PoStnina platana v gotovini Štev. 52. V Ljuboan), V Četrtek dne 31. decembra 1931. Leto IV. DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega lfudstva ....... .............<■' >»■» ■«—«» l . 0 II.I. m*-**—,* L.IIL .lllUMlilUlU UJJ1..M1H .1—M Uiala T.ak Catrlvk ppp.g v »luCaiu pfaAnlka II Pouimeanti ■levllkn Din l-ao — MM: n 1 *iwfc ton popral — W«wiImW: Ljubil ona, Mlkloit- 11 Din šla Celrt Ikta Din li--, h pol tata Din J* -j n lava c. — Natranklrana pismo a« n« apralMnalo 11 InokMMIvo Dta V4- (mu*£no) — Ogl**: tx> dogovoru ■... ! ~ ii1, - - n nuni a, 'V i • K spremembi teta Čutimo moralno dolžnost, da se zahvalimo vsem svojim somišljenikom in prijateljem za zvestobo in požrtvoval-nost, s katero so v preteklem letu deio-trnli za poglobitev in za porast načel na-Šega pokreta. Nat pokret se zaveda samo enega: Razmere sedanje dobe so brezupne-, človek « njih pOpttMorria ii^ibja. JU pa rešitev (loveštva le v tem, da pride zopet do veljave nravni llovek. Za zmago tega tloveka se borimo. Vsako delavsko gibanje ^ zlasti pd krščansko socialistično gibanje, tv&ri napadalno četo v takem ftdju. Nat boj je tčiak. Gre ed popOl-ntitoa novo življenje, ta novo duhovnost, za noto miselnost. Prodirati morArrto skozi zamočvirjeni, okuženi in pčpotnoma 'okosteneli štet. V vročem boju za stvar letijo često iveri in zadenejo tam,, kamor nismo menili. 'Čestokrat sttvo morali imenovati imena, ustanovev podjetja, tako da se je ta ali oni čutil osebno prizadetega. Pribiti moramo, da ni bil to nikoli naš namen. Naše najvišje načeid je bild ih bo: Pod vsakim pogojem brezpogojna stvarnost. Smo pač ljudje in delamo človeške napake. Kot odkritosrčni kristjani prosimo za lake napak& oprdšlenja. Tovariši/ Naše povelje je: Vedno naprej! Vedno ti ofenzivi! Vedno naprej pojflvd uprl, ftiktili nazaj! V&dno krepko naprej, dokler se ne postreči oni veliki družabni predor, skozi katerega bo prikorakat v vsem svojem sijaju nravni človek. V imenu celotnega našega pokreta UREDNIŠTVO. Jože Gostinčar: Duša! Zbudi sel »Človek je svojte sreče kovač«, tako se glasi h©ki pregovor. Do neke meje je to tildi resnično. Posknifezhi člOVek si more a pridriOstjO, j>ošterijem in zmernim življenjem pridobiti posvetno srečo, to pa le toliko* v kolikor jfe V sVojfem stremljenju svoboden, človek pi, ki M-ina svobode in dobre Volje, ki je po okolnostih vezan na možnost ali neritož-uoait v svoji okolici, ni sam kovač svoje sreče. Navezah je naihrteč Ha dobrd ali slabo vOljo te okolice. Človeku je dal Bog poleg pameti tudi prosto voljd. Da bi pa čldvek ne zašel v zablode, mu je Stvarnik pokazal tudi pravilno pot življenja, na kateri he more zaiti satn, pa tudi ne škodovati bližnjemu, Če se te poti strogo in dosledno drži. Toda človeška prosta volja se nagiba raje na slabo kot pa na dobro plat. Strasti so pa silne in močne, posebno strast pohlepa po zemskih dobrinah, po bogastvu. Premagan po tej strasti zaide človek od pokazane poti na pot zlatega teleta, na pot sebičnosti, Oderuštva, ošabnosti, brezbrižnosti za Soljudi in bogatenja samega sebe, haj si bo kakorkoli. Bog, njegove zapovedi in vera postanejo odveč. Kvečjemu so samo še strašila. Na ta način se je rodil kapitalizem kot nova poganska vera, ki si hoče podjarmiti vse gospodarsko Življenje na ogromno moralno in materijalno škodo delovnega ljudstva. Osebna pravičnost je izginila, usmiljenje se je v dušah kapitalistov posušilo, napravil se je pa prostor osebni lakomnosti, nepravičnosti, ošabnosti in oderuštvu. Iz osebne nepravičnosti je nastala družabna nepravičnost kapitalističnih slojev napram delavcem — ne-maničem. To ne sme in ne more tako ostati! Delavstvo se mora vse živahneje in bolje udejstvovati v svojih organizacijah in skrbeti, da se Še bolj okrepi Jugo- Produkcija sladkorja. Mednarodna zveza za sladkorno statistiko javlja, da je bii0 v 14 evropskih državah v kampanji 1931-32 v obratu 574 sladkornih tovarn proti 601 v letu 1930-31. Predelale so 25,800.000 ton sladkorne pese (38,600.000) ih izdelale 4,090.000 ton surovega sladkorja (6,100.000). Produkcija sladkorja je padla torej za 33 odstotkov. Na gornji številki je udeležena Jugoslavija z 81.889 tonami. Mlkbsch ceni njeno produkcijo na 80.000 ton, Lieht na prav toliko. Lani je producirala Jugoslavija 10.269 vagonov sladkorja. sldv. strokovna zveza. Zato pa proč z brezbrižnostjo in delavstvu tujim pokre-toriv, ki jih vzdržuje le prevečkrat delavstvo samo. Dbl&vti spadajo V delavske organizacije in nikamor drugam. V delavski organizaciji je delavčev delokrog. Tam je njegova boljša prihbdnjOst. Tam v krogu svojih stanovskih tovari-: šev more zajemati pomen svojega po-, klica in stanu, le med svojimi tovariši mil je mogoče ono razvedrilo, ki Človeka ftg krfepi V pravični bOrbi ža napredek. Ne tlačanimo drugim po rasnih družabno praznili društvih, ne poslušajmo ljudi, ki se boje za kapitalizem, ne dajmo se mamiti z razhitni igračkami, ld jih tudi delavstvu nudijo razna športna društva* ker se s teni delavci odtegujejo lastnim organizacijam in socialni vzgoji. Delavci naj si snujejo lasten šport, kjer se ne bo pozabljalo ria glavni pravec delavske organizacije. Socialno vpt-ašafoje jfe sicer splošno, vendar pa pritiska v sedanjem gospodarsko 4n drnžabho zavoženem času v prvi vrsti delavstvo, katero in naravnost največ trpi pod kapitalističnim jarmom. Zato je pa dolžnost vsakega delavca, da he drži križem rok, temveč da se vzdrami iz malodušja in se organizira v kršč. soc. organizaciji, ki jo predstavlja Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani in njene skupine. Ne bodimo lenuhi in brezbrižniki napram organizaciji, ker samo organizirano delavstvo more uspešno vršiti potrebno borbo za eksistenco in napredek. Jugoslovanska strokovna zveza ima nalogo borbe za gospodarsko in duševno zboljšavanje delavskega stanu na temeljih Kristusovega nauka in zapovedi, ki je po Skušnjah zgodovine edino možna rešitev pereče bolezni soc. vprašanja ter rešitev dela in delavstva iz kapitalistične sužnnosti in ki more dati vsem ljudem na zemlji, ki so dobre volje, mir in srečo. Moderni, od mamo-nizma prežeti svet odklanja to zdravilo, zato pa vidimo toliko gorja. Kristus, ki se je rodil v borni šta-lici od siromašne, toda najpbšteiiejše matere, je pokazal s tem, kako visoko ijubi Ih spoštuje revno delovno Ijiid-stvO. S tem pa, da je bil sam delavec, je pa posvetil delavski stan ih mu dal čast, kakor noberiertu drugemu stanu. Zato se moramo tudi mi delavci posluževati in živeti po njegovem nauku, ki je v resnici za ta svet pravi socijalen nauk, od kaDerefea izpolnjevanja in iz-vršev&bja je 'odvišha tudi sreM ih blaženost po telesni smrti ža vsakega človeka. Tu ne more biti nobenega pomisleka za delavca, ki je krščen in veruje v Boga, v Kristusove nauke, da je krščanstvo v resnici socialna pravičnost, ki jo zahteva delavstvo. Ž ozifOm na to pa uravnajmo sVOjo pamet in svobodno voljo v tem praVcu ter bodimo sami kovači svoje sreče. AkO tega hočemo, potem pa ne zaslužimo drugega kot kapitalistični bič s »česnom in čebulo«. Ne pozabimo tudi ha naš časopis »Delavsko Pravico«. Naj bi he bilo nobenega delavča, ki bi se ne haročil na ta list, ki je edini slovehsko pisan delavski list V kršč. šoč. smislu in radi tega res katoliški list, ki si tipa povedati resnico vsakemu. Žato v gotovih krogih tudi hi priljubljen, ker resnica dostikrat »oči kolje«. Vsakega delavca dolžnost pa je, da s6 naroči na »Delavsko PraviOO« v Ljubljani. Delavska duša, zbudi ste! Poglej Okoli Sebe in Videm boš hebroj nasprotnikov. Nasproti tem nasprotnikom postavi krepko organizacijo — JhgosloV. strokovno zvezo, ki ti bo slilžila kOt močna Utrdba ih zavetišče! Podpiraj z vso silo lastno glasilo »Delavsko Pravico« ž naročnino ih agitacijo, da Š6 tudi drugi tovariši na roče! Sodi apostol in vhet delavec za lasthO svojo stvar! Zapomnite si delavci izrek': Kdo# zaničuje se sam, p odlaga je tujčevi peti! K članku »Delavska samopomoč" Dovoli, tovariš uretlhik, da Ti ha-pišeifc riekaj vrstič k položaju dtelavstva in brežpbselhosti, ki postaja Vtedrio bolj občutna. V predzadnji številki »Delavske Pra-vifcek sekrt čital zelo zanimiv čiariek »Dfe-ldvskh sdmtipbmbč«. Ket