda igri ali drugim razuzdanostim in nenravnosti. § 18. Viničar more razun v § 4 določenega časa službo odpovedati in jo v 14 dneh zapustiti: a) ako je posestnik vinograda ali so njegovi domači z njim ali z njegovimi ljudmi grdo ravnali, ali b) ako ne dobi svojega izgovorjenega zaslužka v denarjih ali drugih dohodkov, ki se mu imajo plačati, kakor tudi povrnitve mu priznane škode (§ 16) po storjeni tirjatvi v 8 dneh. (Konec prih ) Gospodarske stvari. Sadjereja. „Kdor sadno drevje sadi, polaga v zemljo denarje, kater» bode njemu in vuukoin tisoče e obresti donašalo." Skoraj bode že leto minulo, odkar se je v Št. Jurji na juž. žel. ustanovilo še eno sadno društvo pod imenom „Farno sadje rej s k o društvo;" namen je, obilno plemenitega sadnega drevja med farane spraviti in kar je poglavitna stvar — v dober kup! Pravila tega društva je vis. namestništvo v Gradcu potrdilo in tako je to društvo imelo aprila svoj prvi ustanovni shod. Bil je mnogo-brojno obiskovan, pač lepo znamenje, da ve naš slovenski kmet že tudi dobro sadjerejo ceniti. Gosp. prvosednik, Toma Grah, pozdravi navzoče s prijazno besedo, v kateri povdarja ime-nitnost sadnega drevja pri kmetiji. Da pa se sadjereja pri nas še ni dosti visoko popela, temu je uzrok 1. malomarnost, 2. nevednost in 3. dragota mladega drevja. Kar zadeva prvo točko — malomarnost ali popustljivost do sadjereje, bodo žali Bog, primorala kmeta slaba vinska leta in pa vse uničujoča trsna uš; ona bode gotovo, kakor se vidi, V kratkih letih vinograde ukončala. Da nam torej ne bode hladnega požirka pri težavnem delu pomanjkovalo, treba je za časa gledati, s katero pijačo da bomo vino nadomestili, v tem pa nam ni dosti premišljevati — to je sadno. Kar se tiče 1. in 2. točke, ustanovilo se je ravno iz tega uzroka to društvo, da obojim neprilikam v okom pridemo. Društva imajo velik pomen, kajti česar ne zamore posamezen, to storijo lahko s skupnimi močmi vsi, z malim trudom in denarjem — eden pomaga drugemu. Srčno vam toraj slov. kmetje naj bode priporočano društvo, ki je zgola v vaš prid, v boljšo bodočnost kmetijstva. Prvosednik potem prebere potrjena pravila, katera so navzoči z radostjo zaslišali. Se tisti dan je pristopilo 29 pravih udov, kateri so si naročili 3000 dvoletnih divjakov po 1V4 kr. Društvo je izbralo izmed svoje srede predstojnikom g. T. Graha, blagajnikom g. Jak. Zveglar ja in odbornikom g. Franca Dobovišek-a. Koncem aprila so se društveniki zopet zbrali, ko so se jim divjaki razdelili. Pri ti priložnosti razlaga g. predstojnik, kako se imajo divjaki pripraviti in saditi, da gotovo in naglo rastejo. Kedar Vam bodem poročal o vspehu tega novega društva, se nadjam, da bodem našel pripravljene kmete, kateri bodo naše delovanje s pazljivostjo zasledovali, kajti sedanji časi so za našega ubogega kmeta tako resni, da mu ne sme tudi trohica tega v izgubo iti, kar bi mu bilo v korist. Ako se bodo kmetje tudi drugod za sadjerejo tako zanimali, kakor pri nas, hočem pa pravila tega sadnega društva v Vašem cenj. listu v ponatis podati. T. Grah. Sejniovi. Dne 22. novembra v Arvežu, pri sv. Barbari v Halozah, v Podčetrtku in pri sv. Marjeti na Dravskem polju. Dne 22. nov. v Ernožu. Dne 25. novembra na Ptuju, v Lo-čah in na Dobju. Dopisi. S Ptuja. („Pevsko društvo.") Naše „pevsko društvo" zgubilo je iz društvenega odbora jako delavnega in požrtvovalnega gosp. dr. Franja Grossa, c, kr. sodnijskega pristava, ki se je preselil v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel v odbor čast. g. o. Bonaventura Ci-ček, prokurator in kaplan pri tukajšnjih oo. minoritih. V zadnji seji je sklenil odbor poslati gosp. dr. Grossu pismeno zahvalo za dosedanji trud. Za društvenega kapelnika sprejel se je g. Ant. Jirka, učitelj glasbe in petja tukajšnje čitalnice, ki je izučen v konzervatoriju v Pragi. Kot pesni za tretji veliki pevski zbor v prihodnjem letu so se za prvo določile te-le pesni: 1. „Na Preširnovem domu", veliki možki zbor s čveterospevi od g. dr. B. Ipaveca, — 2. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor od g. Ant. Nedveda. — 3. „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni", mešan zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in s spremljevanjem orkestra od g. Ant. Foersterja. — Druge pesni se določijo v prihodnji seji. Te se bodo dale sedaj v tisk in pričakovati je, da se v sredi prihodnjega meseca razpošljejo. Društveni odbor prosi, naj se doneski redno vplačujejo. Udje, ki so s plačilom zaostali, se pa opominjajo na dano besedo. Odbor. Iz Ormoža. (Sple t k arije.) Naši posili-nemci so se začeli nekako gibati. Meseca sept. t. 1. priredili so najprvlje tako zvano „šolsko veselico". Za to veselico so tudi povabila razpošiljali. Pa nikar ne mislite, da so k tej veselici Ormožke Slovence povabili. Najodličnejši Slovenci, med njimi tudi udje okrajnega šolskega sveta, niso dobili nikakih povabil. Tudi se niso — z malo izjemo — pri njih doneski in darila za to veselico pobirali. Ali je tako ravnanje postavno in dovoljeno, se bo še pri kompetentnih oblastvih pitalo. O tej veselici nečem veliko govoriti, ampak povem samo to, da se jc šolska mladina še le pozno na večer spremljana z godbo in najhujšimi posilinemci domu vrnila. Med potom in skoz celo mesto so pa imeli nemški agitatorji „komando" in mladina je morala vedno upiti in „hoch" klicati. Upitja ni bilo ne konca ne kraja, dokler niso celega mesta prehodili. In tako se je nedolžna slovenska mladina kvarila. — Pri tej veselici se je pa tudi „frauenortsgruppe" nemškega šulvereina izcimila. V svoji navdušenosti so namreč naše velikonemke iztuhtale, da brez nemškega šulvereina več ne gre. Pa kako bi to napravile, da bi jih s prvega ne zasledili ? Pobirale so najpoprej podpise pri go-speh in dekletih in sicer za ta namen, da bi se v Ormožu otročji vrt ustanovil in da bi one istega podpirale. Pri tem pa marsikdo ni nič slabega mislil in tako so tudi nekatere venke ujeli. In glejte, iz te reči se je potem „frauenortsgruppe" nemškega šulvereina prikazala. — Naše velikonemke so namreč rekle: Za otročji vrt potrebujemo denarja in zopet denarja. Vsled tega potrebujemo še kake druge podpore — to je od nemškega šulvereina; da pa isto dobimo, je treba „frauenortsgruppe" ustanoviti. — In tako je potem neka gospa, katera je po svojih psicah že dobro znana, v to svrho zborovanje sklicala. Akoravno so se neke tri koprive, katerih niti Nemci, še manj pa Slovenci marajo, jako trudile, da bi se to zborovanje sijajno obneslo, so naše velikonemke hudo pogorele. Tega zborovanja se neki ni toliko društvenikov udeležilo, da bi se postavno sklepati zamoglo. In tako je našo „frauenortsgruppe" baje že Drava poplavila. Z Remšnika. (Blagoslovi j en je šole in družba sv. Cirila in Metoda.) Dne 13. in 14. listopada so možnarji okolici naznanjali posebno svečanost. Bilo je namreč 14. dne blagoslovljenje šole. Vdeležili so se svečanosti blag. g. Iv. Hribar iz Ljubljane, ud družbe sv. Cirila in Metoda, g. Konrad Mejovšek, učiteljski vodja iz Marenberga, g. Jože Smole, nad-učitelj v Remšniku, gospodičina Berta Hodi, učiteljica in velč. g. Fr. Kitak, provizor na Kapli. Pred sv. opravilom bilo je blagoslovljenje, potem primerna pridiga, za odgojo otrok sv. meša in po sv. opravilu se je šolska mladina z godbo podala v šolo, kjer so bili nagovori. Prvi stopi na oder domači župnik, predstavi g. Hribar-ja, uda družbe sv. Cirila in Metoda in med nagovorom prebere cenjeni list iz Ljubljane. Glasi se tako-le : Velečastiti g. župnik! Visokocenjeni rodoljub! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je z veseljem izvedelo o Vašem rodoljubnem postopanju posebno glede razširjene šole na Remšniku. Tu je res treba prihiteti na pomoč slovenskemu kmetu, na katerega povsod preže nasprotniki. Odbor za tekoča opravila je uvažujoč Vašo prošnjo enoglasno sklenil: 1. Vaši občini se brezobrestno in brez odpovedi posodi 1000 fl., dokler je na isti šoli učni jezik slovenski. 2. Odprtje šole se vsled lastne inicijative vdeleži g. Ivan Hribar, ud vodstva. Ta gospod Vam bo tudi dalnje poduke dal ter prinesel tudi načrt dolžnega pisma, oziroma amortizacije. Zelja vodstva je tudi tistim občinam slovenskim, ki so že padle v oblast nemškega šulvereina. pri-lično, kolikor bodo naše denarne moči pripuščale, pomagati; naj se nam le v tem obziru primerno svetuje. Z domoljubnim pozdravom! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani II. nov. 1886. Tom. Zupan, prvomestnik. Anton Zlogar, zapisnikar. Živahni živio klici so na to sledili in se za to tudi tukaj družbi sv. Cirila in Metoda prisrčno zahvaljujemo. (Konec prih.) Od sv. Janža na Dravskem polju. (Po vol it vi.) Dolgo je pokrivala tema prekrasno našo Dravsko dolino, zato se še do sedaj nikdo ni hotel, ali ni mogel izpredramiti, da bi vrinil kakšnji dopis od naše okolice. Vedno smo upali, da bode kedaj bolje, zavest nam je torej ukazovala, naj molčimo po prigovoru: V potrpljenju rožice cvetijo. Nismo se motili, prekrasno je razcvetel prapor slovanski v izidu volitve tukajšnje občine dne 20. oktobra za vselej in v veliko veselje narodnjakom, posebno še mladini, ktera se vsa narodno izgojuje. Počastil je s svojo navzočnostjo kmečko volišče tudi blagi naš g. baron Dunaj. Po postavi ima tukajšnja občina voliti tri volilce, in bili so ti-le v gosp. France Lešnik, č. g župnik Janez Nep. Simonič in g. Jaka Golob. Le ta je vedni boritelj in vodja tukajšnje narodne stranke. Volili so seveda dne 28. oktobra na Ptuju vsi narodno in veseli nas, da je g. Fr Lešnik postal „list naše gore". J. S. — Štarški. Iz Loke blizu Zidanega mosta. (Ogenj, požarna straža, zažigale c.) Velik strah smo imeli prebivalci loški dne 31. okt., to je v nedeljo. Žvečer ob '/¡¡9. uri jelo je goreti na kraju vasi, pri J. Breznikarju. Gorelo je veliko poslopje, ki obsega: en živinski, tri svinjske hleve, klet, žitnico, pod, škedenj in listnjak. Mnogo je bilo slame in krme v skednju, v list-njaku mnogo poljskega orodja in desek, streha pa je bila tudi s slamo krita. Rešila se je živina razun ene svinje, koja je čisto zgorela. Druzega se pa ni moglo nič rešiti, ker je ogenj prehudo razsajal. Požarna straža je bila navzoča s svojim orodjem, ter si je dosti truda pri-zadjala, da zabrani razširjanje ognja, ker je bilo v bližini več slamnatih streh. Največ truda pa sta imela plezalni vodja g. Ivan Jakša in plezalec F. Matek. Bodi jima toraj hvala! Lovra Ivnika, ki ga imajo sploh na sumu za zažigalca, je žandarska patrolja prijela in odgnala. Škoda se računi na 800 fl. Poškodoval se razen gospodarja J. Breznikarja ni močno nobeden, on pa je strašno po glavi in rokah opečen, vsul se je na nj del goreče strehe, zadušilo bi ga bilo, da bi ga ne bil nekdo rešil iz ognja. Iz Luč v zgornji Savinjski dolini. (Revi ca.) Štiri dni in noči brez jedi, pijače, na prostem, v mrazu je dostala 14 let stara Franca Pečovnik. Dne 25. oktobra t. 1. v jutru je odšla v hosto, slaba na pameti ter se je v meglenem vremenu zablodila daleč v goščavo. Ko jo