JUTRA Leto III. (X.), štev. 291 Maribor, sobota 21. decembra 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Ra8un pri poitntm č#k. *av. v Ljubljani it 11.409 Velja mestčno, projeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din O problemu Jadrana so zadnji čas, ko je fašistovski tisk *opet uprizoril veliko kampanjo za Dalmacijo in za »mare nostro«, pričeli razpravljati tudi razni francoski, angleški, nemški, švicarski in drugi listi. Za nas mora biti najbolj merodajna sodba tiska onih držav, ki so nevtralne na vse strani. Med temi državami je tudi Švica. Zato ne bo brez interesa, ako objavimo kratko vsebino članka, ki ga je nedavno objavila »National-Zeitung« v Baselu v zvezi s francosko-italijanskimi pogajanji za pariteto na morju, za zmanjšanje mornaric in odpravo podmornic, pa tudi v zvezi z italijansko propagando za Dalmacijo in Jadransko morje ter besnimi italijanskimi izpadi proti naši državi. Italija — pravi list med drugim — hotela s pomočjo Francije ustvariti nekakšen Sredozemski Locarno. Naslonitev na Anglijo bi ji bila simpatična radi tega, ker bi ji puščala več svobode v gibanju proti Jugoslaviji. ?akaj na Balkanu leže interesi italijanskega gospodarstva, kojih proole-nji so za Italijo radi preteče industrijske krize v Italiji neodložljivi. Sredo-zemski Locarno pa bi bil mogoč sa-po med Italijo in Francijo. Toda Italija zahteva tu preveč, česar ji Fran-ciia ne more dati, ne da bi oškodovala svoje vitalne interese. Francija Je na bodočnost Jugoslavije vezana ne samo radi sentimenta, ampak radi svojega vzhodno-evropskega prostima, radi delitve političnih sfer in kartala. Ne gre samo za trenutne težavice v jugoslovensko-italijanskih °dnošajih. Te se v normalnih prilikah psujejo s par lepimi besedami. Dejstvo pa, da italijanski tisk za vsako jjjalenkost otvori ogenj najtežjega ka-"Ora, da Mussoli v svojem znanem l°nu govori o bodočih zmagah, kaže vso resnost položaja. ..Agresivna ideja o »mare nostro« P’ se v Italiji vsak hip imenuje, hi faustovski izum. Obstojala je tudi že pred svetovno vojno. Ni se pojavlja-ko je Imela Italija spor s Francijo /vprašanju Tunisa. Odkar pa se je poraja Italija na ljubo Angliji pomi-jtl s Francijo in omejiti svoj afriški mperijalizern. je počela močna propaganda za Trentino in Jadran. Ta-loil to Franciji prav. Leta v svetovni vojni, je antanta ku-P’ia udeležbo Italije v vojni z london-paktom, obljubivši v del Dalma-£'Je. Tega Italija ni mr-la dobiti po .aitljučku vojne, ker so Srbi v novem j1918 tako naglo okupirali vzhodno ^aransko obal v dolžini 600 km, da . o obveze londonskega pakta mora-Pasti pred izvrženim dejstvom, ki ustvarili Srbi. Poskus Italije, da mesti to s protektoratom nad Al-anijo, je stal nekoliko milijard, ni pa v niesel nobenih koristi. Albanija se ^f^podarskem pogledu ne more pri icmal n,ti z dalmatinskim Prlmor-iJr'. ^>ed močno napredujočimi svetlimi pristanišči, Splitom in Solu- Televon: Uredn. 440 Uprava 455 Bela smrt Uredništvo in uprava; Maribor, Alekaandrova ce«tait.13 Oglati po tarifu Oglata tprejtmt tudi oglatnl oddtltk .Jutra" * Ljubljani, Praiamova ulica it. 4 VLAK, VEČ METROV NA VISOKO ZASUT S SNEGOM. - SILNI SNEŽNI VIHARJI IN METEŽI VSEPOVSOD. — ČLOVEŠKE ŽRTVE. MILAN, 21. decembra. Po vsej južni Italiji je nenadoma pritisnil mraz s tako silo, da prodirajo volkovi prav tik do vasi. Poštni avto iz Montefana, ki je mogel vsled visokega snega le počasi naprej, je .napadlo krdelo volkov. K sreči je imel šofer puško in je s streli pregnal sestradane zveri. Nedaleč od Cosenze v Kalabriji je obtičal v snegu potniški vlak. V napolju je zmrznilo več oseb. Iz Ancone in Spezie prihajajo poročila o velikih nesrečah, ki jih je povzročil vihar. V Benetkah je vihar prevrnil neko ribiško barko, pri čemur sta utonila dva ribiča. SOFIJA, 21. decembra. Potniški vlak, ki je odšel zvečer iz Sofije, je 3 km od postaje Dragoman obtičal v snegu. Snežni vihar je nametel snega do 5 m visoko, tako da je bil vlak popolnoma zasnežen in ga sploh ni bilo mogoče videti. Na pomoč so bili odposlani vojaški in delavski oddelki. Brzojavni promet s provinco in ino zetrtstvom je oviran že dva dni. SOFIJA, 21. decembra. Iz Sofije zame-denemu vlaku na pomoč došlo vojaštvo je bilo vso noč na delu, vendar še ni moglo odkopati snega, ki ga je padlo pola goma 10 m na debelo. Ker grozi lokomotivi nevarnost, da poide kurivo, bodo zmrznili vsi potniki, ako se ne posreči vlaka pravočasno odkopati. NEWYORK, 21. decembra. Nad Čika-gom divja že 48 ur strahovit vihar. Snežni zameti onemogočajo vsak promet. Celo ekspresni vlaki iz Newyorka morejo le z največjim trudom in večurnimi zamudami naprej. Sneg je zapadel do dva metra na debelo; v mestu se že čuti pomanjkanje živil. SKOPLJE^ 21. decembra. Po vsej južni Srbiji so silni snežni zameti. Včeraj so našli neko orožniško patruljo, ki so jo pogrešali že tri dni, zmrznjeno. Vseh 5 mož je pokosila bela smrt. MMIerand — Brland MILLERAND VEHEMENTNO NAPADA OPOZARJA NA NEVARNOSTI PARIZ, 21. decembra. Na včerajšnji seji senata je bivši predsednik francoske republike Millerand viehementno napadal zunanjo politiko sedianje vlade, posebno Brianda. Millerand je izjavil med drugim, da je pričela postajati Briandova politika nevarna za Francijo in evropski mir že 1. 1925, ko so se pričela pogajanja za locarnsko pogodbo. Nemčija, je nadaljeval Millerand, skuša namreč prikriti svoj načrt za izpremembe na vzhodnih mejah, ker ne more računati v Svetu Društva narodov , s soglasnostjo, ki je potrebna za izpremembo locarnske pogodbe m angleško - amerikanskega garancijskega pakta. Anglija pa tvori jamstvo Francije proti Nemčiji in obratno. Haašlca konferenca je vrh tega jasno pokazala, da bi vsaka popustljivost Francije v finančno-političnih reparacijskih vprašanjih končala le na škodo francoskih privilegijev v saarskem ozemlju. Vsaka popustljivost napram Nemčiji pa je obenem tudi na škodo svetovnemu miru. Ko je Millerand končal svoj govor, je stopil na tribuno Briand, da brani svoje politiko proti napadom Milleranda. Odgovoriti mora na njegova izvajanja že zato, ker bi se sicer zdelo, da je Francija iz dobro zamišljenih egoističnih motivov pri- BRIANDOVO ZUNANJO POLITIKO IN FRANCOSKE POPUSTLJIVOSTI. pravljena, pustiti svoje zaveznike, posebno Poljake, na cedilu. Francija, je povdar-jal Briand, nikakor ni desinteresirana na vzhodnih mejah in bo slejkoprej znala ščititi interese Poljske. Nerazumljivo je ksekakor, je zaključil Briand, kako more Millerand pripadati vladni večini in istočasno kritizirati zunanjo politiko vlade. Nato je bil od radikalnih senatorjev tudi predlagani dnevni red z zaupnico vladi sprejet. Za zaupnico je glasovalo 253, proti pa 2 poslanca. Predlog za nezaupnico pa je bil odklonjen z 267 proti S glasovom. Loubet težko zbolel PARIZ, 21. decembra. Svoječasni predsednik francoske republike, Emile Loubet, ki je že 91 let star, je v Montelimaru težko zbolel. Radi njegove visoke starosti so zdravniki izgubili vsako upanje, da bi ga mogli ohraniti še pri življenju. Stolinou jubilej MOSKVA, 21. decembra. Boljševiški diktator Stalin slavi danes 50 letnico svojega rojstva. Po vsej Rusiji bodo danes ob tej priliki velike manifestacije za Sta- nom. ne more albanska obala imeti nikakšne bodočnosti. Vsi mirni poskusi Italije, da bi se usidrali na dalmatinski obali, so vedno naleteli na ogorčen odpor Hrvatov. Čim bolj proti jugu, tem večkrat naleti na francoski kapital, in tudi v vsakem drugem oziru se italijanski položaj na »mare nostro« vediio bolj poslabšava. Nada Italije, da bodo Hrvati radi uvedbe diktature v Jugoslaviji obrnili Beogradu brbet in poslušali laskave italijanske obljube, so se izjalovile. Tudi, če bi Hrvati morda s čim bili nezadovoljni, smatrajo to za