pridem čestokrat v stik z dfelaviel, ki pažno zasledujejo Razvoj delavskega gibanja in ostalih gospodarskih problemov, izmed katerih jc trertutnb najbolj aktualna brezposelnost, ker jo sanii z vso tragedijo in trpkostjo doživljajOi bom k navedenemu članku napisal njihova mnenja. Gospodarska kriza V vseh njeriih posledicah, ki tarejo danes sodobno- gospo-darttVoi ptKrčbrtb brezpbseihost, ni zakrivilo delavstvo iri »e tedaj he morB zahtevati samo Od hjega, da k rešitvi teh probleiiiov doprinaša ttajvečje žrtve in poleg tega pomaga reševati tudi tiste, ki sb ga brtz usmiljenja pahnili v bedo ih revščino. Do dattes poznam v t'6m samo enega podjetnika, ki je baš za božičhe praznike dal VSfeift delavcem do 11. febrilarja 1932 plačah dopust s pripombo, da haj pridejo vsak dan pogledat, a ko bo kaj dela. Drugačfe pa vsi brez izjehife to gospodarsko krizo le iZtabljajO. S tem da še delavca pbstaVi ha cesto, mu je odvzeta možno&t zaslužka ih s tem tudi kupna moč. Ti delavci gredb danes V tisrfče, desettiSočfe, milijone. Ker ni kupeeV, prbizvodi zastajajo, se kupičijo v skladiščih (slučaj kava, čaj, bombaž, sladkor) in jih raje uničijo, kakor pa da bi jih prodali nekoliko eeneje. To todi iiOV kader brezposelnih. Kajti danes hi načelo nagega gbspodarstvh, da slnži splošhosti, m n r več samo posameznikom, ki pa me-rijb svoj dobiček samo po odstotkih. Naj pade dobiček samo za pol odstotka, sledi temu rfedukcija delavstva. Zaslužek delavstva bi hibral vedho odgovarjati V razmerju z draginjo. Da-nt'S pa vidimo ravno obratno. Večina delavcev dela od zore do mraka, pa ‘rite ža- lanr Prva dtlov^a Hranilnica in nosniilnica r. z. % o. z. t Ljubljani (Deiavska zbornica) Sprejema hranilne vloge in daje posojila hajugoŽhdj%. 1 služi hiti toliko* da bi pokrilo BVOje žiV-ljenjske potttebščihe. Eksistenčnega tnirti-muind še ždalekh nfe dosega. Osetmirnik Se hiti malo ne Upošteva in tako motajo tlfcti delaVči, ki iriiajb še kruh* delati Z« heSramrio nizke plače, drugi pa postajati na cesti. To je zopet en pr imeti ki db-kažiije, da bi se moralo tako Urediti, da bi še spbštOval oSenlUtni delavilik ih bi tako pHšlo kar največ Ijtidi db dela in zaslužka. Sicer je brežpbselnoSt pojav* ki ga je priiiešla racionalizacija. Toda kljub tenlU bi th pojav he smel doprinašati tako strašnih posledic Pa kaj, ko nimamo urejenega brezposelnega zavarovanja in vsi brezposelni ne dobijo- niti toliko, da bi mogli za čas, ko so brez dela, kupiti krdha svojim otrokom; Zato naj bi tisti* ki so ža časa dobre korijuitkture želi velike dobičke« tudi tedaj dajali gotove odstotke za brezposelnost. Seveda bi haj k temu doprinesli svoj odstotek tudi delavci, ki pa bi moral biti precej manjši* kakor podjetnikov; Drugo, kar je zopet zelo važno, je ureditev starostnega ZavaiOvanja. Mi imamo dahes ha stbtihe, tisoče delavtev, ki ravrtb radi tega-, ker nimajo noberie možnosti-, da bi se s čini preživljali) ostajajo v službah na svoja Stara leta; Mlajši, ki prihajajo za njimi, radi tega he dobijb Službe in takb žopet povečajo kader brezposelnih. AkO M bild ttikaj tire-jtehti starostno zavarovanje, kjer bi vsak delaVee Hi delavka po letih svoj*egh dela ihtel zasigurano Skroihno pokojnihb, bi ptaV gotovo hihče he ostajal V službi; Problem brfežposfeihdsti, delavske samopomoči ih vse 'to bo mogoče reševati samo potom močnih delavskih strokovnih organizacij. Kadar bo delavstvo toliko žrelo, da bo vshj 80 odstotkov organiziranega, tedaj se bodo tudi problemi, ki sb nam zdijo danes težki in nepremostljivi, reševali ž lahkoto. Dahbs, ko pa imamo brgatvizirahih Vseh skupaj kbtimj 15 do 20 odstotkov delavceV, vsi drugi pa se za Stoj najvažnejši iprdbltem, za problem izboljšanja svojega življenjskega standarda hiti malo ne žanithajo, jte popolnoma jasho, da je kriza Se bolj občutna. Za nas delavce je reševanje krize in vseh ostalih težav, radi katerih je toliko kritike, samo ena rešitev, da končno enkrat v vsej celoti doumemo potrebo strokovnih organizacij. Vse drugo so za nas samo prazne frazte, ki nam Ufe bodo mribjgo koristile. K položaju Kranjske induitr. družbe Ud Jesenicah Gospodarska kriza, ki se je v teku zadnjih mesecev iprecej zaostrila, jfe podjetju KID oziroma Veleindustrijafca gOsp. WeStenu v Veliki m'eri 'olajšali delo, da izvede svoje dalekosežne načrte. Ako dobro premotrimo ves položaj, tedaj bi motaii rečd, da gredo ti načrti predvsem v dveh smereh. Prvi gre za tem, da se zdrobi moč organiziranega de-laVstVa, VCra v Orgahizaičijb. Ako hočemo te dogodke, ki so se že odigrali, in vse one, ld jih moremo z vso gotovostjo v najkrajšem času pričakovati, vsaj v nekaj staivkih orisati, tedaj j moramo seči za eno leto nazaj. Lansko leto je vodstvo tovarne v deceirtbru, ko je najmanj naročil, odpovedalo kolektivno ipogodbo. Izjavilo je, da je pripravljeno skleniti novo pogodbo, ki bo odgovarjala razmeram časa. Samo eno je zahtevalo, da delavstvo žrtvuje 100% doklade na nedeljsko delo in praznike. Delavstvo je v veri, da se bo potem sklenila mova pogodba, na to pristalo. Toda pogodbe ni bilo od nikoder. Tovarna je v vseh Obratih celo leto obratovala z največjim tempom. V nekaterih oddelkih so delali vse nedelje in praiznike. Na zahtevo delavstva po kolektivni pogodbi ni bilo nikdar jasnega odgovora. Slabših plač vsled dobre konjukture in kompaktnosti delavstva, ki je stalo v svojih organizacijah, tedaj seveda niso mogli vsiliti. Čakali so ugodnejšega trenutka. Ta trenutek je končno pospešila gospodarska kriza, pomanjkanje denarja in zima, ki ima vedno to bolezen, da je tedaj manj naročil. Zato je Westen izvedel dobro premišljen napad. Seveda se je pred to tragedijo, ki se še ni končala, podjetje moralo z delavstvom nekoliko poigrati. Nekaj dni pred volitvami je podjetje pristalo na kolektivno pogodbo, ki ste jo tudi podpisali obe stranki. Par dni po valitvah, pa je to pogodbo takoj odpovedalo z motivacijo, da je postal gospodarski položaj nevzdržen in da treba pristopiti k redukciji delavskih plač. Delavstvo je vzelo ta ukrep s strahom na znanje. Pripravljeno je bilo, da doprinese žrtev, ki pa naj bi bila samo predhodnega značaja. Toda samo redukcija plač, ki znaša ca 3.2 milj. Din let- vočasno naročil. Torej v tem pogledu ni krize. Isito je s krediti. Trdijo, da ni odniko-der mogoče dobiti niti pare. Od poštne hranilnice pa je podjetje v novembru prejelo 9 milj.. dinarjev. Že to zmači, da tukaj ni iskrenosti. Ker naročila redno vsako zimo v tem časur padejo, bi v resnici bila največja ovira vprašanje kredita 'in denarja, kar je spričo sedanjega gospodarskega položaja popolnoma razumljivo. Toda igra s ponovnim sprejemanjem le enega dela delavstva daje vsemu temu nekako čudno luč. Drugo poglavje je z našo težko železno industrijo, ki pa je morda še pomembnejše. Zakaj? Sedanja gospodarska kriza ne dela težav samo posameznim podjetjem, morda še bolj državam in tako -tudi naši ni prizanesla. Ta hoče izkoristi KID. V Jugoslovanskem železnem kartelu, v katerem ima KID 34% določene kvote, ostalo pa državna železna industrija v Zenici, je že dalj časa več spornih točk, Poleg tega pa se v Jugoslavijo uvaža vsako leto okrog 60.000 ton železa, ki bi se lahko izdelalo v podjetjih KID. Temu je treba enkrat napraviti konec in čas zato je sedaj najbolj ugoden. Postaviti 2000 delavcev na cesto, ki bodo gotovo vse storili, da se podjetje ne zapre. Tako se je tudi zgodilo. Za prihodnje dni pričakujejo posebno komisijo iz Belgrada, ki bo to zadevo na licu mesta proučila. Po vsej verjetnosti bo zahteva tovarne v tem, da se omeji, v kolikor mogoče, uvoz železa iz inozemstva, ki ga podjetje lahko samo producira, poleg tega bo zahtevala tudi revizijo kartelnega zakona, ki naj bi v bodoče no, še ni dovolj. Vsemu delavstvu so j bollj ščitil jugoslovansko industrijo. Proti 10. t. m. odpovedali službo na 14 dni, tako, da bodo ravno za božične praznike na cesti. Istočasno pa so takoj javno razglasili, da bo nekaj delavstva ostalo še nadalje pri delu, katero bo pa od strani vodstva podjetja dobilo za to pismena obvestila. Toda tudi tu bi morala imeti strokovna organizacija svojo besedo. Sicer je vse to na videz čisto nedolžna reč, toda v ozadju tega se skriva jedro