starši izgrešč, iščejo jo vse dni skrbno sem in tje, a ni bilo duha ni sluha o njej. Dne 29. oktobra ste jo dve ženski po opravkih našli v goščavi vso razdrapano, boso in na pol nago. Še je živa ter za drugo dobro ohranjena, le noge so ji od mraza otekle tako, da ji ni moč hoditi. Politični ogled. Avstrijske (ležele. Delo delegacij vije se v Pesti le po času naprej. Posvetovanje o po trebščinali za vojaštvo trpi že sem ed ponedeljka, a skončano še je samo o rednih, o izrednih potrebščinah pa se še utegne vleči do konca tedna in pride še tedaj le v ponedeljek posvetovanje o potrebščinah zunanjih zadev. — Minister Kalnoky zatrjuje v delegacijah, da nima strahu, ako pride do vojske, a ni še sedaj za njo znamenja. Stvari se, misli minister, na Balkanu rešijo lehko do dobra, ne da se skali mir. — Minister za nauk in bogočastje, dr. pl. Gautsch. stoji sedaj že v drugem letu ministe-rovanja ter pričakuje odlikovanja in pravi se, da je to za-nj že na poti. — Nemški klub drž. zbora se hudo jezi na Dunaj, ker njegovo prebivalstvo ne mara za nj ter se ne zmeni za njegovo tarnanje, češ, da se dela nemštvu krivica, odkar ima grof Taaffe vladno krmilo v rokah. To je najbolje znamenje. Pametno nemško ljudstvo izprevideva povsodi, čemu da je toliko ropota ter se obrača z nevoljo od tacih kričačev, katerim ni za nemštvo, ampak le za gospostvo in pa za — žepe. To kričanje nese nekaterim veliko. — Za kat. vseučilišče v Solnem gradu prizadeva si dvorni svet. Jurij Lieu-bacher veliko in namerava za-nj denarja dobiti po srečkah ali vlada se ustavlja srečkam. — Gradec je baje najbolj nemško mesto ali kdor biva v tem mestu prepriča se lehko, da je najmanj tretjina prebivalcev — slovanskih. Ta-mošnje Jovanišče ima biblioteko, ki šteje sedaj že llG.OuO zvezkov in je v njej tudi več slovenskih bukev. — Baron Pino, drž. poslanec slov. kmetov v Velikovskem okraju, odloži, kakor se čuje, poslanstvo še to leto. Ako to stori, ugodi gotovo nemškim krieačem, katerim je še vedno prav, kakor trn v peti. — Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Grmu pri Novem mestu se začne z 18. novembrom redni poduk. — Za volitev drž. poslanca na Notranjskem priporoča se troje kandidatov in bode torej volilcem težko si izbrati, ako ne odstopi kateri že prej. — Za železnico iz Ljubljane čez Trebnje v Novo mesto se poteguje več dolen-skih rodoljubov, češ, da najbolj kaže ali še je veliko vprašanje, je-li se sploh naredi železnica v onih krajih. — Čitalnica v Gorici ima sedaj novo, lepšo obliko ter je vredna tamošnjih rodoljubov. Med vojaki in italijanskimi prebivalci so sopet prepiri v istem mestu. Počitnice v srednjih šolah so v Gorici še, ka kor prej v avgustu in septembru, sedaj pa jih čejo preložiti na čas od 15. julija do 15. septembra, tedaj prav ta čas, kakor so po naših srednjih šolah. — V Trstu so imeli uni ponedeljek nevihto z bliskanjem, tudi je strela udarila v neko poslopje na velik strah prebi- valcev. V soboto pa so zadnje tri bolnike odpustili iz boleniščnice. ko so bili že do cela iz kolere ozdraveli. — Tudi po Istri in Hrvaškem je sedaj kolera polegla, celih 5 mesecev so jo imeli. — Kongresa ali cerkvenega shoda v Karlovcu je konec. Nekaj udov je odstopilo, ker se ne zlagajo s patriarhom Andjeličem. Vlada jim ga je usilila in tega mu še sedaj niso pozabili. — Po Pešti so razklicali, da je kolera prenehala ali ljudje ne marajo za ta razklic veliko, češ. da se tudi kolera ne izmeni za-nj ter napade ljudi slej, kakor prej. Vunailje države. Da-si ne sprejme princ Valdemar izvolitve za bolgarskega kneza, vendar se razido udje sobranja malo po malem domov in menimo, da so prepričani, da je njih