interno domačo zadevo, ki lahko vodi do ostre polemike. A tudi to takoj opuste, čim se pojavi tretji, tujec, z željo, da na njihovem ognjišču sebi skuha juho. Po qasem mišljenju - končuje *Natlo nal-Zeitung« — Jadran ne samo do-zdaj ni bil »mare nostro«, ampak bo to vedno manj.,Tudi najbolj navdušeni fašistični članki nas ne morejo o nasprotnem prepričati. Reka, ki so jo ambicijozni Madžari povzdignili na stopnjo zelo živahnega pristanišča, propada pod Italijo vedno bolj in bolj, dočim se jutroslovenska primorska mesta grandijozno razvijajo. K temu treba dodati še dejstvo, da je zdaj cela Dalmacija z železnico vezana z zaledjem, kar za časa Avstro-Ogrske ni bila. Dalmacija je tudi kot dežela turizma postala moderna, Italija pa prihaja vedno bolj iz mode. Kako tudi ne bi, če je šovinizem tako prevladal, da se celo potniki z znakom ».prijatelj fašizma« drugače tretiralo nego drugi?! lina. Boljševiški listi proslavljajo Stalina kot človeka, ki je edini znal rešiti edin-stvo stranke ter je z nenavadno energijo zadušil vse notranje neprijatelje boljševizma. On je za Leninom največji boljševiški organizator. Ogenj na sofijski uniuerzi SOFIJA, 21. decembra. Včeraj ponoči je nastal na tukajšnji univerzi ogenj, ki se je naglo razširij ter uničil dragocene biološke in botanične zbirke. Šele proti jutru se je posrečilo ogenj popolnoma zadušiti. Škoda znaša več milijonov levov. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno Biuša srbska kraljica — usmiljenka Iz Pariza je te dni budimpeštanski list »Az Reggel« prinesel senzacionalno vest, da srbska razkrialjica Natalija, udo-va po kralju Milanu, o kateri se Je mislilo, da je že davno mrtva, še živi v Parizu V mali hiši v bližini luksenburškega parka kot usmiljenka samostana Notre Dame de Simon. Natalija, ki je po Milanovi smrti iz grško-pravoslavne prestopila v katoliško vero, stanuje tam skupno z neko usmiljenko iste starosti, bivšo poljsko grofico. Kako se je dognalo, da je ta dama bivša srbska kraljica Natalija, pripoveduje poročevalec imenovanega lista tako-le: Nedavno je na neki pariški cesti neki ko-čijaž neusmiljeno pretepal svojega kopja. Mimo je prišla stara dama, ki ga je radi tega pokarala. Kočijaž pa jo je oplazil' z bičem. Policist, ki je dogodek videl, je napravil zapisnik, in pri tej priliki se je izkazalo, da ta dama ni bil nihče drugi nega razkraljica Natalija. Poročevalec jo je nato obiskal V njenem bornem stanovanju, kjer mu je dama isto priznala. Na vprašanje, ali ni napisala nikakšnih spominov, je odgovorila: »Za memoarje so potrebni spomini, jaz sem pa vse pozabila, da morem vse odpustiti«. Natalija je stara danes 71 let. Kot hSI moldavskega bojarja . Keške in princese Sturdza se je 1,1875 poročila s takratnim knezom in poznejšim, kraljem Srbije, Milanom. L. 1876 je porodila sina, kasneje kralja Aleksandra Obrertovlča. Nemoralno življenje njenega moža Milana je raztrgalo polagoma vse zakonske vezi in L 1885 je Natalija zapustila Srbijo, I. 1888 pa je bil zakon tudi cerkveno ločen. Loterijska strast Malokdo ima sicer v življenju srečo, da zadene kak velik dobitek v loteriji, zato pa je tem več takih, ki vedno stavijo in nič ne zadenejo ter zapravijo pri tem celo svoje premoženje. V Madridu Je pred kratkim umrl znani odvetnik Alfonso Al-varos. Čeprav je imel dobro idočo pisarno, pa je umrl reven kot cerkvena mil Žalujoči dediči, ki so že mislili, da bodo podedovali lepo premoženje, so bdi bridko razočarani, ko so zvedeli resnico in tudi vzroke, zakaj je bil odvetnik tak siromak. V svojih mladih letih je zadel nekoč lep dobitek v loteriji. Od tega ga je prijela strašna strast in kupoval je lete za letom srečke sploh vseh mdgočih loterij, ne da bi kaj zadel. Zgubil je pri tem celo vse svoje premoženje. Ker ni zapustil niti toliko, d« bi mogli sorodniki plačati pogrebne stroške, je ravnateljstvo državne loterije na Španskem sklenilo, da svojega najzvestejšega odjemalca oziroma kupovalca srečk pokoplje na stroška državne loterijske uprave. Ml In Francozi NAŠI STIKI S FRANCOZI NEKDAJ IN SEDAJ. — V BORBI ZA SVOBODO. -MIROVNE KONFERENCE. — KULTURNO ZBLIŽAN JE. V medsebojnem prijateljstvu narodov so piav tako potrebne simpatije, kakor v medsebojnem prijateljstvu ljudi, a potrebno je tudi obojestransko spoznavanje. Nas Jugoslovane je vezala s Francozi že stara tradicija, ki pa je bila pri Slovencih in Hrvatih nasilno dušena po pokojni Avstriji. Le Srbi so kot svobodni državljani male predvojne Srbije lahko vzdrževali trajnejše in živahnejše stike s Francijo in Francozi, na katere so se posebno v kulturnem oziru naslonili že spočetka svojega obnovljenega narodnega in kulturnega življenja v početku prejšnjega stoletja, ko smo bili Slovenci in Hrvati še popolnoma pod nemškim duhovnim vplivom. Toda tudi stiki med Srbi in Francozi so bili spočetka le bolj zunanji; do notranje poglobitve je dopomogla Jele epopeja srbske vojske med svetovno vojno, ko se je ramo ob rami borila za iste cilje z veliko Francijo. Tedaj so šele bili položeni prvi temelji globokih krvnih in srčnih vezi med Francozi in Južnimi Slovani Mi Slovenci smo bili za časa Napoleonove Ilirije še premalo prebujeni, da bi bili v celoti razumeli njen pomen in pomen prijateljstva s Francijo. Le redki posamezniki z Valentinom Vodnikom na čelu so bili, ki so se zavedali našega tedanjega narodnega položaja. Razpad Ilirije pa je nasilno uničil še te prve temelje in treba je bilo, da je zrastla šele nova generacija narodnozavedne slovenske inteligence, ki je spoznala Pariz, niegovo kulturo in politiko ter se ga oklenila z vso dušo. Jugoslovanska revolucijonarna oraladina, ki je imela oči uprte v Beograd, se je prav dobro zavedala tudi pomena prijateljstva s Parizom in Francozi. Bila pa je daleko prešibka, da bi bila mogla nase in na nas opozoriti prijateljski francoski narod. Samo redke lastav!ce so oznanjale tedaj pomlad. Te lastavice so bili nekateri francoski publicisti in časnikarji, ki so prišli k nam, nas spoznali, vzljubili in poročali o nas in o naši obupni narodni borbi v francoskem časopisju Na čelu vseh teh pionirjev je stal naš veliki prijatelj grof Begouen pri listu »Journal des debats«. Mirovna konferenca, ko smo Slovenci prvič v zgodovini kot politiki in diplomati stopili na pariška tla, nas je še bolj zbližala. Prišli smo tja z brati Srb: in bili deležni odkritega francoskega prijateljstva do njih in baš Franciji in edino Franciji se imamo zahvaliti, da smo v Parizu rešili vsaj to, kar imamo. Ko ne b? bilo Francozov, pokojnega velikega državnika Clčmenceaua in sedanjega ministrskega predsednika Tardieua, bi danes ne imeli niti Maribora niti Prekmurja, pa tudi v borbi z Italijo bi bili izgubili še več kakor smo. Da, Francozi so nam bili tedaj toliko naklonjeni, da bi bili dobili tudi Postojno, Idrijo in vse notranjsko in zapadno istrsko ozemlje ter na jugu Ska-dar, ko bi bili poslušali njihovo politično in diplomatsko izkušenost. Tako so se s skupnim delom na mi rovni konferenci še bolj utrdile vezi, ki jih je bila poprej sankcijonirala skupno prelita kri srbske vojske in jugoslovanskih prostovoljcev. Toda doba miru zahteva še drugačnih stikov in stočišč za o-hranitev tega prijateljstva, ki zamore postati trajno in nerazrušljivo samo tedaj, če sloni tudi na kulturnih temeljih in na temeljih medsebojnega spoznavanja pri kulturnem delu. V tem oziru, to moramo priznati, se je pa vse do letos premalo storilo tako s strani Srbov in Hrvatov kakor tudi s strani nas Slovencev. Vse kar lahko omenimo, so bile nekatere razstave naših umetnikov v Parizu, ne' katere knjige o nas in pa par francoskih prevodov iz naših literatur. Nekaterih naših kulturnih uspehov v Franciji, kakor nastopov Lidije Wisiakove, Rute Vavpo tičeve itd. pa