vsega, kar hočejo doseči to zimo. Znano je, da gosp. Westen ne trpi organiziranega delavstva. Ker ni bilo mogoče zdrobiti delavske skupnosti in solidarnosti z vsemi redukcijami plač in dolgotrajno borbo, ki se v tem pravcu vodi, bo šel druga pota. Tukaj bo delavstvo zadel v najbolj občutljivo in odprto mesto. Ker bodo nekateri delali, a drugi ostali na cesti, se bodo delavci sami medseiboj razbili in uničili nevarnega sovražnika, edino orožje, s katerim so se dosedaj uspešno branili, to je strokovne organizacije. S tem je doseženo vse. Ostalo, ko bo sledilo, bo šilo z lahkoto. Delavstvo bo tukaj moralo stati trdno na stališču: Vsi na cesto ali vsi v tovarno, razen onih, ki bodo morali ostati pri pečeh in napravah, ki so v nevarnosti, da bi se v doglednem času radi tega sploh ne moglo začeti z obratovanjem. Vkljub temu, da je podana odpoved, vršijo še sedaj pogajanja za redukcijo plač. Torej pod vtisom te odpovedi hočejo izvesti tudi redukcijo delavskih plač, Iker bo delavstvo pod tem vplivom manj odporno proti zahtevam podjetja. Toda kdo more po vseh teh težkih dneh dati delavcu zagotovilo in ga uve-riti, da je kriza res tako akutna. Delavstvo nima nobene garancije, da se drugo leto, čeravno ibo celo leto dovolj naročil, na zimo ta igra zopet ne ponovi. Trdijo, da je v mesecu novembru padel izkupiček za prodano blago na tri milijone dinarjev. Iz druge strani pa slišimo, da je podjetje prodalo blaga za ca 7 milj. Din. Resnica pa je, da ima podjetje tudi sedaj dovolj naročil in da je plačalo že visoke kazni, ker ni izvršilo pra- temu nima delavstvo prav nič. Le zagotovila želi, da se mu ne ibo zgodilo tako, kakor -pri sladkornem kartelu, kjer vtaknejo navadno tisti del, kar znaša carina, podjetja kat čisti dobiček v svoj žep. Namen težke železne industrije, kateri stoji v ozadju gosp. Westen, je, da sčasoma monopolizira ves jugoslovanski železni trg. Pa ne samo to, ampak tudi ves Balkan, ki se bo gospodarsko prav za prav šele začel razvijati. Sicer pa ni izključeno, da stoji za tem še druga namera: izločiti konkurente, in to so danes v Jugoslaviji samo še državna podjetja. Zenica zelo slabo obrtuje in kljujb privilegiju, ki ga ima v kartelu, ne more nikamor. Motrda čaka gosp. Westen samo ugodnega trenutka, da bi kupil tudi to podjetje, nakar bi dobil v resnici monopol nad težko železno industrijo v Jugoslaviji. Kakšni časi bi tedaj nastopili za delavstvo, ni mogoče točno predvideti. Gotovo pa je, da bi s tem imel eno orožje več, s katerim bi okušal zlomiti delavsko organizirano moč. Sicer pa je že veliko, ako doseže samo to, kar je danes ugotovljeno, to je omejitev uvoza tujih železnih izdelkov, zvišanje kartelne kvote in razpust kartela in za leto 1932 iz naslova delavskih plač 3.2 milj. Din. Kdor gleda pobliže vise to, dobi vtis, da so sredstva in pota v politiki naše težke železne induisterije ista kakor pred leti na Švedskem, ko se je pojavljal Krai-gerjev vžigalicam kartel. Delavstvo čakajo v tem pogledu še težke preizkušnje, Samo v močnih strokovnih organizacijah in enotni borbi bo zmoglo držati svoje pozicije. Sicer bo včasih videz, da je popolnoma poraženo, toda te .preizkušnje bodo le še bolj utrdile delavsko zavest in ga še bolj strnile v močni fronti na delu za zboljšanje svojega položaja. * Ta članek je bil napisan za prejšnjo številko. Sedaj so se razmere spremenile le v toliko, da je KID preklicala odpust vsega delavstva, sedaj govori le o redukciji staleža za 70 oseb, o znižanju plač za 5—6% in skrajšanem delovnem času. Proces tarefj še ni zaključen. Vsekakor pa so motivi, ki so navedeni v članku zanimivi in še vedno v polni veljavi. Citaj Delavsko Pravico"! Jugoslovanska strokovna zveza VINIČARJI Veselo, blagoslovljeno in srečno novo leto vsem našim viničarskim družinam, voditeljem strokovne organizacije, borcem za na§o boljšo bodočnost in izgubljene pravice ter vsem prijateljem nagega stanu in krŠč. socialističnega po-kreta želi prav od srca — NAČELSTVO. Gor. Radgona. Voditeljski tečaj je bil golnoštevilno obiskan in je najboljše uspel, lanek v »Delavski Pravici« pod naslovom »šalar in viničar« bi skoraj spravil nekoga skem uradu Stara cesta. Tov. Mavrič Peter je zatožil upravo dornavske grajščine, da mu ni že več mesecev sem izplačala njegovega zaslužka v znesku 685 Din in da mu za tri leta že dolguje nagrado v skupni vsoti 900 dinarjev. Dornavsko graščino je zastopal njihov oskrbnik g. Pak Fric iz Litmerka, njegov zastopnik je bil g. Turin, ekonom iz Ivanjkovcev, viničarjev zastopnik pa tov. Peter Rozman. Komisiji je predsedoval župan g. Smodiš. Kljub vsem ugovorom graščinskega pooblaščenca, češ, da nagrade ne prizna, ker imajo njihovi viničarji prosta drva, da je tov. Mavrič pri odselitvi odpeljal nekaj sena, je komisija razsodila sledeče: 1. Seno, ki ga je viničar Mavrič odpeljal približno 500 kg, mu gre za odškodnino, da ga je spravljal. Tam, kjer viničar spravlja seno na svoje stroške in je krajevni običaj pač tak, da pri odselitvi vzame s seboj nekaj sena, se to ujema z zadnjim odstavkom § 4. viničarskega reda. Tukaj dornavski niso plačali viničarju nobene odškodnine, zato je zadeva nesporna, pravica je viničarjeva. 2. Denarni zaslužek je dolžan vsak vinogradnik plačati vsak zadnji dan v tednu. To so vinogradnikove dolžnosti po § 12. viničarskega reda. Nagrado pa je plačati do 1. novembra vsakega leta. Da dornavski viničarji dobivajo prosta drva, zato imajo manjšo denarno plačo samo 5 Din. Po § 33. viničarskega reda pa je nemogoče zamenjati viničarju nagrado v denarju za drva ali kaj drugega. Tukaj se krši viničarski red. Upravi graščine Dornava se določi 8 dni odloga, da more med tem izplačati viničarju njegov zaslužek in nagrado. Z razsodbo se je končno sporazumel oskrbnik g. Pak, ki je zapisnik o sporazumu tudi podpisal. Zopet smo šli za en korak naprej v borbi za viničarske pravice in za uresničenje načel »Stro- J. B.: kovne zveze viničarjev«. — Istega dne ob 3 sta imela razpravo pri občinskem uradu Sv. Miklavž viničar tov. Kraus Matija in posestnik Zadravec Franc. Nista se mogla »zgli-hati« za račun zaslužka. Viničar je trdil, da mu gospodar dolguje, gospodar pa, da viničar njemu. Prvi je predlagal komisijo, pa mu je v zadnjem trenutku odpovedal zastopnik g. Koser Štefan,- bivši član SZV. Tako se komisija ni mogla vršiti in je viničar moral staviti za razpravo ponovni predlog. Medtem pa je g. Zadravec izročil že zadevo odvetniku v svrho poravnave računa. Pri tej razpravi pa se je dokazalo,' da je gospodar viničarju dolžan na celoletnem zaslužku za dela v vinogradu vsoto 404 Din 50 par, in ničesar viničar gospodarju. Svetovalo se je g. Zadravcu; naj to prizna in najkasneje tekom 8 dni poravna. Ta je končno v to privolil in zapisnik o sklenjenem sporazumu podpisal. Do dne 24. decembra 1931 mora dolžni zaslužek viničarju izplačati, postopek pri advokatu ustaviti, eventuelne stroške tudi sam prevzeti. — Zopet en dokaz, koliko borbe je treba včasih za pravico, predvsem za prigarani bori zaslužek. Viničarja je zastopal pri tej razpravi tov. P. Rozman. Rudarji Laško. Redni sestanki članov skupine rudarjev se bodo vršili vsako prvo nedeljo v mesecu. Tako 3. januarja, 7. februarja itd. v društveni dvorani (pri cerkvi) v Laškem ob osmih zjutraj. Vsako tretjo nedeljo, na pr. 17. januarja, 21. februarja itd. pa pri Sv. Je-derti v čitalnici ob 11 dopoldne. Vsak organiziran član naj se zaveda, da je njegova dolžnost udeleževati se teh sestankov. Nekateri tovariši, predvsem tisti, ki^bodo na sestankih govorili, se bodo udeleževali sestankov v ‘Laškem in pri Sv. Jederti. Ti, tovariš, se pa potrudi, da greš vsaj vsak mesec na en sestanek! Kovinarji Javornik. Dne S. januarja 1932 se bo vršil članski sestanek ob il dopoldne na Koroški iBeli št. 34, to je v cerkveni hiši. Dnevni red: Delavski položaj v današnji krizi. Tovariši, udeležite se sestanka vsi do zadnjega, da s tem pokažete, da razumete današnje čase in pomen organizacije. Vsi za enega, eden za vse bodi naše geslo še naprej. Pokažimo, da smo naše vrste pomnožili v preteklem letu. Srečno in blagoslovljeno novo leto vsem borcem naše ideje! — Odbor. KLEPARJI Ljubljana. Sestanek, ki se je vršil dne 20. decembra, je