delo zastonj, dokler ne dobi Rusija zadnje besede. — Sliši se, da ponudi car Nikolaja kneza Mingrelskega Bolgarom za kneza. Ako je to resnica, ne ostane jim druga, kakor izvoliti ga. ' S tem se vrne najhitreje red v deželo, kolikor ga je ondi sploh mogoče. — Rusija zbira vojno brodovje v Odesi, pač za to, da je hitro k redu, ako se zgodi kaj pri Bolgarih. Iluski poslanik Kaulbars, se obnaša pri njih, kakor kak paša in ščuje ljudstvo zoper vlado. Le to je tudi v resnici že nemirno, izlasti po vzhodnji Rumeliji vre na večih mestih. — Turčija drži sedaj z Rusi in nabira vojakov ob meji Rumelije, pravi se, da jo hoče zasesti. Nemški cesar je vzbolel, knez Bismarck pa je prišel v Berolin in govori se, da ga je važna zadeva priklicala v mesto, ali kaj je to, tega ne ve nihče. — Angliji je veliko na tem, da ne ostane sama nasproti ruskemu medvedu in zato se prizadeva, da dobi Avstrijo na svojo stran. Lord Salisbury se dela sedaj, kakor da je zadnje že resnica in grof Kalnoky temu v ogerski delegaciji ni oporekel. — Francija je sedaj v onem srečnem položaju, da se nihče ne izmeni za njo, k vei-jemu še pokaže kje kedaj trolasi Bismark na-njo, češ, da brusi meč, to pa vselej takrat, kedar hoče denarja od drž. zbora. Vselej ga dobi tudi. — Glasovit bogataj Paul Berti je v Tonkinu umrl in je dala vlada 10.000 fr. za njegov pogreb. Denarja tedaj še ima, da ga tako izmetuje. — Italijanski kralj, Umberto, podelil je avstrijskemu poslaniku v Rimu, baronu Ludolfu, veliki križ sv. Mavricija. Ako je to neko znamenje, da se Italija nagiba k Avstriji, more biti kriva tega le Bolgarija in v resnici se mudi italijanski poslanec v Carigradu z namenom, naj pregovori Turčijo, da pripusti avstrijsko, italijansko in angleško brodovje skozi Dardanelsko ožino, ako nastane potreba. Kakor se vidi, gre vse to zoper Ruse. — V Sudanu še je vedno upor in angleško vojaštvo preži zastonj na ustajnike. Tem se godi dobro in ne manjka jim življenja. Vedo še prav, kakor na lastnem domu. Če jim česa zmanjka, dopelje se jim prek Masave, dežele, katero je letos spomladi Italija zasela. Le ta jim daje tedaj potuho. Za poduk in kratek čas. Lurška mati božja. (Dalje.) Ko nadškofFonteneau odstopijo, se po časih uredi procesija. Najpred stopajo možje in ženske, za njimi pa duhovniki v roketih in sred vrste duhovnikov nosi osem mož prelepo ban-dero. Procesijo so vodili nadškof Berchialla s slovesno asistencijo; pred njim hodita s škofijskima pastirskima palicama francoski opat benediktincev, Bourigaud, in opat trapistov iz dežele Natal v južni Afriki, oče Frančišk- Procesijo je sprevajalo sto in sto v Lourdesu navzočih romarjev. Med procesijo navdušeno prepevamo lourdesko pesen; lepo vbrani, lourdeski zvonovi nam pomagajo peti in Marijino čast povzdigovati. V cerkvi se nadškof vsedejo na svoj tron, duhovniki jih v polukrogu obstopijo. To je bil veličasten trenutek: avstrijski narodi se vkla-njajo brezmadežni Materi božji ter ji poklanjajo izborni dar. Na to nastopi voditelj avstrijskih romarjev doktor Zschokke, se nadškofu globoko prikloni, povzame latinsko besedo ter pravi, da naj ovo bandero bodočim rodom svedoči resnično pobožnost in otročjo ljubezen avstrijskih narodov do prevzvišene Matere božje. Zdaj stopijo nadškof na svoje apostolske noge, odprejo svoja usta ter rečejo: „Z veseljem sprejmem danes v imenu očetov misijonarjev ta dar, kateri se bode tukaj na večne čase hranil, da bode potomcem vedno pričal o vaši pobož-nosti, vaši veri in vaši goreči ljubezni do pre-svete Device." Na to duhovniki odpojejo Ma rijino visoko pesen. Po blagoslovu stopim jaz na prižuico. Ko grem na lečo, mi je srce tako hitelo trkati, kakor