sploh nismo znali izkor!stitl. Prve temelje h kulturnemu zbližanju Slovencev in Francozov so postavile komaj letošnje ilirske svečanosti v Ljubljani, a še vse bolj sijajno uspele pevske prireditve Glasbene Matice iz Ljubljane po velikih francoskih kulturnih središčih. S temi nastopi sme šele resnično zbližali distanco med nami in Francozi in ustvarili početke nove dobe tesnejših medseboj nih kulturnih stikov. Dosedanji uspehi pa ne smejo ostati le osamljeni pojavi. Treba je, da delamo neumorno dalje, da bodo Francozi vedno bolj spoznavali nas, mi pa nje. Kajti, kakor so se oči naše predvojne in medvojne revolucionarne omladine ozirale v Pariz in pričakovale od njega pomoči za našo osvobodilno borbo, tako moramo tudi danes vsi Jugoslovani zreti v Pariz kot v središče tistega našega velikega prijatelja, ki nam edini more zasigurati miren in samostojen politični, gospodarski in kulturni razvoj. Kakor se brez Francije ne bi bili osvobodili in zedini1! kakor si brez Francje ne bi bili priborili sedanjih državnih mej, tako brez francoskega prijateljstva tudi danes ne bi pomenili v svetu to, kar pomenimo! mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 21. decembra ob 20. uri »Radikalna kura«. Premijera. Operetne cene. Nedelja, 22. decembra ob 15. uri »Morala gospe Dulske«. Kuponi. — Ob 20. uri »Krog s kredo«. Kuponi. Pondeljek, 23, decembra. Zaprto. .Torek, 24. decembra. Zaprto. Sreda, 25. decembra ob 15. uri »Wormski orožar«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Četrtek, 26. decembra ob 15. uri »Radikalna kura«. — Ob 20. uri »Piskrovez«. Znižane cene. Kuponi. Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, dne 22. t. m. bosta dve predstavi: Popoldne zabavna komedija »Morala gospe Dolske« z gospo Dragutinovičevo v glavni vlogi, zvečer pa se ponovi ena najlepših letošnjih vprizoritev »Krog s kredo«. Pri obeh predstavah veljajo kuponi. Božični prazniki v mariborskem gledališču. Na božični dan se vršita na marib. odru dve predstavi: Ob 15. uri se poje zabavna in melodijozna Lortzingova komična opera »Wormski orožar«, pri znižanih cenah. — Ob 20. uri pa bo prva repriza Doboviškove izredno zabavne burke s petjem »Radikalna kura«. — Na Štefanovo se ponovi ob 15. uri Doboviškova burka s petjem »Radikalna kura«. — Zvečer ob 20. uri pa se vprizori Leharjeva rabavna opereta »Piskrovez« pri znižanih cenah. Za Jesen In zimo KARO CevIJ VI. Božične novosi v »Ljudski knjižnici«. Ljudka knjižnica je prejela celo vrsto leposlovnih knjig in sicer: Kaden B: »General Barcz«, Kapus: »Lovski spomini«, Koževnikov A. »Jeromkin krog«, Hamsun Knut: »Blagoslov zemlje«, Trotzki: »Mein Leben«, Zupančič O.: »Naša beseda«, Zweig Arnold: »Der Spiegel des grossen Kaisers« Friedrich von Gagern: »Ein Volk« in »Die Strasse«. Undset Sigrid: »Gyninadenia«. Peter Martin Latnpel: »Jungen in Not«, Grosz George: »Das neue Gesicht«. Ljudska knjižnica posluje ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 18. do 20. ure, ob nedeljah pa od 9. do 11. dopoldne. Ob teh dneh se sprejemajo tudi novi člani ter ima vsakdo dostop. Ravnanje z glinastimi, poslikanimi vazami. Kako je ravnati z glinastimi, poslikanimi vazami, kakršnih je bilo prodanih več na bazarju za revne učence. Vaze so ročno delo, slikarija za vodo občutljiva. Zato naj se dene v vaze steklen kozarec za vodo. Trajno žive barve se ohranijo, če se jih vsako leto enkrat prelakira z najfinejšim mizarskim lakom, kar stane, 1—2 Din. Lak naj se nadeva v tenki plasti.— Uradni list banske uprave dravske banovine z dne 16. t. m. objavlja uredbo o poslovnem redu za redna kazenska, sodišča ter uredbo o poslovnem redu za državno tožilstvo, v številki z dne 19. t. m. pa zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, pravilnik o praksi politlčno-upravnih pripravnikov in o opravljanju politično upravnega strokovnega izpita. - , 3388 R Mestna hranilnica v Mariboru obre«tnie počenSI s 1. J*mian>m 1930. hranilne vloge Cii 01 vloge proti trimesečni n 1| C| brez odpovedi po '•* |2 (0 odpovedi p* po * |2 |o -Rentni davek platuj* hranilnica sama. - Z ozirom na preureditev prostorov in vpeljavo novega kniigovod-itva te obresti pripisujejo izjemoma šele a 1. februarjem 1930. ■AVNATELJSTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU 0Uar ibarski in dnen ni drobil Himen. V pondeljek se poroči v tukajšnji stolnici pesnik in igralec g. Danilo Gorinšek z gdč. Slavo Čepičevo. Kot priči fungira-ta za ženina g. dr. Karel Koderman, za nevesto pa njen brat, g. Viktor Čepič. — Bilo srečno! — Za ustanovitev finančnega okrožnega inspek‘orata v Mariboru. V tukajšnjih gospodarskih krogih se je pojavila nova akcija, ki stremi za tem, da bi se ustanovil v Mariboru za ozemlje sedanjega okrožnega inšpektorata poseben okrožni finančni inšpektorat, ki bi v prenešenem delokrogu opravljal vse splošnejše funkcije finančnega ravnateljstva. Ker je osnovanje takega inšpektorata po novem zakonu o finančnih ravnateljstvih omogočeno in ker se je zanj zavzela s posebno resolucijo tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je upati, da se bo ta vsesplošna želja našega okrožja čimprej uresničila. — Sv. Lenart v Slov. goricah. V Ptuju je umrla včeraj, v petek, vsled srčne kapi, gospa Ida Križan, soproga davkarja v Ptuju. Njeno truplo prepeljejo v Sv. Lenart, kjer bo položeno v nedeljo, 22. t. m. ob 15. uri v rodbinski grob k večnemu počitku. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Lepa poklonitev. Učenkam drugega razreda I. dekliške meščanske šole v Mariboru, ki so na tihem igrale za krasno božično drevo, razstavljeno pri tvrdki Zelenka v Ulici 10. oktobra, je bila sreča mila in so drevo tudi dobile. Poklonile pa so ga svoji raz-rednici gdč. R. Drevo je res krasno in re-prezentirajo okraski precejšnjo vrednost. Vsekakor lepa poklonitev! — Društvo Dijaški dom v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 30. decembra ob 17. uri v zavodovi pisarni z običajnim dnevnim redom. — Odmerni oddelek davčne uprave v Mariboru prej davčno okrajno oblastvo se je iz dosedanjih prostorov v II. nadstropju župa-nijske palače preselil v pritličje v prostore, ki sta jih do sedaj imela sreska poglavarja. (ako je oženjen mož odpeljal omoženo Mariborčanko v Gradec... Bilo je meseca majnika, ko se je po mariborskih alejah bohotno razpasla pomladanska ljubezen. Tedaj je vzkipelo tudi v srcu mizarja Janeza, ki je že dolgo časa poleg svoje žene ljubil soprogo sluge Franca, zapeljivo Lojziko. Mizarjeva žena pa kar ni imela razumevanja za te majniške občutke in je zaljubljenca zasledovala na vseh potih, kjer sta se srečavala in čakala. In tako mizar Janez" ni videl druzega izhoda, kakor da je sladko mlado ženo slugu Francetu odpeljal v Gradec, kjer je imel dobre znance. Pri tem prijatelju sta se pobegla Mariborčana usidrala, dve familiji ste delili gostoljubnost ene sobe, samo s to menjavo, da sta Gračana spala po dnevu, ker imata nočno službo, Mariborčana pa sta počivala ponoči. V lepi harmoniji so tekli dnevi mariborskima zakoncema ob novih me denih tednih, dokler ni meseca julija naenkrat potrkala na vrata graška policija in izročila mizarju Janezu dekret oblasti, glasom katerega morajo Janeza izročiti jugoslovanskim oblastem, ker je odpeljal možu ženo in otrokom mater. Nič ni pomagalo ugovarjanje prerojene Lojzike, da ji ni sile, ki bi jo ločila od mizarja Franceta, policija je tudi v Avstriji neizprosna in že čez dva dni se je znašel mizar na mariborskem kolodvoru, kjer so ga izročili naši železniški policiji, ta pa čuvarjem preiskovalnega zapora okrožnega sodišča. Čez par tednov šele je zvedela zapuščena mizarjeva žena v Mariboru, da je njen mož že nastanjen v Sodni ulici. Zahtevala je pri sodišču, da predvsem ob* sodijo moža radi