bil eden najpomembnejšimi. V duhu smo se pridružili protestnemu shodu jeseniških delavcev, ki so protestirali proti nameram KID. Tov. Marinček je v lepih besedah opisal življenje jeseniškega delavstva, ki trpi pod pritiskom špekulacijekega kapitalizma, nato je pojasnil glavne točke novega obrtnega zakona, katere se tičejo pred vsem naše stroke. Važen je bil tudi referat tov. blagajnika, v katerem je poudarjal potrebo organizacije ter o najhujšem škodljivcu delavskih interesov: neorganiziranega delavstva. Rešitev točke o brezposelnosti med kleparji, inštalaterji in monterji je sprejel sestanek z odobravanjem. Določil se je krožek, ki naj ta predlog izvede. Predsednik nadzornega odbora je poročal o reviziji blagajniških in tajniških knjig, pri katerih je ugotovil točnost. — Tovariši! Delo, ki nas čaka, bo težko, pri tem bomo morali dati vse svoje fi-zi&ne in moralne sile, da ga izvedemo. Zato pozivljemo vse člane, da s podvojeno silo stopimo na plan in dovršimo delo, katero bi moralo biti že dovršeno. - Prihodnji sestanek se bo vršil 17. januarja 1982 v Delavski zbornici, mala dvorana (nasproti delavske knjižnice, pritličje). Na svidenje! — Odbor. Lesno delavstvo. Bohinjska Bistrica. Skupina lesnih de lavcev vabi vse člane, da se udeležijo stro kovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 3. januarja 1932 ob eni popoldne pri tov. tajniku skupine. Sestanek je za vse delavce zelo važnega pomena, zato naj nihče ne’ manjka. Pripeljite a seboj tudi Neorganizirane! Zave- J _ - A „ «nm i n nlncL’ □ O/l 01 4 roHf močne strokovne organizacije, katera edina nam bo v stanu ublažiti neznosne razmere, v katerih se nahajamo. Povabite na sestanels tudi brezposelne, da jim pojasnimo, kako stoji z brezposelno podporo. Bližajo se nam tudi volitve obratnih zaupnikov. Ali .bi ne bilo potrebno tudi pri nas izvesti te volitve? Tovariši, ki ste zaposleni na raznih žagah, pridite gotovo, da se pogovorimo o tem važnem vprašanju. Pritisk, ki se izvaja od vseh strani na delavstvo, postaja neznosen. So pa zakoni, ki delavstvo ščitijo, toda moramo jih poiskati in delati na to, da se bodo pravilno izvajali. Na sestanek bo prišel tudi zastopnik centralne organizacije iz Ljubljane. Srečno novo leto želimo vsem tovarišem! — Odbor. KAŠLJU IN HRIPAVOSTI so najbolj naklonjene samo osebe, ki ne negujejo dovolj svoja usta in grlo. Dnevna nega s preizkušenim domačim sredstvom, Fellerjevim Elzafluidom, varuje tudi pred nahodom, hripo, prehladom itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fellerju, Stubica Donja, Elza trg 349, Savska banovina. Krekova mladina iz ravnotežja, tako ga je zadel, čeprav ni bil sem namenjen. Še bomo morali kaj o tem zapisati. Ljutomer. Dne 17. decembra je bil pogreb g. Perbila, dolgoletnega oskrbnika v Gresovčaku na posestvih grota Lamberga. Pred par meseci je bilo to posestvo prodano in je vstopil v službo admontskega samostana pri Železnih vratih za pokojnim tov. Petram Košnikom. Kaj je storil viničarjem dobrega, ee bodo vedno s hvaležnostjo spominjali. Pokoj njegovi duši! Komisije. Dne 16. decembra se je vršila —--------------------~ razprava pred viničarsko komisijo pri občin- dajmo ee vsi, da nam je zlasti sedaj treDa O cilju »Krekove mladinec. Mnogim ljudem, posebno na kmetih, je naša mladinska organizacija »Krekova mladina« še neznana. To je tista organizacija, ki jo je porodilo navdušenje za dr. Krekove ideje med delavsko mladino. Mladi ljudje, fantje in dekleta, v okviru »Jugoslovanske strokovne zveze«, so se instinktivno našli z enotno voljo in željo, da hočejo v svojem idejnem in praktičnem življenju slediti svojemu učitelju in vzoru, pok. dr. Kreku. Poglobitev verskega življenja in razumevanja krščanstva in njegovih večnih resnic kot temelj za vse zasebno in javno življenje in udejstvovanje — doslednost brez vsakega kompromisa v praktičnem življenju po naukih Cerkve in požrtvovalno prizadevanje, uveljaviti in širiti od dr. Kreka zamišljeni in zapo-četi 'krščanski socializem. To je ob kratkem temeljni program in cilj »Krekove mladinec. V tem smislu »Krekova mladina« tudi deluje. Fantje se izobražujejo in usposobljajo za bodoče gospodarje in družinske očete, ki poleg svojih zasebnih in družinskih dolžnosti vršijo tudi apostolski pokret širjenja in uveljavljanja krščanskega socializma proti brez-verstvu in različnim materijalističnim socialnim zmotam. Dekleta se vzgajajo za bodoče krščanske gospodinje in matere, ki imajo nalogo biti orodje v božjih rokah za prenovljenje današnje izkvar-jene človeške družbe. Fantje in dekleta naj ustvarjajo nove krščanske družine, iz katerih naj vzraste nov rod, ki bo imel voljo in smisel živeti in delati po volji Boga. — Kako vzvišen in plemenit cilj v teh težkih časih, ko vsa človeška družba in tudi katoličani tonemo v nravni propalosti, neveri in mlačnosti do vsega, kar je v človeku plemenito in božje! Tak je cilj »Krekove mladine«. Kaj se vam zdi, krščanski starši? Ali niso fantje in dekleta s takim prizadevanjem in ciljem vredni vsega spoštovanja in upoštevanja? Kako srečni bi bili mi starši, ko bi bili vsi naši sinovi in hčere zvesti in dosledni člani take organizacije? In fantje in dekleta? Ali bi si vi ne želeli biti člani in članice v družbi, kjer bi imeli take tovariše in tovarišice? Ali bi ne bila družba takih fantov in deklet v neizmerno veselje in tolažbo ne samo nam staršem in sv. Cerkvi, marveč tudi celemu narodu in državi? Vsi tedaj moramo delati na to, da se vsa naša mladina združi v »Krekovi mladini« v prizadevanju za plemenit cilj: Obnova človeške družbe v duhu vere, pravičnosti in krščanske ljubezni, ki ne pozna nobenih mej, kjer se je treba žrtvovati za Boga, narod in domovino, posebno pa za reveže in zatirane. »PEKATETE«, tovarna testenin, družba % o. z. S pojedino, godbo in plesom in petjem, z voščili, poljubi, darili in cvetjem slavili smo novega leta prihod. A slavnosti tam so le dobro uspele, kjer v skledah so tečne »Jajnine« duhtele, poznane po finem okusu povsod. Zanimive številke Delavec in kmet se morata združiti ali pa bosta eden drugega uničila. V dokaz temu navajamo za danes samo sledeče: Dan za dnem čitamo, kako industrijska podjetja ustavljajo svoje obrate in odpuščajo delavce, dočim na drugi strani podaljšujejo delovni čas in še celo ob nedeljah silijo delavce na delo. Kdor čita delavske časopise, lahko uvidi, da so delavci v svojih socialnih in gospodarskih nazorih in stremljenjih velikokrat precej enostranski. Tudi delavci smo okuženi z duhom sebičnosti. Tudi delavci vidimo pri reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj le bolj sebe, brez ozira na druge stanove in državo, od katere moremo zahtevati in je tudi dolžna nas ščititi, ter nam zagotoviti svobodo in možnost človeka vrednega življenja in obstoja. Delavci moramo uvideti, da kapitalizem ne tlači in izkorišča samo delavstva, temveč tudi kmeta in malega obrtnika. Kapitalizem in brezverska morala v gospodarstvu tlači vse delovno ljudstvo, prav posebno pa najšibkejše. In to so: delavec, kmet in mali obrtnik. Kadar kmetski stan propada, nima nobenega drugega izhoda in rešitve, kakor da gre v tovarno in v rudnik. To kapitalisti dobro vidijo in zato znižujejo plače in podaljšujejo delavni čas. iBeda, lakota in boj za obstanek se bližajo tako bliskovito, da ne smemo niti minute zamuditi, ako hočemo preprečiti najstrašnejšo katastrofo. V dokaz temu navajamo v naslednjem samo ponatis suhih številk iz »Kmetovalca«, kako s strašno naglico propada naš slovenski kmet. Navajam samo tržne cene kmetskih produktov od 15. marca 1930, pa do 15. decembra 1931. Vsak delavec in kmet naj te številke primerja in računa, pa bo lahko izračunal, kako kmalu bodo vsi naši kmetje popolni berači, kakor so danes brezposelni delavci, ako se vse naše gospodarstvo in miselnost ne preusmeri po zdravem razumu, na temelju sporazumnega sodelovanja vseh delovnih stanov in državne uprave, ki mora vselej najprej najšibkejše ščititi. Tovariši 1 Delavci in kmetje 1 Natančno in s premislekom pregledajte te številke, pa boste našli, da se mora naše gospodarstvo takoj na bolje preokreniti. Ali je mogoče, da bi mogel kmet ostati na svoji zemlji s svojo družino v takih razmerah? Ali bo mogla industrija uspevati, če ne bo kmet mogel nič kupovati? Toda, padanje cen ne bi bil še vzrok gospodarskega propada kmeta, ako bi se tudi industrijski izdelki sorazmerno pocenili, A temu ni tako. Zato navajamo še drug ponatis iz »Kmetovalca«, iz katerega je razvidno, da to, kar kmet kupuje in v svojem obratovanju potrebuje, se skoraj nič ne pocenjuje in še celo draži. In to celo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, kjer se brez dvoma mora upati, da dajo svojim članom vse potrebščine kolikor sploh možno najceneje. V prosti trgovini so vse te potrebščine splošno dražje. Navajamo predmete, ki so iste kakovosti kakor 15. III. 1980, in po cenah v nadrobni prodaji, in sicer: Tržne cene. Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali na sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in so posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje. Cene »o v Dinarjih pšenica .... 1 q rž........................... 1 .. Ječmen........................ 1 .. oves......................... 1 .. proso..........................1 • koruza (nova. sušena) 1 „ aids...........................1 •• fižol, ribmč 'n.............. 1 .. fižol, prepeličar............. 1 „ krompir...................... 1 .. sladko seno................... 1 ,, kislo sono.................... 1 „ s aina ....................... 1 „ Voli I. ... žive teže 1 ke D...................1 „ ., III...................1 , Krave klobas. „ „ 1 , Teleta....................1 „ (—8 tednov stnrl • • . kom. S—1 mesece stari ... „ 5—7 mesecev stari . . debel.............žive teže debel .... mrtve teže 15. marca 1531 Ljubljana Maribor 15. Julija 1930 Ljubljana Maribor 31. JannarJa 1031 Ljubljana Maribor S s J piščanec • • • S -v kokoš.......... mleko . . . . smetana ■ • • čajno maslo . surovo maslo bohinjski sir sirček . . . . . jajce......... •č ■/ trda drva . . Z "V mehka drva . = 5 ■S I5 1 sc 1 .. kom. kom. 1 lit. 1 lit. 1 kg 1 .. 1 .. 1 .. knm. 1 m* 1 m* 2(50'- do 230 - do 220'— do 200 - do '— do 170’— do '210'- do 420'— do 480'- do 100' do 125'- do 75'- do 50— do 10 — do 9'— do 8' do 3 - do 13 -do 150 - do —do —do —do —do 15'— do 15' - do 2'50 do —'— do 44'— do 36'— do Sl*— do 8'- do 0'75 do 155'- do 90'- do 26,V-235 -;3v-2-io;- 180'-230 - 125' 75'- 4'50 1450 »j®*— 43'— 3 — 56 -40— 40— 10 - 200'— do 150'- do 150'— do 175'- do 150'— do 150'- do 150'— do 300'- do —do 100'- do 65'- do —' do 60'- do 10' - do 8'50 do 7'- do 4'- do 12 50 do 250 - do 380 - do 480 - do 10 - do 17 - do 22'50 do 30'- do 2 50 do 12*— do 48 - do 38'- do —do 8'— do 0'75 do 125'- do 90 - do 3 0— 800' — 250— •>50— 250— 250— 250— soo— 150— 250* 200'-200*-195' 200'■ 150*-200' 330' 410' ISO' do 25.V-do 210' do 210'-do 220' do 210'-do 160’ do 220*-do — do —*■ do 200'■ 200'- do 250— 150' - . o 225— 130'- do 2':0' — 175'— do 220— 165'— do 200 — 15(1'— do 200— 150'— do 200— 200"— do 350— 250 - do 300— 195'— do 210— 175'— do 185— 175'- d . 185 — 190 — do 220— 170'— do 180— 145'— do 155*— 170 — do 180 — —'— do 280 — —'— do 800 — do 1110'— 100'— 140 — 140 — 175 — 120 — 120— 12n'— 135'— 75’ — do 250— do 250' — do 250— do 250— do 250— do 200— do 300' -do 400 — do -'-do 15i— 90— 80— do 95— do 10— —— do 1 >0— 75— do 85— 70— do —— —— do — *— 61' - do 75— —— do 70— 50— do —— 55— do 65— 50 - do 70— 50'— do 55— 10 50 —'— do 10— 8— do 7'50 —— do 8— 7— do 8— 9 50 —— do 9— 6- do 7— —— do 7— 6*15 do 6'75 8— —'— do 8— 5— do 7— —— do 6-50 4'50 do 5 50 5-50 4— do 5— 4— do 5 59 r 5'— do 6— 6— do 7— 14-5» do 15— —— do —— 10— do 11— 7— do 9— 350— 200— do 400— 200 — do 250— 159 — do 200— 100— do 180* 450— —do —*— 30»— do 350— —do —■— 250 - do 350' 550 - —— do —'— 450— do 500— —— do —*— 480' - do 450' 12*50 —do —■— 11— do IS- 8— do 9— 8— do 10* 18— —do —— 15— do IS 50 10— do 11— U*- do 12' 45— 12— do 25’ - 25— do 45- 18— do 40- 15— do 35— 55— 30— do 40— 30 - do 55— 25— do 46 — 30*- do 45— 3— 2'50 do 3— 2— do 3— 2'50 do 3— 2— do 8— 14 — —— do —• — 12— do 14— —— do - — 12— do 14— 50— 44— d 52— 40— do 44— 1 30— do 44— —— do 48— 48— 35— do 40— 36— do 40— , 25— do 28— —— do 36— —•_ 30— do 32— —do • __ 1 24— do 28— —— do 34 — 10— b’ do 10— 7— do 9'- r 7— do 8— 8— do 6— 1— 0'75 do 1— 0.75 do 1— 1 25 do 1*50 1 15 do 1*75 105— 180— do —— 150— do 160— ‘ 140— do 150 — 120— do 145— 110— 90— do —— 90— do 110— . 70— do —'— 90— do 110— '220'- d 21(1'— do 200'- do 210'- do 190'- do 150 - do 120'— do —'— do —do 50'— do —'— do —do 50’ do 7'-do 6 - do —'— do 4‘50 do 8 -do 100 - do —'— do —'— do —’— do —'— do 18 - do 25'— do 2'50 do —' do 36'- do 30 - do 24'- do 7'- do 0‘50 do 135'- do 70'- do 1. Junl ona a 1931 Maribor 240— 160— do 200— 220— 160— do 200— 210— 150— do 200— 240- 200' do 250— 200— 200*- do 400— 160— 140— do 200— 230— 150— do 200— 290— 180— do 200— 850— —'— do 200 - 100*- do 153— 75— 95— do 130*- * — —— do * 60— 55— do 65'— 7*50 5— do 7 50 6'5U 4— do 4 50 6— 3*50 do 5 5» 6— 4*- do 5*50 10— 7—do »*- 120— 50— do 80— — •— 180— do 550— —•— 350— do 400— 6— do 8— —— 9— do 10— 25— 15 - do 40— 35— 30— do 45— 3— 2*— do 8— —— 12— (lo 14— 40— 44— do —,— 36*- 36— do 41.— —*— 21— do 30.- 8— 7— do 8,- 1— 0*75 do 1.— 150— 120— do 145,- —— 90— do 110.— 15. decembra 1931 Ljubljana Maribor —— do 235— do 250— 100— do 210— 175— do 250— l^O— do 210— 175— do 200— 185— do 210— 175— do 250— 190— do 210 — 140 — do 400— 155— do 165— 140— do 200— —— do 200— 140— do 300— —— do 275— 175— do 820— —— do 835 - —1— do _■— —— di 125— 100— do 150— —— do 80— 80— do 90*- 60— do 70— 70*- do 75— 5'— do 60— 60— do 65,— 4'50 do 5— 3 50 do 4'25 3 50 do 4— 2*50 do 8- —— do —*— 2— do 2*75 —— do 5— 2— do 8— 4 50 do 5*50 4— do 5 50 —— do 80*- 40— do 80— 108— do 200 — 100- do 200— —*— do — — 300*- do 400— 6— do 7— 5— do 6— 8— do 10— 7— do 8*50 8'— do 15— 8— do ’0 - 20— do SO— 25— do 35,- 2*50 do 3*— 2— do 3— 11' do 14— 10— do 12— 82— do 40— 30*— do 40*— 25 - do 28— 24*— do 30'— 24— do 40— 82*— do 40'— 7— do 8— 8— do 10— 1'25 do 1*75 1*25 do 1*50 100— do 180*— 1110— do 112— do 70*— 90— do 100— Umetna gnojila: Čilski soliter, 1 kg . . . . i Kalijeva sol, 100 kg.................... Kostni superfosfat, 100 kg . ■ Nitrofoskal — Ruše, '100 kg . . Razklejena kostna moka, 100 kg Rožena moka, 100 kg . . . . Rudninski superfosfat, 100 kg Surova kostna moka, 100 kg . . Thomasova žlindra, 100 kg . . 15./III. 1930 15./XII. 1931 po Din 3*20 Din 8— »» »? 176- »7 164*- M »» 126— 118— t» »* 172— »» 188— ♦» H 116— 7» 96— ** tt 200— >7 220— *» ♦* 92— 77 90— »» »» 110— 7' 95— »» 1» 122'- 77 94— Krmila: Klajno apno (v vrečah po 60 kg), 1 kg . . . Klajno apno (na drobno — najmanj 5 kg), 1 kg Lanene tropine, lkg .................................. Orehove tropine, lkg.................................. Ribja moka (v vrečah po 50kg), lkg . . . . Ribja moka (na drobno — najmanj 5kg), lkg . Ribje olje v ročkah po 3 kg........................... Živinorejski in mlekarski predmeti: Slamoreznice »Borek«: ISZ . . . Drobljač (šrotar) EMO Reporeznica domača mala Reporeznica domača velika VS10................... VFS12 ............. VFSR 12 z verigo . . VFS 14 z verigo . . Alpina 12.............. HLC ................... EAS ................... EAS z varovalko . . EBBS................... EBBS z varovalko Rapid 12............... Rapid 12 z varovalko Telečji napajalniki .... Gumijevi seski za napajalnike Posnemalnik »Vega« E 2...................... Posnemalnik »Vega« F ....................... Posnemalnik »Vega« G ....................... Posnemalnik »Baltič« HF..................... Posnemalnik »Baltič« KI..................... Posnemalnik »Baltič« KI s podstavkom Pinje: št. 1 za 51 ...................... št. 2 za 101......................... Laktodenzimeter............................. Sirišče dansko originalno, škatlica 50 gr . Živinozdr&vniški predmeti (češki izdelek): Požiralnikove cevi za goved Trakarji za teleta .................. Trakarji za goved ................... Irigatorji kompletni (po 3 litre) Obroči za bike poniklani . . . Obroči za 'bike navadni .... Toplomer za merjenje vročine . Znamke za perutnino .... 