bi tri dni ne bilo bilo ter bi hotelo zdaj to dostaviti. Na enkrat sem stal na prižnici in skorej nisem vedel, kako sem gori prišel! Govoril sem blizo to le: „Moje srce je tako polno čutov, da jih hitro ne morem v red spraviti. Veselje, navdušenost, zahvala, ljubezen, hvala, čuda, vsak ta čut hoče prvo mesto imeti v mojem srcu. Jaz pa prvo mesto prepustim ponižnosti ter rad spoznam svojo nevrednost, da smem na masabielski pečini, na kateri je Marijina noga stala, govoriti. Kaj? Moja nečista usta bi naj hvalo Marije brez madeža spočete oznanjevala? Sveti angelj, prosim te, da poprej očistiš moja usta z žarečim ogljem, kakor si nekdaj usta sv. preroka Izaija očistil 1" „Štiri velike milosti sem od Boga že dobil v svojem življenju, če morda ni predrzno božje milosti samopridno pretuhtovati. Milost sv. krsta, po kateri sem otrok božji postal; prvo sv. Obhajilo; tretjo milost, ko me je Bog poklical za svojega duhovnika: „Ker niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil", — in ko sem pred mojim škofom na tleh ležal, da so me v mešnika posvetili; in štrto milost, ko sem večnemu Bogu prvokrat daroval nekrvavo daritev novega zakona. Preljubi romarji, danes doživim peto veliko milost, da smem v Lourdesu, ki že po celem voljnem svetu slovi zavoljo Marijine božje poti, Marijo brez madeža spočeto poslavljati." „Kaj čem vrniti Gospodu za vse. kar mi je podelil?" „Moja duša naj poveličuje Gospoda, in moj duh naj se razveseli v Bogu, svojem Izveličarju." Potem sem govoril o pomenu, katerega ima prikazen v Lourdesu po božjem redu v katoliški cerkvi. Rekel sem: Marija brez madeža spočeta se je 1. 1858 v Lourdesu za to prikazala, da bi potrdila verski člen od čistega spočetja. katerega so štiri leta poprej sv. oče katoliškemu svetu oznanili. Ravno tako, kakor se je nekdaj na taborski gori tudi Kristus prikazal v svoji božji časti, da je potrdil besedo in vero sv. fetra: „Ti si Sin živega Boga!" Slednjič sem prosil Marijo za milost sta novitnosti, za srečno smrtno uro in da bi nam po tem revnem življenju pokazala Jezusa, blaženi sad svojega telesa! — Ko pridemo iz cerkve se je dan že precej nagnil. Na večer obiščemo zopet dupljino da z rožnim vencem sklenemo nepozabljivi den. Niti obilni dež nas ni zamogel zmotiti v naši večerni pobožnosti. (Dalje prih.) Smešnica 46. Korporal ga je rad dobil pod klobuk. Stotnik ga hoče odvaditi ter mu zapove, da mora vsako jutro priti k raportu ter izpovedati, če se je bil prejšnji den napil. Dobro ali neko jutro ima ga korporal, ko pride k raportu, že tudi precej. „Gospod stotnik", reče tedaj, „včeraj sem se bil z nova vpijanil." — rKorporal", odvrne stotnik z nevoljo, „saj ste že tudi dnes pijani." — „Na povelje, gospod stotnik", pritrdi korporal, „to bom pa jutri povedal." Razne stvari. (Božičuica) Njih ekscelencija, milost, knezo-škof so dali kat. gospejnemu društvu v Mariboru 40 gld. za božičnico. To društvo napravi namreč vsako leto o božiču ubožnim dekletom mesta in okolice božične jaslice ter jih pri tem obdaruje, kolikor in s čemer ravno premore. (Zlata poroka.) Gašpar Rožanc, po dom. Bokal, kmet v Št. Jurju pod Tabrom in njegova žena Marjeta, sta letos na den sv. Lu- keža obhajala zlato poroko. Ta poroka je bila še tem imenitniša. ker se je vršila v pričo zla-tomešnika č. g. Fr. Globočnika, župnika pri Št. Jurju. (K odborovi seji družbe duhovnikov) dne 24. t. m. to je: prihodnjo sredo ob 11. predpoldnem v kn.-šk. pisarni vabi čč. gg. odbornike predstojništvo. (Vabilo.) „Katol. podp. društvo" v Celji obhaja v nedeljo 21. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni „pri Slonu" (Hotel Elefant) svoj letni občni zbor. K obilni vdeležbi vabi na-nj najuljudneje odbor. (Čitalnica) v Celju ima v nedeljo, dne 21. t. m., zvečer izredni zbor, pri katerem je vsako število udov sklepčno. P. n. udje se vabijo, naj dojdejo v obilnem številu k zborovanju. (Kmetijsk poduk.) Tajnik c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, g. Gustav Pire, pride v nedeljo, dne 21. t. m., v Sevnico ter bode ob 3. popoludne imel kmetijsko predavanje. (Redarstvo.) V Celju je mestni zastop sklenil redarjem ali policajem novo obleko priskrbeti in sicer se bodo odslej tudi tam redarji enako, kakor po drugih mestih nosili. Pravila, po katerih se imajo ravnati, štejo 72 paragrafov in so, kolikor se o njih sliši, dobro sestavljena. (Cestna ravnila.) Po sklepu mestnega zastopa v Celju se je ondi z vozom ogniti na levo, naprej peljati pa se je na desni strani. Napisi ob uličnih voglih bodo to pravilo voznikom naznanjevali. (Liberalne občine.) Zadnjo nedeljo so v Leitersbergu, kjer imajo s pomočjo Mariborskih posestnikov nemčurski obč. zastop, ne-cega viničarja umorili, necega posestnika pa hudo ranili. V sredo pa je v Orehovi vesi pri Slivnici, kjer ima istotako oblina nemčurski zastop. kovač Bregant svojo ženo s polenom ubil ter se je za tem sam sodniji naznanil. To vam je lep sad liberalizma in nemškutarstva! (C. kr. gimnazije.) Odkar ima dr. pl. Gautsch naučno ministerstvo v rokah, gleda posebno na c. kr. gimnazije in predeluje v njih. kar mu ne dopade. Osem let mu je sedaj zanje premalo in misli, kakor se čuje, vpeljati še 9 leto. Mi se nadjamo za gotovo, da mu drž. zbor ne privoli v to. (Sodnijske sluge.) Tudi pri slugah c. kr. okr. sodnij bode v kratkem sprememba, toda menimo, da na njih srečo še sedaj samo pri njib uradni obleki. Slovo dobi bojda tudi pri njih — frak, tisti z debelimi, medenimi gumbi. (Spomladnje prikazni.) Na šolskem vrtu v Stranicah je mlada gruška v polnem cvetu. Ravno ondi je v torek nek fantič ubil kačo za meter dolgo. Kača v tem času je redka prikazen. (C kr. notar.) Mesto c. kr. notarja na Ptuju je razpisano inv se odda le možu, ki zna popolnem slovenski. Čudno je pri tem, da bode to nekaterim ljudem hudo v oči. (Medved.) Neka kmetica v G. Hodoku, piše se v „Medjimurju", šla je na polje fižole nabirat in hotel je za-njo še tudi mož priti. Ko pa že je žena nekaj časa nabirala, zasliši za seboj nekoga priti ali ona je mislila, da pride mož in se ni za to ozrla. H krati pa čuti, kakor da ji dene kdo mehko roko na ramo, za to reče: „Ne šali se!" ter se obrne k — medvedu. V tem strahu sedaj zakriči, kar le more in tudi medved se vstraši, ter ji naglo umakne taco z rame. V tem še ji utrga s kremplji nekaj ušesa in beži. Mož najde potlej ženo v nezavesti, vendar pa še živo. (Lemberščina v Bezini pri Konjicah.) Za 15 gld. je hotel v inače narodni občini Bezinski nje iz kratkega ogromno premeteni rihtar konjiškega dimnikarja, ki je velikonemec iz Saksonskega, v srenjčana sprejeti. Kmet, po domače Kuglar, je še le druge odbornike o pravem času prebudil. Seveda Bezino „viža" zloglasni konjiški berič, Babič in njega generalissimus Biinte. Pa še kaj več !_ (Duhovske spremembe.) Č. g. Jože Rostahar gre od sv Martina pri Slov. Gradcu za I. kaplana v Šmarje pri Celju; č. g. Fr. Peč-nik pa iz Luč za kaplana na Ljubno in od ondot č. g. Miha Šmid za I. kaplana v Vitauje. Ena kaplanija pri sv. Martinu in kaplanija v Lučah ostanete prazni, razpisana pa je župnija v Lembahu do 21. dne meseca decembra. „Mlin na prodaj!" Mlin s tremi tečaji, stopami, kovačnico in žago, zraven hiša za stanovanje in vsa druga potrebna poslopj a in shrambe s 14. orali raznega zemljišča, pri sv. Petru v prijazni Savinj-[ ski dolini, se pod prav ugodnimi pogoji proda, j Samo polovica kupnine se takoj vplača, druga ! polovica se lahko na posestvo po 5 °/0 vknjiži. Natančneje pove .lakob Požar, c. kr. poštni olicijal v Celju. (Cilli.) 