zakonolomstva. In tako je ta teden po polletni ločitvi mizarj-svs žena zopet prvič zagledala svojega ube* glega moža v sobi št. 15 pred okrajni« sodnikom, zelo zaraščenega. Kesanja P* mož še vseeno ni kazal. Sodnik mu je pri* sodil dan zapora in ga nato vrnil okroŽ* nemu sodišču, kjer bo imel ljubezni želni mizar še razpravo radi hudodelstva, ker je odpeljal omoženo ženo. Sledila bo š® ženina tožba za alimentacijo in ločitev zakona in tako bodo ostali prav grenld spomini na medene graške tedne. Končno še pride tudi ubegla žena zapuščenega sluge pred paragrafe. Avtomobilska nezgoda. Ko se je v četrtek zvečer vračal avto* mehanik Slavko Komel iz Krčevine s po* slovnega potovanja iz Zg. Kungote po ce* sti v takozvani Dolgi dolini proti Mari* boru, mu je prišel nasproti kmečki voz* nik, ki je vozil trdovratno po levi strani ceste. Ker je bil tudi brez luči, gaje opazil avtomobilist šele v zadnjem hipu in z vso silo zavrl vozilo. Posledica je bila, da s? je zadnji del Komelovega tovornega aV' tomobila prekucnil v 3 m globok jarek i» z avtom vred tudi g. Komel sam, ki si j« k sreči raztrgal le suknjo, dočim se ie pri avtu zlomila os. Avto se je zagrizel * zemljo tako globoko, da so reševalna d* la trajala cel dan. — Velika kavama 35. In 36, Božična plesna čajanka ob S v Palals da Dana« Kravate kupujte samo v specijalni trgovini kravat K. Pe čenko, Vetrinjska ul. 24, Maribor, kjer do* bite najlepše in po tovarniških cenah. 3250 Posestniki Uš in zemljišč. V sredo, dne 25. decembra, ob 9. dop se bo vršil v Gambrinovi dvorani protest' ni shod proti sklepu občine glede davka na parcele in vojaškega davka. Pridite polnoštevilno, ker so življenski interesi vsakega posameznega ogroženi. — Dni* štvo hišnih posestnikov v Mariboru. — 3343 Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Josefove« grenčice jako delovanje čreve* sa in dela telo vitko. Mnogi profesorji za* pisujejo »Franz Joseiovo« vodo tudi pri zamašoenju srca kot zelo dragoceno §red* stvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špec. trgovinah. j. Mestna hranilnica v Mariboru. V torek, dne 24. decembra, Mestni hranilnica v Mariboru za stranke ne ura* duje. — 3333 Kaj mi na) prinese božiček! Pisalni stroj, kojega nudi veletrgovina V. Weixl v svoji izložbi ter je za nas mladino v starosti 10—14 let najlepše in najbolj praktično darilo. — 3331 Nov rekord francoskega avifadka Costesa. Diendonne Costes, slavni francoski avijatik, je šele pred nekaj meseci potolkel dotedanji svetovni rekord (7188 km) v letu v ravni črti brez pristanka, ko j® preletel črto Pariz—Cirikar (7900 km)* Od minole nedelje do torka pa je postavil nov rekord: v 52 urah 34 minutah je preletel 8016 km. Novi rekord mu je pole* slave prinesel tudi pol milijona frankov nagrade francoskega ministrstva za avi' JjacUa V Mar IbSrtt, 'dne 21. XII. 1929. Utterarla Knjige gorlške Mohorjeve družbe. Te dni je pričela Goriška Mohorjeva družba razpošiljati svojim udom, katerih je krog 25.000, letošnje štiri knjige, in sicer »Koledar za leto 1930«, drugi del Sienkiewi-czevega romana »Ouo vadiš?« v prevodu dr. J. Glonarja, Josipa Trinka zbirko mladostnih spominov »Naši paglavci« in Poljudno-znanstveno knjigo »Travni-Stvo«. Koledar je kakor običajno izpolnjen z raznimi pripovednimi, zabavnimi In poučni sestavki, zato pa je »Quo vadiš?« lepo delo in uzoren prevod. Z največjim veseljem pa moramo pozdraviti Trinkovo knjigo, ki je prišla tako nepričakovano in po tako dolgem presledku. Josip Trinko, ki živi kot vpokojem Profesor v Vidmu, je edini slovenski pesnik in pisatelj, rojen v Beneški Sloveniji In vzgojen v stari Italiji. Za časa Gregorčičevega delovanja, katerega iskren pri-latelj je bil, je izdal svoje pesmi, potem le pa utihnil in mislili smo, da se ne bo več oglasil. Sedaj nas je presenetil z u-spelim opisom drobnih zgodbic iz voje mladosti v beneškem Tarčmunu. »Ženski Svet«. Z dvanajsto številko je raključil mesečnik »Zenski Svet« svo.i letošnji osmi letnik in prvo leto -izhajanja v Ljubljani. Zasnovan prvotno v Trstu kot glasilo slovenskega ženstva iia Primorskem, se je že kmalu razvil do glasila vsega slovenskega ženstva in dosegel za naše razmere skoraj neverjetno naklado Preko 18.000 izvodov.' Toda skupno z o-stalim slovenskim časopisjem so Italijani v začetka letošnjega leta prepovedali tudi »Zenskemu Svetu« nadaljno izhajanje in tako se je preselil v Ljubljano, kjer nadaljuje svoje delo na temeljih tržaške tradicije. Vseh 12 zvezkov letošnjega leta obsega brez prilog 400 strani teksta: povesti, novel in črtic, pesmi in poučnih sestavkov, ki zanimajo naše gospodinje, dekleta, neveste 'In matere. Stalna, rubrika mesečnika so »Obrazi in duše«, ki o-pisujejo znamenite slovenske in druge žene, pisateljice, pesnice, umetnice, igralke, vzgojiteljice, javne delavke itd. Med sotrudniki v vezani besedi je lepo število pesnic, ki se drugod večinoma ne uveljavljajo, kakor Vera Albrehtova, Anica (Černejeva) Ema Deisingerjeva, Dora Grudnova, Poldi Lcskovčeva, Ruža Lu-cija (Pertotova) Maksa Samsova itd. Med pesniki pa najdemo imena: t Srečko Kosovel, Mirko Kunčič, Ksaver Meško. Ra-divoj Rehar, Gustav Strniša in druga. — Prav tako pa prevladujejo ženske tudi v Prozi: Iva Breščakova, Lea Faturjeva, Milena Mohoričeva, Anka. Nikoličeva; Pavla Rovanova, a vmes se oglašajo tudi Pisatelji: t Srečko Kosovel, Gustav Strniša, Črtomir Zorec in Ivan Zorec. Vsebina je torej dokaj pestra, a tudi prav različne literarne cene, tako da bi malo bolj skrbna izbera bila zelo priporočljiva. Z ozirom na veliko razširjenost in veliko naklado revije bi pa bilo tudi želeti, da bi se list čimprej dvignil iz sedanje povprečnosti in cesto tudi podpovprečno,sti v zares vodilno in višje pomembno žensko glasilo slovenske zemlje. »Domači Prijatelj« in »Naš obzor«. V Četrtem letu si je »Domači Prijatelj«, ki je bil ustanovljen zato, da bi zadostil potrebi naprednega družinskega mesečnika in nadaljeval tam, kjer je njegov istoimenski predhodnik Zofke Kvedrove za Časa vojne prenehal, pridružil še revijo za odrastlo mladino »Naš obzor«. Mogoče pa je ravno to njegovo dvojno lice pripomoglo do tega, da ni mogel zmagati ne enega ne drugega in je tako postal še boij suhoparen kakor je bil prvi dve leti. Kar smo povedali o »Ženskem Svetu« velja namreč v polni meri ali pa še bolj tudi za »Domačega Prijatelja« in prilogo »Naš obzor«. Obema bi bila potrebna večja rigoroznost pri izberi gradiva, posebno leposlovnega in v »Našem obzoru« tudi po-ljudno-znanstvenega. Ako se to ne zgodi In ako se obe reviji ne ločita, je škoda za trud in napor,. čeprav bi Slovenci sicer zelo potrebovali zares dpber . napreden družinski mesečnik, kakršna sta n. pr. »Mladika« in goriška »Družina«. Vladimir Kapus: Pesmi iz prirode. Na-Posled smo po vsem mogočem dobili Slovenci še zbirko pesmi o živalih. Štirideset jih je v svojih verzih opisal znani lovski pisatelj Vladimir Kapus in jih nanizal v-»Pesmih iz prirode«, katere je opremi! ®kad. slikar in kipar Niko Pirnat z 20 •lustracijami. Knjiga je izšla v samoza ložbi. v Ljubljani srn* Šomodski Slovenci SLOVENSKE NASELBINE KROG SURDA IN TAR AN JA NA MADŽARSKEM. UMIRANJE ZADNJIH OSTANKOV. _ PREKMURSKI HRVAT. V članku o porahskih Slovencih smo povedali, kako vedno bolj in bolj gine naša beseda ob zeleni Rabi, kako se od vzhoda širi madžarščina, od zapada pa nemščina. Toda o porabskih Slovencih ve danes vsaj pretežni del naše inteligence in so bili tudi predmet mnogih prizadevanj in razprav na mirovni konferenci v Parizu. O šomodskih Slovencih pa se v našem časopisju od 1. 