15./III. 1930 15./III. 1930 16./III. 1930 Sadjarski in vrtnarski predmeti: »Arborin« v steklenicah po 154 kg.............................po »Arborin« v ročkah po 3tf kg . . ............................... Cepilna smola, škatlice % kg..............................„ Cepilna smola, Škatlice % kg..............................„ Cepilna smola, škatlice % kg.................................... Najboljši cepilni noži.........................................od Prvovrstni vrtni noži (obrezači) ........ „ Navadne drevesne škarje......................................... Drevesne škarje za obrezovanje vrhov ..... „ Drevesne škarje »Kunde« . ..................................... Drevesne žage................................................ „ 15./III. 1930 15./XII. 1931 po Din 2*75 Din 2*75 *7 77 3*80 77 3-80 77 77 3£0 77 2*40 77 77 3*80 • 7 2*60 77 77 6— 77 7— 77 77 6*50 77 8— 77 70— 77 70— po 77 72— 77 82— 15./XII. 1931 po Din 1.680— Din 1.680— 77 77 1.750— 77 1.890— 77 77 2.150— 77 2.200— 77 77 2.250— 77 2.250— 77 77 2.770.— 77 2.770,— 77 77 2.350— 77 2.350— 77 77 2.500— 77 2.600— 77 77 3.400— 77 3.400— 77 77 8.700— 3.700— 77 77 3.800— )7 3.800*— 77 77 4.100— 77 4.100— 77 77 4.300*- 77 4.300— 77 77 4.700— 77 4.700*- 77 77 2.000— 77 2.000— 77 77 400— 77 370— 77 77 700*- 77 700*— 77 77 740*- 77 740— 77 77 740*- 77 740— 77 77 130— 77 130— 7» 77 30— 77 30— 77 77 1.250— 77 1.250— 77 77 1.400— 77 1.400— 77 77 2.000— 77 2.000— 77 2.800— 77 2.800- 77 1 i 77 700*— 77 77 1.850— 77 1.850- 77 77 2.750— 77 2.750*- 77 77 620— 77 620— 77 77 750*- 77 750- 77 50— 77 40— 77 77 180— 77 180— 15./XII. 1931 po Din 70— Din 70— 77 77 180— 220— 77 77 70— 70— 77 77 60— 70— <77 77 80- 80— 77 77 25*- 26*- 77 20*- 22— 77 20- 25— 77 77 -•25 77 -•25 15./XII. 1931 Din 20— Din 20— 50— 77 50— 77 8— 77 8— 77 15— 77 15— 77 28*- 28— 77 34-150 od 77 33—1Č2 77 60- 64 77 77 60- 54 77 20- 42 77 77 20- 42 77 185-160 77 77 135-160 77 40-190 77 77 40-190 77 40- 90 77 77 40- 90 Strgulje za drevje .................................... Škropilnice ročne »Perras«, ponikljane, 11 . . Škropilnice »Unikum«, ročno prevozne, z opremo Samodelna nahrbtna škropilnica AH 20 . . . Samodelna nahrbtna škropilnica »Vega« . . . Škropilnice »Flickove« nahrbtne........................ Brusni kamni za »Kundejevo« orodje .... Papir za lepljive pasove, lm........................... Vrtne zalivalke »Jajag«, 101 ................... Vrtne Zalivalke »Jajag«, 121 ................... Tobačni izvleček v sodih, lkg ......................... Tobačni izvleček v kantah 4 % kg ...................... Tobačni izvleček v steklenicah 2 kg.................... Tobačni izvleček v steklenicah 1 kg.................... Rafija ličje, 1 kg..................................... Vinogradniški in kletarski predmeti: »Eponit« za čiščenje vina, 1 kg . . Trtne škropilnice bakrene »Vermorel« Potrebščine k škropilnicam .... 2veplalni trakovi na azbestu, 1 kg . . Zveplalniki ročni, kom.................. od Din 18- 40 od (Din 18—40 22- 26 77 26— po 230— 77 220— 2.900— 77 2.600— 1.300— 77 1.200— 1.250— 77 1.540— 640— 77 740— 12— 77 15— 77 77 1— 180— 77 77 1— 160— 200*- 77 180— 77 77 1 1 77 77 5'— 40 — 15*- 77 15— 77 77 77 77 8— 20— 77 77 8— 18— 15./III. 1930 15./XII. 1931 po Din 70— Din 80— 77 77 77 77 50— 480— 77 77 50— 480— 77 77 16— 77 77 16— 77 77 60— 77 65— Poljedelsko orodje in stroji: Gnojnične sesalke (pumpe) 330 cm.............................po Gnojnične sesalke F 400 „ Gnojnične sesalke F 450 .................................... Gnojnična sesalka »Kremžar« 3 m...............................„ Gnojnična sesalka »Kremžar« 354 m ............................... — podaljšek 1.50 m............................................... Razpršilnik za gnojnične sode................................... Lopate za štihanje.............................................. Lopate za nakladanje............................................. Grablje železne, 10 do 16 zob.................................„ Vile železne s tremi roglji..................................... Vile železne s štirimi roglji................................... Vile garantirane s^tirimi roglji................................ Saekovi plugi in plnšni deli: Sackov plug D 9 SS...........................................po Sackov plug D 7 MN........................................ Sackov plug D 7 MN s plužno na vijake..................... Dvojni obračalni plug BW 5................................ Dvobrazdni plug ZH9....................................... Osipalnik BHR............................................. Osipalnik DHUN............................................ Glave : D 9 SS............................................ D 7 MN .......................................... D 6 MN .......................................... SUN na dve brazdi................................ HNW 7 ..................................... Lemeži za D 7............................................. Lemeži za D 6............................................. Lemeži za obračalne pluge................................. Črtala zaD8............................................... Črtala za D 7 in D 6...................................... Deske za D 6 MN........................................... Deske za D 7 MN........................................... Prevozna priprava za D 7 in D 6........................... Kultivator FŽBVR s 7 noži................................. Kultivator z 9 peresnimi noži............................. Plužne — enokolesne....................................... Brane, lahke poševne, IV al -v................. Brane, lahke poševne, IV bi .............................. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2.................. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/1 a................ Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2................... Izluščevalec za deteljo EVSM.............................. Vitelj (gepelj) EGB....................................... EGF transmisija za vitelj ER.............................. Pracnerjev sejalni stroj »Budučnoet«...................... 15./III. 1990 Din 930 — „ 980- „ 1-000- „ 1.250- „ 1.300— „ 250- „ iio- £- 24— ” 12*50-20 ,, 18'— 14— 25— 15./III. 1930 Din 15./XI1.1931 Din 880— „ 980— „ 1.000— „ 1.250— „ 1.300— 250— 98— 24— 24— „ 12-50—20 14— 15— 25— 15./XII. 1931 1.100— Din 1.100— 900— 77 900— 1.150- 77 1.100— 1.650- 77 1.650*- 1.520— 77 1.520*- 400— 71 400*- 700— 77 700*- 410— 77 410*- 300— 77 300*- 270*- 77 270*- 420— 77 420— 470— 77 470— 30*- 77 30— 25— 77 25*- 35— 77 35— 30— 77 30— 25— 77 25*- 90— 77 90*- 100— . 77 100— 190— 77 190*- 1.600— 77 1.600— 1.700— 77 1.700*- 150— 17 170*— 620,— 77 520.— 450*- 77 450*— 3.100*- 77 3.450*- 2.250*- 77 2.350*— 4.500*- 77 4.850— 1.650— 77 1.650— 3.000— 77 3.000— 1.630*- 77 1.630*— 4.500— 77 4.500— Franc Beltram. Porodniške Izdana je bila novelizacija zakona o zavarovanju delavcev, ki zelo izpreminja dajatve za slučaj poroda. Zakon določa: § 49. ZZD se izpremeni in se glasi: Ce porodi zavarovanka, ji nudi krajevni organ SUOR-a potrebno babiško pomoč, zdravljenje, zdravila in pomožne naprave za zdravljenje v mejah točke 2, § 45. tega zakona, če je bila zavarovanka v zadnjem letu, preden je poslednjič pristopila k SUOR-u, zavarovana najmanj šest mesecev, ali pa neposredno pred porodom vsaj nepretrgoma 90 dni. Namesto teh podpor ji lahko nudi krajevni organ SUOR-a nego v bolnišnicah ali porodnišnicah (§ 53. ZZD), vendar najdalje za dobo 14 dni. Če porodi zavarovanka, ki je bila v zadnjem letu pred porodom zavarovana pri SUOR-u vsaj 10 mesecev, ali v zad- okrnjene njih 2 18tiH všaj 18 mešecfev, ji nudi krajevni organ SUOR-a razen podpor, omenjenih v 1. odst. še: a) podporo za porodnice najdalje za dobo 12 tednov, in to 6 tednov pred ter 6 tednov po porodu v dnevnem iznosu X njene zavarovane mezde. Do te podpore zavarovanka nima pravice, če si v tej dobi kaj prisluži; b) podporo za oskrbo otroka'v znesku 150 Din za vsako rojeno dete; 6) podporo za hrano zavarovaukinemu otroku za dobo 12 tednov po ukinitvi porodniške podpore, in sicer 4 Din na dan. Krajevni organ SUOR-a more te podpore ustaviti tisti zavarovanki, ki na zahtevo urada ne prinese otroka zdravniku v pregled, ali pa ne upošteva navodil in zapovedi krajevnega organa. Ce porodi žena zavarovanca, mu preskrbi krajevni organ SUOR-a podpore, naštet® v 1. odst', in v točki Ai. pod b) .tega člen«, toda ^^oj^etej^če^e zavarovanec izpolnil pogoj 2. &lsl teg® paragrafa. Te podpore dobi žena tudi po smrti zavarovanca, če je porodila v roku 5 mesecev po njegovi smrti in če se je zavarovanec pridobil pravico do njih. Doba 2 mesecev pred porodom, v katerih zavarovanka z ozirom na prepoved po zakonu o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922 ni delala, spada kot zavarovalna doba v roke po tem paragrafu. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. TOVARIŠI! Zavedajte se, da morajo biti volitve obratnih zaupnikov izvršene do 31. januarja 1932. Na delo! To in ono MARIBOR Kakor vsako leto, je tudi letos tukajšnja ekspozitura JSZ priredila za otroke svojih članov Božičnico, in sicer v nedeljo 20. decembra. Po govoru g. prof. &edivyja so dijakinje s spremi je vanjem harmonija zapele par božičnih pesmi. Sledilo je še nekaj glasbenih točk in deklamacija. Obdarovanje otrok je letos odpadlo in sicer zaradi tega, ker ima nabiranje darov v rokah Pomožna akcija za mesto Maribor. Pač pa so bili pogoščeni, tako otroci kakor tudi njihovi starši s poticami, jabolki in malinovcem. Tudi božično (Jre-vesce so po končani prireditvi otroci z' velikim veseljem obrali. Božičnica je potekla v splošno zadovoljstvo vseh. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali sodelovati pri tej Božičnici. Sprememba uradnih ur pri I. del. hranilnici, r. z. z o. z., na Miklošičevi cesti ‘22, palača Delavske zbornice. Od 1. januarja 1932 dalje so uradne ure pri I. delavski hranilnici in posojilnici vsako sredo in sobQto od 10 do 12 dopoldne. Srečno in vese to novo leto zete sledeče tvrdke: IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom Zg. Kašelj 67 LESKOVIC & MEDEN Ljubljana VALENTINA SPITZKO modna manufakturna trgovina. Se priporoča za obilen obisk. Cene nizke! Ljubljana-Moste, Zaloška c. 8 LOJZE GABRŠEK splošno krojaštvo Vevče 32, D. M. v Polju STANKO PODBEVŠEK brivski in česalni salon, zastopstvo družbe »Croatia« Dev. Mar, v Polju 10 IVAN LIPAH mesar in prekajevalec Dev. Mar. v Polju, podružnica Moste, Zaloška cesta ANTON LOGAR Srečno in veselo novo leto želi svojim znanetem in odjemalcem ANTON PRESKER, Sv. Petra cesta 14. Konfekcija in moda ! VZAJEMNA ZAVAROVALNICA | IGNACIJ MERCINA gostilna in trgovina Zg. Kašelj 15, Dev. Mar. v Polju Hermann Suderman: v Ljubljani ; je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke, Zvonove in steklo proti razpoki, vlomsko zavarovanje ter sprejema življenjska zavarovanja v vseh, kombinacijah glede posmrtnega zavarovanja obrnite se na Karitas - Vzajemna zavarovalnica s • = liiiiiiimiiuiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii»'iiiiiiiiiuiiiiiiiinniiiiiiiMiHHiiiHHuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii!iimiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiimmMi imiAliiuiiiininiiiiil mesar Ljubljana, Sv. Petra cesta 83 FRANC REZAR mesar in prekajevalec Ljubljana, Dolenjska cesta 64 stojnica: Šolski drevored JOSIP MUSAR mesar Ljubljana, Sv. Petra cesta 61 Šolski drevored JAKOB DIMNIK ' ličar mesar m Dev. Mar. v Polju 7 GOSPA SKRB Roman »Ne gre zame,« je mrmral — tedaj pa je voz že zapeljal skozi mestna vrata. Pred rdefio zgradbo, z visokimi, kiaimenitimi stopnicami im obokanimi okni, k jer je bilo sod išče, je vo/z obstal. Ne daleč od. njih je stala dobro znana kočija in voznik na kozlu je imel na čepici se isti čop, ki je na Pavla nekoč, ko je bil še birmanec, delal tak vtis. Ko so očeta spravili pokoncu, je tudi on postali pozoren. »No, ta lump Je tudi tu,« je zavpil, »rad bi videl, ali bo mogel prenesti moj pogled.« Potem ga je Pavel, kateremu je pomagal sodni sluga, nesel po stopnicah prav v sobo za priče. Mati in sestri so šle za njimi, ljudje so postajali! in si ogledovali otožni sprevod. Čakalnica za piriče je bila polna ljudi, večinoma so bili s Helenentala, V nekem kotu je stala peščica beračev, ženska z nabuhlim obrazom, 9 pisano ruto okrog telesa, v kateri je spal dojenček. Na gube krila se ji je obešala majhna gruča razcapanih otrok, ki so se praskali po glavah in se^ naskrivaj suvali pod. rebra. To je bila obtoženceva rodbina, ki je hotela izpovedati, da je bil oče ono noč doma. Meyh6fer se je raztezal in širili na svojem stolu in metal izzivajoče poglede krog sebe. Dane® se je sam sebi še bolj kot druge krati zdel velik mož, junak in mučenik hkratu. Vrata so se odprla in Douglas se je z Elsbeth prikazal na pragu. Meyhofer mu, je vrgel strupen pogled ter se potem zaničljivo smejat sam vase. Douglas se m menil zanj, temveč je sedel v najbolj nasprotni kot ter potegnil Elsbeth s seboj:. Bila je na pogled bleda in zdelana in sie je vedla boječe, tesnobno, kar je naijbrži izviralo od tujie, neprijetne okolice. Z bežnim' nasmehom je pokimala materi in sestrama ter pogledala Pavla z zamišljenim pogledom, ki se je zdelo, da nekaj izprašuje. Pavel je povesil oči, zakaj ni mogel tega pogleda prenašati. — Mati se je premaknila, kakor da hoče iti tjjai čez do nje, a Meyhofer jo je zagrabil za kriilo in dejal glasneje, kakor je bilo pa neotb-hodno potrebno: »Da s6 ne drzneš!« Pavel je bi kakor hrom. Kolena soi mu trepetala, na čelu ga je tlačil zamolkel pritisk, ki mu je jemal vsako'misel. »Prinesel ji boš sramoto,« je neprestano mrmral predse, ne da bi vedel, kaj govori. Notri, v porotni dvorani so pričeli zasliševati priče. Klicali so drugega'za drugim. Najprej so prišli. na vrsto dninarji, nato krčmar, v čigar točilnici je Raudszus govoril,^ nato razcapana peščica iz kota. — Soba se je začela prazniti — Nato so imenovali ime gospoda Douglasa. Zamrmral je hčeri nai uho nekaj besed, ki so se najbrž nanašale na Meyhoferjeve in odšel s svojim širokim korakom. Z rokami, sklenjenimi v naročju, je zdaj sama sedela ob steni. Globoka rdečica razburjanja ji je razplamenevala lica. V ljubeznjivi zadregi je zrla predse in njeno skromno, resničnostno bistvo ee je slikalo v vsaki njenih potez. Mati ni spustila pogleda z nje in včasih se j|e ozrla na Pavla ter se pri tem smehljala kakor' v snu. Četrt ure je preteklo, potem so poklicali tudi Elsibethino ime. Vrgla je še en prijazen pogled materi, potem je izginila v vratih. Njeno zaslisevar nje ni trajalo dolgo. — »Gospod Meyhofer senior « je poklical sluga iz dvorane in planu bliže, da bi pomagail Pavlu nesti stol. Stari je pihal in napen jali llica, potem' se je spet naslonil nazaj z mošlko lahnim vzdihom, sami pri sebi bil ves vesel, da sme igrati tako uspešno vlogo. ( . , , . . Šima j porotna dvorana, se je pred Pavlovimi očmi raztehala v rdečkasti megli, nerazločno je videl tesno sitisnjene obraze,-ki so strmeli nanj ali pa na očeta, potem je moral dvorano spet zapustiti. Sestri, ki sta ae dptedajj radovedno ozirali, sta se začeli bati. Da bi. zanemili bojazen, sta jedli masleni kruh, ki sta ga prinesli s seboj. Pavel jimia je dajal poguma in odklonil klobaso, ki sta mu jo velikodušno poinuijali. Mati se je bilia umaknila v kot, lahno je drhtela in menila od časa do časa: »Kaj naj pa neki le hočejlo od mene?« »Gospod Meyho!er juniorj« je zadonelo od vrait (■i IH) 0v< Naslednji hip je stal v visokem, z ljudmi napolnjenem prostoru pred vzvišeno mizo, pri kateri je sedelo nekaj mož s strogimi in resnimi obrazi; le eden, ki je bil sedel malo na stran, se je neprei-stano smehljal. To je bil državni pravdnik, ki se ga je bail ves svet. Na desni strani dvorane j|e na pravtako vzvišenih prostorih sedelo nekaj častitih meščanov, ki so jako zdolgočaseno zrli vso to zadevo in si skušali preganjati čas z noži ek i, s papirnimi odrezki in tako dalje. To so bili porotniki. Na desni je v zaprti klopi stedel obtoženec. Migal je z očmi poslušalcem in delal tak obraz, kot da se vsa ta stvar tiče kogarkoli drugega, samo njega ne. Pavel ni še nikdar videl tega temačnega človeka tako prijaznega. »Zovete se Pavel Meyhofer, rodili, ste se takrat in takrat, evangeljski,« in tako dalje jje izpraševal srednji od sodnikov, možak s prav na kratko ostriženo glavo in z ostrotrobim nosom, ter bral podatke iz velikega zvezka. Delal je to z domačimi, mrmrajočim glasom-, nenadno pa je njegov glas postal oster in rezan kakor nož in iz oči so streljali pogledi na Pavla. »Pred zaslišanjem, gotspod Pavel Meyh6fer, vas opozarjam na to, da boste morali svoj|o izpoved potem potrditi s prisego.