1-3 BSOIi&e-*JirC8!i! Sliandiiiavije, Gosposka ulica lišt 19, Payer-jeva hiša v Mariboru. Vidijo se še >amo par dni v velikih predstavah učene bolhe. Več 3()0 bolh umetnic se kaže od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer. Uhodnina 20 kr., otrok 10 kr. Za gospe pridržani prostori. S spoštovanjem C- Aufrichtig, ravnatelj. C. kr. okrajna sodnija v Gornjemgradu daje na znanje: Vsled prošnje dedičev po umrlem Janezu Stiglie-u, trgovcu v Gornjemgradu, se dovoli prostovoljna dražba raznovrstnega, na 4493 gld. 35 kr. cenjenega trgovskega in drugega blaga s trgovskim pohištvom vred in se v to svrho določijo sledeči dnevi in sicer: 29., 30. Eiovcml>r*ta>š* kateri se Dauf:iti ho,'e «T ¿žrf« « 9 kovaške obrtni je v dobri delavnici, se takoj sprejme. Ni treba mu delati na polju, temveč samo v delavnici. Star mora biti 16—17 let in od poštenih starišev. Janez Žimnjak, 13 kovaški mojster v Celju. Lepa kmetija, v najlepši legi. obsega vkupej 32 oralov vinograda, njiv, sadnika in sočivnika s trdno zidano gosposko in vincarsko hišo, s kletjo in živinskimi hlevi, pol ure od železnične postaje Pesnica ali eno uro od Maribora proda se pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več pove gospod -F. Gaisser, trgovec s papirjem na grajskem trgu v Mariboru. Naznanilo. Ulj ud no naznanjam, da imam, začenši s 13. novembrom t. 1. svojo odvetniško pisarno v Ptuju v hramu gospoda Bračka, kjer je bila pisarna pokojnega g. dra. Gregoriča. V P tuj i, dne 13. nov. 1886. is Dr. Franc Jurtola. S 1. dnem januvarja meseca začne se polletni poduk na podkovijski šoli v Gradcu in razpiše se za 10 deželnih štipendij po 50 gld., vrhu tega pa še več štipendij po 50 gld. nekaterih okrajnih zastopov, gospodarskih podružnic in konjerejskega društva. Prošnje naj se dopošljejo do 30. novembra 1886 deželnemu odboru. Glej št v. 44. „Slov. Gosp." V Gradcu dne 27. oktobra 1886. 2-2 Deželni odbor štajerski. Ta esonca postala jo vsled svoje čudodelnosti vesoljno poznato domače zdravilo. Ni ga več na svetu zdravila bdjšega za želodcev« bolezni kakor je ravno ta esenca. Tisuče in tisuče bolnikov je po njej žo okrevalo; da je to sredstvo res neprecenljive vrednosti potrjujejo najucenejši zdravniki in veliko preč. gosp. duhovnikov. Vsakdo, ki je lo enkrat ž<) rabil to zdravilno esenco, se je z velikim veseljem prepričal sam, da je ta esenca iz lekarne Piccolijeve pri „angelju" edino najboljše zdravilo, kolikor se j.h je izumilo in se jih priporoča. Gospodu G. Piccoli-jn. lekarjn v Ljubljani. Na zabtevanjo potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v veliko slučajih vspešno rabil, proti boleznim v želodcu in zlati žili. Dr. Emil vitez pl. Stiickl, c. k vladni svetovalec in dežtdno-sanitetni poročevalec v Ljubljani. 5-30 1 stoki. 15 kr. Depots v Mariboru lekar Bancalari, v (¡radiu Eichler in Neilved, v Celju Kupfersclimied, v Celovcu Thnrnvvald, v Beljaku Seholz, v Tarvisu Siegel. iccoli-eva esenca za želotlec, ••- 'yv*ro. liHpravlp G. PICCOLI,lrkar y Ljubljani. I Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem j in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in I trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-I javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, 1 migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. | Pošilja izdelovatelj po pošti v škatjjicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. | Pri večem številu dobi se primeren odpust.