1905., ko je bil Anton Trstenjak izdal Svojo zanimivo brošuro »Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem«, sploh ni več pisalo. Šomodska županija (szamoesvarme-gye), ki je po mirovni pogodbi v Tria-nonu v celoti pripadla novi madžarski državi, se razprotira vzhodno ih severno od Mure in Drave onstran naše Kotoribe v Medmurju. Slovenske naselbine se pa na tem ozemlju delijo v dva ločena dela, v . one krog Šurda in one krog Nagy Otdda in so nastale za časa ogrske protireformacije. Takrat so se tisoči prekmurskih Slovencev izselili iz sedanje Slovenske Krajine, kjer so bili protestanti neusmiljeno preganjani in si poiskali zatočišča v šomodski županiji, . kjer je^ bilo dovoljeno oznanjati Lutrov nauk. Svoje središče so si ustanovili v Šurdu in Imeli tam tudi svojo osrednjo evangeličansko župnijo. Gd 1. 1755. do 1. 1779- je župni* koval tam celo Štefan Ktizmič, znamenit slovenski prekmurski nabožni pisatelj. Okolica Šurda je bila takrat popolnoma slovenska. Slovenci so prebivali v ‘enajstih izključno slovenskih vaseh: v Mihalovcih (Mihalya), Šandrovcih (Sand) Lisi (Liszo), Št. Petru (Szt.' Pčter), Bukovcih (Biikkosd), Št. Pavlu (Szt. Pal), Porogu (Porrog), Patarpvcih (Pat), Kra-ljevcih (Szt. Kiraly), Vesi (Vese) in Brinju (Berčny) in šteli 15 do 20 tisoč duš. Proglasitev verske svobode je pa povzročila, da so se mnogi vrnili v prvotno domovino, v Prekmurje, drugi, ki so o-stali, so se pa tekom časa več ali nanj popolnoma pomadžarili. Danes je tam -le še prav malo ljudi, ki bi znali slovensko, ostal pa je slog hiš, narodna noša, ostali so pa naposled tudi običaji in priimki, kakor KUhar, Loncsar itd. Še bolj na vzhodu se je pa naselila druga skupina prekmurskih Slovencev. Južno od mesta Nagy Atad so si ustanovili središče v vasi Taranj in šteli več tisoč duš. V razliko od šurdskih Slovencev pa so taranjski ohranili slovenski jezik še do danes. L. 1900. jih je v vasi Taranj ce-’o madžarska statistika naštela 1597, leta J1910 še 911. poslej pa jih i° enostavno »pomadžarila«. V resnici je pa še danes v Taranju in okolici par tisoč Slovencev, ki so si ohranili jezik, običaje in prekmursko (staro) narodno nošo.,. Njihova rodbinska imena so: Družin, Dravec, Zadravec, Bognar, Lovrenčič, Sever itd. Šola, učitelj, cerkev, vse je seveda strogo madžarsko in o narodni zavednosti ni govora. Vendar pa prejemajo nekateri še vedno prekmurske evangeličanske tiskovine, kakor »Duševni list«, koledarje, molitvenike itd. Pritiska s strani Madžarov pa tu ni. Madžari se le preveč zavedajo, da jim ta zadnji slovenski drobec brez vsake zveze s kompaktnim slovenskim ozemljem in s svobodno Jugoslavijo, ni nevaren in da bo v doglednem času docela potonil v njihovem morju. Tako smo Slovenci( tudi tu izgubili v nekaj stoletjih nad 20.000 svojih bratov. Utonili so, kakor marsikje drugod m »naši so le še grobovi«. Bolj močno in kompaktno pa so v šomodski županiji naseljeni Hrvati; ki so združeni najbolj v ta-kozvanem Hrvatskem Prekmurju krog Legrada in Žakanja ter imajo neposredne stike z Medmurjem in hrvatskim Podravjem v Jugoslaviji. Toda tudi usoda nr-vatskih Prekmurcev je zapečatena. Tudi oni se ne bodo mogli vzdržati madžarskemu pritisku, ki jim odreka vsako na-cijonalno pravico prav tako kakor po-rabskim Slovencem. Poznate naše cene? Ako ne, prepričajte se sami, kako je pri nas vse ceneno. Prosti ogled. Nikogar se ne sili k nakupu.. Prodaja tudi na obroke. Izložbe so ob nedeljah ;celi dan odprte. M.3LQER5i¥SIN urar In Juvellr, Maribor, Gosposka 15. čudaški zdraunlk Londonsko sodišče bo moralo te dni razsoditi v zelo čudnem in zamotanem zapuščinskem procesu. Gre namreč za 50.000 funtov šterlingov nekega učenega čudaka, ki je kljub svojemu bogastvu živel zadnje dni kot prosjak in so njegovo premoženje čisto slučajno našli in sicer šele štiri mesece po njegovi smrti in še to pod zelo čudnimi okolnostmi. In za to premoženje se pravdate sedaj nečak pokojnika dr. Foster ter knjigarnar Elias. Pokojnik je bil v svojih mladih letih zdravnik. Rodom iz francoske Alzacije, se je preselil v Anglijo in se nastanil v siromašnem delu Londona. V svojih najboljših letih je opustil svojo zdravniško prakso in se bavil kasneje večinoma z alkemijo. Po njegovi smrti so našli v njegovem stanovanju ogromno množino knjig, večinoma v hebrejskem jeziku. Ce-ia vrsta teh knjig se bavi s problemom delanja zlata. Čim bolj se je staral, tembolj se je zdravnik odtujil od ljudi in je odpustil celo svojega edinega slugo, do-čim njegova gospodinja ni smela prekoračiti praga njegovega laboratorija. Hrano je dobival skozi neko odprtino na vratih. Zadnjih pet let pa se zdravnik sploh ni več pokazal iz laboratorija. Gospodinja je nekega dne opazila, da je živež na mizi nedotaknjen. Ko so šiloma odprli vrata, so našli starca mrtvega na kupu knjig. Po laboratoriju je bilo vse razmetano. Najprej so mislili, da gre za zločin, preiskava pa je dognala, da je u-mrl starec naravne smrti: Preiskali so ves laboratorij, da bi našli oporoko, a brez uspeha. Našli so samo nekaj denarja; Pokojnikov nečak dr. Foster je prevzel knjige in jih ponudil knjigarnarju Eliasu, ki jih je kupil za prav nizko ceno. Tri mesece po starčevi smrti pa je našel knjigarnar v svoje veliko presenečenje v neki bibliji veliko množino bankovcev. Posamezne stranice šo bile zlepljene, vmes pa so bili bankovci. Knjigarnar se je nato takoj obrnil na dr. Fosterja s predlogom, da si razdelita ta denar. Toda pokojnikov nečak se je postavil na stališče, da je to zapuščina pokojnega zdravnika, ki pripada njemu. Ker pa knjigarnar denarja ni hotel izročiti, je prišlo do pravde in se razsodba sodišča pričakuje z velikim zanimanjem. Petelnova očala so nmjboljial Tretji vseslovanski zdravniški kongres se bo v smislu sklepa uprave Vseslovanske zdravniške zveze vršil meseca sept. 1930 v Splitu. Kralj Aleksander je prevzel nokrovitelistvo nad kongresom. AKADEMSKI PLE/ 4. JANUARJA 1930 3317 DVORANA UNION JONNY-JAZZ Indijska kultura In njena razdobja ZA VELIK DEL EVROPEJCEV NEPOZNANA, SE JE RAZVILA V INDIJI ŽE DAVNO PRED KRISTOM MOGOČNA SAMONIKLA KULTURA. V nemški, pa tudi v drugih svetovnih literaturah je mnogo velikih del, ki se ba-vijo s književnostjo, velizijo, likovno u-metnostjo in filozofijo Indijcev. Vendar dozdaj še ni bilo enotne zgodovine indijske kulture kot rezultata vseh dosedanjih raziskavanj. Nedavno pa je izšla velika, 600 strani obsegajoča nemška knjiga Hermana Gotza pod naslovom »Epohe indijske kulture*, v kateri je zbran ogromen materijal in ki riše glavne linije kulturnega razvoja Indije. Gotz deli indijsko kulturo na sledeče epohe: antikna Indija, do konca Jupta-kulture v 7. stoletju po Kr.; indijski srednji vek do Raiputen-kulture 1.1500; nova doba, doba velikega Mogula, 1500—1800., in končno sočasna Indija. Indijska antika se zopet deli na indo-azijsko in hindn-kulturo. Prva končuje v 3. stoletju pred Kr. začasa cesarjev iz dinastije Mauryja. V tem času so azijski osvajevalci že popolnoma asimilirani od dravidskih plemen, ki se odlikujejo z žilavejšo življen-sko silo in plastičnim obutenjem. Doba takozvane hindu-kulture pričenja z grškim uplivora in prodiranjem skitskih plemen s severa. V tej dobi se preobra-zuje tudi budizem (od Hinayane do Ma-hayane), preporajajo se pa tudi hinduistične religije. GStzova razdelitev razdobij indijske kulture je precej v nasprotju z dozdajnim pojmovanjem, zlasti v trditvi, da je azijska kultura Indije povsem abstraktna in da se kaže v simbolih, ter da je likovne umetnosti razvil izključno dravidski element. Indijsko graditeljstvo in plastika prve dobe vse do zaključka Gupta-kulture kaže celotno sliko edinstvenega razvoja, in težko je misliti, da je ta umetnost nastala vsled stapljanja tako različnih elementov. V. pogledu na literaturo, filozofijo in verske struje se res pojavlja koncem antike in početkom srednjega veka neki prelom, zato je ta razdelitev opravičena. Prehod