« Pavla je streslo. Kakor ubod mu jie beseda »prisega« prodrla dušo. Pri srcu mu je bilo, kot da se mora zrušiti in skriti svoj obraz pred vsemi temi ogledujočimi očmi, ki strme nanj. In potem je čutil, kako se je v njem polagoma vršila zanimiva sprememba. Zijajoče oči so izginile — dvorana je potonila v megli in čim dalje mu je govoril sodnikov jasni, ostri glas, čim prepričeval-neje je slišal, da mu grotzi z vsemi nebeškimi m zemskimi kaznimi, tem bolj se mu je zdelo, da je s tistim možem cesto sam v vsej prostrani dvorani. Vse njlegove misli so se usmerile v to, da bi mu tako odgovarjal, da bi Elsbeth ostala izven igre. »Zdaj velja — zdaj se pokaži meža,« j|e klicalo v mem. Bilo je podobno občutje, kakor takrat, ko je sedel na strehi; duh se mu j|e zostril m zamolkli pritisk, ki je še vedno ležal, na njem, je padal z njega, kakor da mu kdo odpenja verige, s katerimi je bil zvezan. ____________________________ Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čec. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombardo. Srečno novo leto želijo sledeče tvrdke: VELETRGOVINA Z VINOM AND. MEJAČ il KOMENDA PRI KAMNIKU ANTON GRČAR pekarna Ljubljana, Poljanska cesta 25 BLA2 NOVAK čevljarstvo Ljubljana VII, Vodnikova cesta 18 MIRKO BOGATAJ specialna trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trg 14 KAVARNA VOSPERNIK MATEJ OREHEK LJUBLJANA Katalogi brezplačno! NACE ZAVRŠNIK špecerija, galanterija, manufaktura Glince (nasproti šole) pri Ljubljani ANTONIJA GUTNIK mesarija in prekajevalnica Glince, Tržaška cesta 5 FRANJO KUNOVAR kamnoseško in kiparsko podjetje Pokopališče Sv. Križ, Ljubljana IVAN RAHNE trgovina z mešanim blagom in gostilna Ljubljana, p. Moste jj FRANC DOLINAR <; parna pekarna in slaščičarna Pred Škofijo 11 Poljanska cesta 19 A. & M. ZORMAN trgovina z moko in deželnimi pridelki Ljubljana ANTON VAMPELJ mesar in prekajevalec Glince pri Ljubljani (nasproti šole) FRANC NOVLJAN Poljanska cesta 79 Šolski drevored (stojnica) ANGELOSLAV HRASTNIK trgovina z manutakturnim blagom Ljubljana FRAN ŠTULAR JERNEJ JELENIČ kisarna pri »Majarončku« Ljubljana, Stara pot 1. Teleion 25-79 IVAN KROŠELJ trgovina z manufaktumim in konfekcijskim blagom \ Ljubljana, Šmartinska cesta 15 (Martinova cesta) EMIL MORE sodavičar Ljubljana, Šmartinska cesta 11 T. MARINKO trgovina z mešanim blagom Ljubljana, Prisojna ulica 7 MARIJA JANC gostilna pri »Amerikanki« Ljubljana, Sv. Petra cesta 83 IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje Maribor Vetrinjska 30. Tel. 2434 Ljubljana Prešernova ul. 44. Tel. 2636 H. ŽIDAN čevljarstvo Ljubljana, Zalokarjeva ulica 6 JOSIP BIZJAK modno krojaštvo Ljubljana, Bohoričeva ulica 16 LOVRO ZUPAN čevljarski mojster Ljubljana KAJO DELIČ zlatar Ljubljana, Vidovdanska cesta 2 . FOTO STAUT FRANC TEKAVEC modno krojaštvo Ljubljana, Poljanski nasip 8 I. PODBOJ ml. galanterija, pletenine, perilo Ljubljana, pri cerkvi sv. Petra FRANC ROZMAN gostilničar in posestnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 85 I. TOMŠIČ manufaktuma trgovina Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 ANTON MARKUN trgovina z usnjem Ljubljana, Kolodvorska ulica 41 OROSLAV SLAPAR splošno krojaštvo Ljubljana, Šmartinska c. 8 Izdeluje tudi železničarske uniforme. — Cene solidne Se priporoča A. & E. SKABERNE 1 LJUBLJANA < > \: V # « I < * II ANDREJ ŠVIGELJ mesar Ljubljana-Vodmat OROSLAV HROVAT urar Ljubljana, Florijanska ulica 40 MARIJA in PAVEL DOLINŠEK gostilna in mesarija Ljubljana, Karlovška cesta 28 FRANC AVŠIČ modno krojaštvo za gospode Ljubljana, Komenskega ulica 36 ANDREJ ZAPLOTNIK čevljarski mojster Ljubljana, Zrinjskega ulica 5 IVAN SREBOT Ljubljana Ravnikarjeva ulica 15 FANI in FRANC ČEBULJ gostilna »Dalmacija« Ljubljana, Kolodvorska ulica 27 Se priporočata! i FRANC BRECL modno krojaštvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 Se priporoča! Cene solidne! Postrežba točna! IVAN LUPŠE modna, manufaktuma in galanterijska trgovina Ljubljana, Karlovška cesta 30 Podružnica Selo-Moste PENGOV trgovina in gostilna Ljubljana, Karlovška cesta 19 ji FRANJO OBLAK modno krojaštvo za gospode Ljubljana, Poljanska c. 27 I ,;.......................... trgovec Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, r. z. z o. z. čevljarski mojster Ljubljana, Florijanska ulica 23 Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Vezave vsakovrstnih knjig, vezave Doma in sveta, Ilustracije, II. Slovenca in Mladike v originalne platnice, vez. v luksuzni opremi, vsakovrstne poslovne knjige, šolske zvezke, podkladke, mape in vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela izvršuje točno po navodilih solidno in po nizkih cenah Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani r.z.z o. z. ■ Kopitarjeva ulica Stev. 6/11 FRANC JERAS modno krojaštvo Ljubljana, Šmartinska cesta VINKO POŽAR pekarna Moste-Vodmat »SP Srtend novo leto želij GOSTILNIČARJA »POD SKALO« piri Kri^ariah, kjer tofei prvOvr&tna vffia fe Vinb-g&dŽfcv Ki5žfei#ktegh re&a vv IVA DEJAK trgovina z mešanim blagom Dev. Mar. V ■P61JU 56 Sinčki ili veselo novo leto že&i cenj. odjemalcem Vinko marinčič trgovina z mešanim blagom Vič-Glince, Tržaška cesta 1 JOSIP OLUt> trgovina z moško obleko, perilom m manufakturo želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto . . nrv^crr ...................... FRANC SLAMIČ tvornica mesnih izdelkov in konzerv, velemesarija Ljubljana, 'Gosposvetslca cesta 6 Tel. 2973 Podružnica: 'PreSefnova uMca Š Tel. 2256 KINO MLADINSKI DOM KODELJEVO MATEVŽ in LUCIJA KRUŠIČ mesarija in gostilna Zelena jama, MdsVfe ih Khfežova ulica, Ljubljana VII L DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI Poslovalnica: Dev. Mar V PoljU GREGOR HABJAN gdstiliiičat Ljubljana VII, Celovška cesta ANDREJ DOLINAR parna pekama Ljubljana, "Bohoričeva ulica 1 specialna trgovina šivalnih strojev in kdft& Ljubljana, SO&ft ulica 7 irtWiYt»rWt«WtttVtytfrttriViViWiViVT‘ .. Priporoča še FR. STUPICA železnina Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 JOS. ŠUMI NASI. D. & E. HRIBAR tovarna bonbonov in peciva Ljubljana FRANJO KLUN mesar in prekajevalec Vevč?« «t. 19 OeV. Mar. v Rčflfh VI fGN. VOK Ignac banko gostilna LfflMftttft, ‘Sftffirtaška mik 3 ♦+ TISKARNA ..SLOVEHJA" DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, WOLFK>VA fcjlTcA 1 IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, družba ž o. z. LJUBLJANA MIROSLAV GRGUREVIČ mehaidčtta delavnica, glavno zastopstvo pletilnih strojev Ljubljana, ICriŽevhiŠka ulica 7 Usnjarska in Čevljarska zadruga rimo r. z. z o. z. v imen % M* t * Izdeluje vsakovrstne -ovčje in kozje kože, kakor tudi %tirvano usnje za površnike Postrežba točna HrrT Cene solidne im*.... LEKARNA l G. PiCCOLI LJUBLJANA KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTV6 .prej H. Ničman Ljubljana S r in uspeha polno n o v o 1 e t o želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča tudi ža novo l^to 1932 A. ANKO trgovina z mešanim blagom Ob Zeleni jami 17 — Rimska c. 24 ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦e IVAN RANT trgovina z mešanim blagom Dev. Mar. v Polju ♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦e ANTON LJUBLJANA MATEJ GASERMAN krojač Ljubljana, Šmartinska e. 9 j ■ 4 > ■ ■ ;; j: ♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦s« ♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦»»»♦♦»♦♦♦»»»e SIMON KUNČIČ tov&rha sodavice in drugih brezalkoholnih pijač- Prodaja premoga in drv Ljubljana, Šv. Petra c. 45 A. J. NOVAK trgovina z mešanim blagom Vevče KAROLINA TREO trgovina čevljev LjbMjfeftia, Pogačarjev trg 1 FRANC ERJAVEC -Stari trg lla Ljubljana m LEB9T LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 28 A. TORKER trgovina z manufakturnim in -galanterijskim blagom -: Ljubljana - Moste (Zelena jania) 0 V. ŠPECERIJA, DELIKATESE ZAJTRKOVALNICA ASTNA MODERNA ► ;/>xPRAžARNA ZA KAVO '•n/ FRANC ih IVANKA ANŽUR mesar in gostilničar Vevče št. 58 Dev. Mar. v Polju W¥