iz srednjega veka v novo dobo in tako viden, ker mohamedanski osvajalci niso indijski kulturi dali nikakšne nove vsebine ali nove oblike, dasi je njihovo vladanje zelo zanimivo in važen činitelj v zgodovinskem razvoju Indije z ozirom na današnje razmere. GStzova knjiga je zlasti z mnogimi svojimi prevodi iz indijske literature od Vede do junaškega epa Mahabbarata, do Togo-vejeve lirike in Ghandijevih manifestov verno zrcalo indijske kulture, političnih dogodkov, socijalne strakture, gospodarstva, verskega življenja in običajev, filo- I zofije in znanosti, pesništva in likovne umetnosti Svetovni pridelek ilvll In drugih produktov LETNA PRODUKCIJA 2ITA. — GOVEDO, KONJI, PRAŠIČI, IN PRODUKCIJA VINA IN PIVA. — OSTALI PRIDELKI. OVCE. — Človeštvo se neprestano množi. V enem zadnjih člankov smo omenili, da nas je danes na svetu že skoro dve milijardi, da pa se bomo, če ne pride do nepričakovanih katastrof ali motenj, v prihodnjih sto letih še tako namnožili, da nam bo postala zemlja tesna. Dve milijardi ljudi pa je treba tudi vsak dan prehraniti in za to so potrebne ogromne količine živil. Ker pa človek poleg hrane potrebuje tudi obleke in drugega, je vsakoletna svetovna produkcija takih produktov naravnost kolosalna. Na razpolago so nam podatki iz 1.1927 !n iz njih posnemamo, da se je tedaj pridelalo na vsej zemlji 3.785 milijonov me-terskih stotov žita, torej skoraj za vsakega prebivalca zemlje po 2 centa. Po Vrstah žita pa je bila produkcija sledeča: pšenica in ječmen 1.185 milijonov centov, rž 470, koruza 1.115 in oves 660 milijonov centov. Krompirja smo pridelali 1.920, riža 1.160, sladkorja 242 milijonov centov, piva 172, vina 149 milijonov hi, kave 1360, čaja 670 milijonov kg, tobaka 1.350, bombaža 4.865, konoplje 935, kav-čuka 648 in ovčje volne 1.388 milijonov kg. To so vsekakor ogromne številke. Zelo važna panoga v živilstvu in sploh narodnem gospodarstvu je brez dvoma živinoreja in kar še nje tiče, stoji na prvem mestu Rusija, ki je imela 1. 1927 nič manj kot 24.5 milijonov konj, 63 milijonov goveje živine, 16.5 milijonov prašičev in 81.9 milijona ovc. Na drugem mestu je britanska Indija z 2.2 mil, konj, 145.6 mil. govede, le malim številom prašičev in 35.1 milijona ovc. Na tretjem mestu so Zedinjene države, ki so imele 15.3 mil. konj, 57.5 mil. govede, 52.5 mil. prašičev in 41.9 mil. ovc. Slede jim Avstralija, Argentinija in Brazilija. Jugoslavija le imela v tem času 1.2 rai-liiona konj, 3.7 mil. goveje živine, 2.8 mil. prašičev in 7.7 mil. ovc. Žita so pridelale v tem času posamezne države: Zedinjene države 708 mil centov koruze, 297 mil. pšenice in ječmena, 173 mil. ovsa, in 14.9 mil. centov rži. Sovjetska Rusija: 25 mil. q ovsa in 246 mil. q rži. Po količini pridelka slede potem: Kanada, Nemčija, Argentinija, Francija, Indija, Poljska itd. Jugoslavija je pridelala 19.5 mil. q koruze, 18.1 mil. q pšenice in ječmena, 1.5 mil q rži in 2.8 mil. q ovsa. Krompirja jToda, per bacco! Med reveže se pa vendar lahko prištevam!... Saj sem reven? Kdo je večji siromak od mene?... Poglejmo še enkrat, koliko zapušča svojemu najditelju, ako je ubog... Zdi se mi. da dvatisoč cekinov?... Ne, ne... ah, samo petsto cekinov!... Ko bi bili vsaj zlati dublo-ni! -.. Oh, Aretino, Aretino, kakšen nesrečnež si ti! Zadovoljiti se boš moral s petsto cekini... Lep denar, vseeno, to je res! Če bi prinesel vsak mrtvec toliko, potem se ne branim nobenega, niti če jih začne deževati v mojo hišo.« Nekoliko potolažen je Aretino zapustil mrličevo sobo. Pismo, ki mu ga je narekoval rajnki, in njegovo oporoko je skrbno zložil ter spravil v svoj jopič. Nato se je vrnil v svojo sobo. kjer je s kričanjem in ječanjem priklical Aretinke ter si ukazal napraviti čaj. Perina ga je vprašala, kaj mu je. »Eh, duša moja. Mnogo mi je in malo,« je odgovoril. »Mislil sem, da imam osemsto tisoč liver, pa jih nimam!« Ko je popil svoj čaj in si nekoliko pomiril živce, je Aretino poslal vse druge spat; z mnogimi vzdihljaji se je spravil v posteljo in začel preudarjati, kaj mu je storiti. Predvsem je bilo treba obvestiti gospo Altie-rijevo o nesreči, ki jo je zadela. Nato, pobrigati se za Dandolov pogreb, ako generalni kapitan ne prevzame sam te skrbi. Nato, potovati v -Milan in prinesti tisto skrinjo, iz katere si sme prisvojiti — gorje! — samo petsto cekinov, čeprav je to tudi že majhno premoženje. In naposled izročiti Rolandu pismo, ki ga je Dandolo narekoval. Ne zdi se nam nepotrebno, potrditi misel, ki sili bralcu morda nehote v glavo. Aretinu niti ni prišlo na um, da bi obdržal Dan-dolovo premo/ftnie zase. Brez ugovora se je uklonil mrtvečevi želji. Toliko v pohvalo pesnika, čigar ime je toliko opravljano in zasramovano. Z veseljem smo podčrtali to lepo potezo; dodati pa moramo takoj, da je tista doba, dasi tako silno skeptična, gnila, polna najgrših grehov in bogata vsakovrstnega nasilstva, izkazovala smrti čudno spoštovanje. Strah pred mrtvimi in vera. da se maščujejo nad živimi, sta igrala veliko vlogo v poštenosti mojstra Aretina. To potrjuiejo besede, ki jih je zamrmral, preden ’V je zaspal: v * »Vraga! Ubogal ga bom do pičice... nerad bi videl, da bi me hodil vleč za noge.« XXIX. Soproga. Dru^o jutro je Aretino zarana oblekel polužal-no obleko in si pripravil obraz, kakršen je primeren za take prilike, kajti treba je bilo, da opravi prvi del svoje naloge. Pismo in oporoko je bil vtaknil za podložko svojega jopiča. »Ali naj omenim gospe vsebino tega papirja?« je premišljal sam pri sebi. »Bog ve, kakšne zmešnjave bi nastale. In nazadnje bi bil nemara jaz vsega kriv. Edino, kar sem obljubil, je to, da izročim Rolandu Kandiano Dandolovo pismo.« Odhajaje je stopil še enkrat v mrličevo sobo, kakor da bi se hote! prepričati, da ni sanjal in da so se vsi čudni dogodljaji zadnje noči v resnici zgodili v njetrovi hiši. Dandolo je ležal v isti legi, rokk mu je še vedno krčevito stiskala bodalo. Aretino je ukazal, naj slečejo in umijejo mrtveca, preden pridejo njegovi ljudje ponj, da ga oble-čeio v "'•aznično obleko. Nato se je napotil v palačo Altieri, kjer je t dolgotrajnim prigovarjanjem dosegel, da so ga pustili h gospe Leonori. Leonora bila prestala strašno noč. Zadnje očetovo odkritje o vlogi, ki jo Je igra! AJtieri pri Rolandovi aretaciji, je tlačilo njeno žalost ter jo izoremenilo v ~°kak zamolkel srd. »Altieri bo poginil od moje roke!« je bila dejala Dandolu. Rekla je to odkritosrčno, mislila je tako in bila trdno odločena, izvršiti svoj načrt. Kljub temu pa je vedela, da jo mora ta umor ločiti na vekomaj od Rolanda. Če ji je svetil le še majhen žarek nade, je moral ugasniti takoj, kakor hitro dvigne roko prot! Altieriju. Saj bi vse Benetke kričale, da Je ubila moža, hoteča se približati ljubimcu. Leonora je smatrala torej nameravani umor za nepopravljivo ločitev od njega, ki ga Je ljubila. Ali pomeni to. da je gojila še kako nado? Da. Leonora je obupavala in vendar še upala vzlic svoji nesreči. kUub svojemu obupu! Kaj je upala? Tega sama ni vedela. Niti, da umre soprog, niti, da Roland izve nekega dne o njeni zvestobi, niti da zasijejo njeni stanovitni ljubezni enkrat še lepi nekdanji dnevi. Upala je pač, nič več m nič manj; brez upanja bi bila morala umreti. Hiša v Celju, dvonadstropna v sredini mesta z velikim skladiščem, trgovsko pisarno in lepim vrtom se proda. Potreben kapital 750.000 Din. Posredovalci izključeni. — Ponudbe pod šifro: »Dobičkanosna hiša« na upravo »Večemika«._____________3344 Kabinet, mebliran, prvo nadstropje in električna luč, poseben vhod oddam samo gospodični. Stritarjeva ulica 5.________3336 Soba v vili pri parku se takoj odda solidnemu gospodu. Trubarjeva ulica 11 I. 3329 Vulkaniziranje autogumija, zračnic, galoš in snežnih čevljev po najnovejšem načinu pri F. Dolenc, Aleksandrova 35, dvorišče. 3327 Profesor brez otrok išče kompletno 3-sobno stanovanje v mestu In sicer po možnosti za takojšnjo uporabo. Ponudbe na naslov: Jean La-vergne, realka. 3328 Oddam stanovanje, soba, 2 kabineta in kuhinja in opremljeno sobo. Poizve se v gostilni »Tržaški dvor«, Tržaška c. 44. 3307 Sostanovalec se prejme na hrano in stanovanje s 1. januarje.«. Tattenbachova 20, pritličje levo. 3323 Nallepše darilo za kadilce Je dobra tobačna pipa, ki se dobi v bogati izbiri pri Krabatu, Grajsi trg 4, Maribor. 3321 Lepo stanovanje, 2 sobi, kuhinja, predsoba, kopalnica, vrtiček in stranski prostori, se odda s 1. februarjem. Frankopanova 61 I. _ 3320 Primerno božično darilo! Železen »Matador« kompleten in dobro ohranjen na prodaj. Naslov v upravi. 3340 Lepo opremljeno solnčno sobo oddam solidnemu gospodu, Maistrova 3 n. 3336 Sobo opremljeno ali prazno oddam. Vpraša se pri hišniku. Slovenska ulica št. 12. 3342 Orebe in orehova jedrca dobite v tovarni bučnega olja I. Hoch-miiller. Taborska ulica 3277 Žtamlce, otomani, divani, posteljni vložki, afrik, konjska žima in vse predelave v in izven hiše pri J. Mandl, tapetništvo, Gosposka 36. ________________________ 3257 Popravila ur. zlatnine, srebrnine in gramofonov najbolje, najhitreje In najceneje samo pri tvrdki M. liger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.________________1547 Sobo- in črkosHkanje Izvršuje po ceni. hitro In okusno Pra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2281 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak. Maribor Vetrinjska ulica 17. ?319 Radio aparat izvrstno delujoč se ugodno proda. Informacije daje iz prijaznosti A. Zorko, Maribor, Aleksandrova 14.___________3299 Poceni se proda radi družinskih razmer lepo majhno posestvo, ob prometni cesti, oddaljeno 5 minut od mesta, 10 minut od kolodvora, obstoječe iz 2 hiš, gospodarskih poslopij, zelenjadnega vrta in približno 5 oralov prvovrstnega polja. Naslov v upravi »Večemika«. 3274 V soboto in nedeljo zvečer domače koline ter specijalno pripravljena divjačina se dobi v Vinskem hramu, kakor tudi izborna vina lastnega pridelka. 3345 BoiKna darila nudi najceneje J,Iulavec urar Maribor, Kralja Petra trg 1 IZBORNO SORTIRANO /KLflDISCE galanterije In Igrač, hišne ln kuhinjske oprave, jedilnega pribora znamke BKRNDORP, drobnine In pletenine, smučarske opreme, sanke, drsalke, gramofone In nočne plošče priporoča po nsjnifjib cenah FRANC KORMANN, MARIB03 GOSPOSKA UUCA S 3146 Kolesarji pozor! Zima je hit Prihaja Sas, ko bo treba oddati vaše kolov popolno oskrbo in shrambo čez zima V istem Sasa se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti Generalno popravilo z emajlaeijo na 180 stopinj vročine potom električna peči, poniklanje ter temetiito očiščenje In brušenje vseh krogijičnih ležajev* tako, da postane kolo k malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča sa mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma. 3009 Pozor! Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdalovate-lju B. Jagodič, Rotovški trg 3. 3090 Snežne čevlje, vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul 14 3092 Vulkanlzadjo avtogumija, galoš in snežnih Čevljev sprejema Franc Terbuc, Glavni trg 4. 3213 »Brzopodpla'a«, Tattenbachova 14, obratuje v nedeljo 22. t. m. cel dan. 3316 Framsko vino lastnega pridelka v zapečatenih steklenicah liter po Din 13, dobite pri Fran-geš, Gosposka ulica 11 I, desni hodnik. 3311 Športniki! Drsalke brusi in ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. 3312 Oddam stanovanje, soba, 2 kabineta in kuhinja in opremljeno sobo. Alijaževa ul. 5. 3307 V* C P ff N TTt m ZATO, PRI NAJVECJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE. DOS. KAR'NIČN'IK MARIBOR. GLAVNI TRG 11 TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC Ročni kovček!, damske, »pisne, iolske In toiletne torbice, denarnice, listnice, nahrbtniki, gamaše Itd. so najprlmornojia Božična darila. Velika izbira, vsaka velikost in najceneje Ivan Kravos, Maribor Alaksandrovacesla 13. 3107 Ze skoz «w prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanei, 0-deje, preproge, perje in puh itd Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati! nudim po izredno znižanih cenah: Sukno za zimske plašče gotove damske plašče gotove moške suknje moške obleke raznovrstne puloverje, vestje, moško perilo samoveznice in razno drugo modno blago. FRANCMAS TE K. MARIBOR Glavnltrg 16 3120 OKRAS IN SVEČICE za božična drevesa Praktična božična darila najugodneje v galanterijski trgovini na debelo in drobno Drago Rosi na. Maribor Vetrinjska ulica 26 32*7 Maribor, Aleksandrova cesta 13 Exportna bila ..LUNA NajcenejU nakup galanterij«, vezenine, otročjih igrač ter pletenina domačega izdelka otročje nogavice od Din 5'— naprel damske nogavice od Din T— naprej moSke nogavice (sojeni) od Din 8*— naprej vezenine od Din t*— naprej 2*8« čipke od Din 1*— naprej Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlje za telovadbo, otroSke -čevlje in slndale. Velika razstava igračk, nakita za božična drevesca, razeh tega galoSe, snežne čevlje, sanke, vozički za lutke ter gugnint konjički. Letna trgovina Josip Govedič Maribor, Prešernova ul. 19 prinoroča svojo bogato zalogo ....... bukovih in malikih drv, kakor ... tudi premog Iz Trbovelj ter . . iz Zabuko v cev. Nizka cenel Točna postrežba! vTrgovskemdomul ZA BOŽIC! Sani, konje za gaganje, igrače in druga primerna darila nudi najusodneje galanteiliska trgovina DRAGO ROSINA MARIBOR, Vetilnlska ul. 26 3337 Nudim po najnižjih cenah najfinejii rum za čaj- pristno domačo slivovko, punč-ezene in vse vrtte likerjev, kakor tudi vinski Špirit. ADAL&ERT GUSEL. MARIBOR veležganjarna Koroika casta 18. Aleksandrova casta 39. Goske, race, purane, sveže zaklane, priporoča po nizki ceni za božične praznike delikatesa nasproti glavnega kolodvora s starimi neracijonelnim Gramofoni plošče in vse nadomestne dele-d najpriprosteJSih do najfinejših izvedbi, tudi na obroke dobite pii ZEISS PUNKTAL Velikanska ubira! — Čudovito nizke cene! — Na. tisOče različnih ostankov se izpod ceno prodaja v novem 3339 oddelku „l|udska oblačilnica" S. J. G. štirlcevni aparat s priključkom na omrežje je najnovejša konstrukcija. Pri tem aparatu so baterije nepotrebne Sprejema popolnoma čisto, s polnim glasom in odstranjuje vsako motenje jna omrežju. Radi dobre kvalitete in nizkih cen brezkonkurcnčenl! Schwachf trom - Induttr ie - Gesel Ishaft Glavni zastopnik: 3265 J. WIPPLINGER, MARIBOR. Jurčičeva uL 6. Prospekti zastonj! Prospekti zastonj! Diplomirani optik z državnim izpitom P ETIILM MARlb'0?«, GOSPOSKA 8 (3333) Gosposka ul. 37 Elegantni klobuki in športne čeoice za gospode I Najnovejše v veliki izbiri. — Specijalna zaloga prvovrstnih čevljev. Nepremočljivi, športni in'lovski čevlji, kakor tudi čevlji za štrapac. V Zelo znižane cene v igračkah, hišni in ku- Chinjski opremi. 6 parov damskih nogavic Din 39x 6 parov moških nogavic Din 39--. Perilni trak bel ali barvan m 'Dm 1'-. Nadalje 6 ovratnikov trdih ali kavčuk Din 18--. En poskus in Vi ostanete naš stalen odjemalec. trgovini s čevlji in klobuki Maribor, Aleksandrova c. 11. JOSIP MLINARIC. Glavni trg 17 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadpih sokov, špirita, vinskega kisfa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i.td.od tvrdke .Patri a \ Zagreb. Maribor, gosposka ulica 9 J9KOB IlUJilililliiuuimuliuuumiiiiuuujiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiijiilliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliinillllllllillllllllllllllllinilllllllllllllllliliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiillliiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiililllllllllfl Na drobno! TOVARNA ZA IZOBLOVANJC LIKERJEV, OEZERTNIH VIN IM SIRUPOV. Na debelo! Mlike božične cene! (v novih Scherbiumorih paviljonih na Aleksandrovi ctstl) . . od Dfn 95’— dalje Oramofone...............od • • „ , 1S6*— . Ročne harmonike . . . • • » « 307’— „ Kromatične harmonike , in vse oitale glssbene instrumente po izredno nizkih ceaah Violine . Mandoline Gitart . . MEINEL & HEROLD VTI TOVABNA GLASMl, GRAMOFONOV IN HARMONIK Interesenti izven Maribora zahtevajte katalog pod naslovom: Maribor Si 163 lavrlul« vsa popravila Velika zalega pleil Moderne črne zimske suknje za gospode jutranji sakoji in pyjame Gramofone in plošče nudi po tovarniških cenah A. Zorko. Maribor Alaksandrova tasta 14 Na|prlpravn«li« darilo za Boili Izvanredna ponudba. 3099 Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite koino pelerino za dež (H. G. O. V.) tehta samo 110 gramor, imitacija ribje kole Imm. Odlično se |e ta pelerina izkazali, ker ne prapuita mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboi, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospod« (tudi za otroke) v daiju in snegu, za Izlete in šport. Reklamna cena a posebno kapaco la ehillem seme 70’— (Hn franke, aacartnlena, noalana po petnem povzetja. 2 kosa 138 — Din. RazpoSUfa A. MAMK, export, PRAHA XII. Londonska 57. (Ce ne bi ugajala, Jamčim zameno.) Naslov nstančno napisati. Veletrgovina llllllilllllllllHllIllIlIlIlIllIHIllimilllllHlIlllllIlIlIHIIHHllHIIH Vinotoč v Peklu loil prvovrstna stara In nova vina od 10"- do 15'— Din 3342 Priporoča se: Andrej Janiekovlč iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiii ODOL Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t d. nudi naluflodneie in kupi ODOL steklenice. Galanterijska trgovina Drago ROSINA Vetrinjska ulica št. 26 D[.Mrw*pi 15 let najbolje obnesli. Dnevno nova priznanja. Podrobne}ia ) J "Sl* lekirni n. stgftM ffi. M.FisffF,MjtkKII. i: in lini sa dobijo dnevno po naj-nlljl ceni pri tvrdki Ferdinand Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 RADIO omogočen vsakomurl Zahvala V PROPAGANDNE SVRHE ODDA RADUSKA ODDAJNA PO-STAJA V LJUBLJANI za čas od 15. decembrs »29 do IS. Jannaria 1930 po Izrednib cenah in Izrednih plačilnih pogoiih naslednje aparata: 35 troelektronskih aparatov z avdlionom in dvema nizkima frekvencama, aparat za sprejem inozemstva, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 60 v, finim zvočnikom ter antenskim materiialom za Din 183.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 145.—. 3* troelektronskih aparatov »INGELEN« za kratke, normalne in dolge valove, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 120 V, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za Din 215.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 200.—. 10 sedemelektronskih aparatov »INGELEN« L 7, z okvirno anteno, akumulatorjem 36 ali, anodno baterijo 120 V. dvojne kapaciteta« mrežno baterijo ter zvočnikom Bled, za Din 1054— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 400.— Oglejte si te aparate v naši podružnici v Mariboru. Gosooska 37. kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. 33X Radio Uubljana”, podružnica Maribor Oespespa nilca 37, telefon It. 37*1. ggfp Dolžnost me veže zahvaliti se javno Trgovski samopomoči v Mariboru za točno Izplačilo izdatne podpore kot posmrtnino za mojim umrlim možem. 3330 Priporočam pristop k tej naši kulturni dobrodelni instituciji vsem trgovcem in drugim stanovom. MARIBOR, den 20. decembra 1929. JOŽEFA BALON. Božiček želi vesele božične praznike! Razveseliti hoče velike in male, zato prinaša najmodernejše in praktične pletenine za (fosoode: telovnike iz čiste volne Din 140.-, 105.—* štrapacne puloverje Din 185.—, 110.—, moderne šale Din 70—, 50.—, 45—, majice in hlače Din 65.—, 36.-—, gamaše . . . Din 54.—, 45.—, 36.—, kravate, nogavice, naramnice. dame: tople, volnene telovnike Din 76. telovnike z ovratnikom Din 175.—, 105. Intarsia-telovnike in puloverje, moderne pletene kostume Din 340.—, 380.—, 450. garniture za sankanje . . Din 395. trikot hlače , . . Din 65—, 34. lepe telovnike puloverje sviterje . . . , jopiče . , , pletene oblekce Bleyletelovnike Dalje še toplo spodnje perilo, nogavice in rokavice, lepe žepne robce in še mnogo drugega, vse dobro in ceneno pri C. B0DEFELDT, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 4-6 Najlepše in najprimernejše darilo za BOŽIČ bi bil COLUMBIA-ORAMOFON NIMA SMISLA potrošiti ves denar za nakup BOŽIČNIH DARIL Aleksandrova casta 15 Pohištvo, preproge, posteljnina, zavese, pregrinjala, posteljne garniture, namizni prti, linoleum Velika Izbira v vseh cenah I Mih Obiščite takoj novo otvorieno TRGOVINO Z BONBONIERAMI mi ker nekaj mora tudi ostati za priboljšek. - - Pomnite, da Vam nudi tvrdka L. ORNIK. MARIBOR. KOROŠKA 9 3AKO UGODNE PLAČILNE OLA3ŠAVE pri nakupu vseh oblačilnih predmetov, kakor tudi manufakturnega blaga v splošnem. Znano je, da so le praktična darila učinkovita. Ženka bode gotovo vsa srečna, ako dobi kos finega Sifona ali drugega platna. Prikupite se ji tudi z eno lepo namizno kavino garnituro. Prav hvaležna Vam bo tudi za kakšen okusen džemper ali krzneni ovratnik (»Collier«). Razveselile jo bodo galoše, snežni čevlji, nogavice 1.1. d. 3242 Možek pa tudi ne bo godrnjal, če bo našel svojo suknjo okrašeno z enim lepim krznenim ovratnikom ali pa, če bo zagledal pod drevescem lep pulover, tucat robcev, več modnih srajc, kravate i. t. d. lAMIlilM NE ODLAŠA3TE, KER SEDA3 3E RAVNO NA3LEPŠA IZBIRAH ALEKSANDROVA CESTA 40 V NOVI ZGRADBI VLAHOVIČA kjer dobite okraske za božično drevo od 30 para do Din 3.—. Bonboniere od Din 10.— do 100.—. Igračke Iz čokolade od Din 15.— do 18.—, čokoladne bonbone v stanjolu po reklamni ceni 10 dbg za Din 5.—, vsakovrstno čokolado od naj-priprostejše do najfinejše. Ne bo Vam žal in Vam bo trud poplačan, ako nas obiščete. Ne silimo Vas k nakupu. Hočemo samo pokazati publiki našo bogato zalogo. Ako hočete imeti Vaše božično drevo bogato, okusno in poceni okrašeno, pohitite takoj v 3267 KONFISERIJO „FLORA“ MARIBOR. ALEKSANDROVA 40 ki te samn minulo nrlffallenn od «1. kolodvora. Peiskusite naše nove pekarske špedlalitete kakor: Stele a la cokosette, sijajne v okusu in trajne Samostanske rogljičku le francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z dragim! izdelki) v vsaki velikosti, trajen Preprodajalci popust 1 Pošilja se na vse strani! Oastelnskl prapeCenec v vseh oblikah, izvistno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski propeCenec, izvrstnega okusa In nall vsestransko znani in priljubljeni orohovi rogljički, poZunjski upognjenci In vinska,palčice, vančasti kolači Itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Maja Konzorcij »jutra« *. ljubljenk predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brozovič v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko De teli v Maribora Turisti, Smučarji, Drsalci, Delavci. ne pozabite si pred nakupom obuvala zo božične praznike ogledati bogato zalogo „DOKO ČEVLJEV" garantirano ročno delo pri tvrdki V. BLATNIK, MARIBOR v novi zgradbi Vlahoviča Meljska cesta it. 2. 333« COLUBIA PLOSCE dobi se jih pri JUGU’D. Z O. Z. TATTENBACHOVA ULICA 14. Pri gramofonski godbi imamo šele tedaj užitek, ako igramo s Columbia ploiiami na Columbia gramofonu. 3314 KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo Csntrala: LJUBLJANA Podruinica: MARIBOR, Slomškov trg 3 Sprejema: Vloge na knjižice in tekoči račun in jih obrestuje brez odpovedi po 6»/o, proti trimesečni odpovedi po 7V,#/„ brez odbitka rentnega davka. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog, iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Stani« vlog: Din 30,000.000'— Rezervni zaklad: Din 300.000'—