USTANOVLJENA
OBČINSKA ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO
Povečati zanimanje za tehniko
Zveza za tehnično kulturo ne bo več obstojala v Ljubljani le kot mestna zveza, temveč tudi po občinah. Namen novousta-novljne občinke zveze je prodreti globlje med ljudi, delovati v njihovi sredini, v njihovi krajevni skupnosti. Mestna zveza ni uspela s tem, ker so ostala nepokrita cela področja, kot je npr. Ig, Velike La-šče... Nova organiziranost zveze, ki je naslednica nekdanje Ljudske tehnike, naj bi tako zagotovila prodor tehnike in zani-manja zanjo med Ijudi.
Brane Pečan, ki je bil predsednik inicia-tivnega odbora za ustanovitev očinske zve-ze pravi. da imajo v programu smele cilje, ki pa jih seveda ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo v družbi kot celoti, ustvarjali ustrezno klimo in spodbujali zanitnanje za tehniko. »Preko občinske zveze bomo po-skušali razširiti organizacijo na področja: velikolaški predel in Dobrova s Horjulom. Tudi v šolah, kjer so podani vsi pogoji za delovanje, ni kaj dosti prisotna tehnika in zanimanje zanjo. Učenci se res zanimajo kot posamezniki za določena področja, vendar tovrstnega zanimanja ne spodbuja-mo dovolj. Zato bomo po vseh osnovnih šolah ustanovili klube mladih tehnikov in preko njih.se bodo lahko uveljavili mladi, ki se zanimajo za tehniko.
Bistvena naloga je prodor v združeno delo. Tam mora biti središče zanimanja, ker si sicer ne moremo obetati hitrejšega razvoja na tem področju, saj bodo genera-cije iz osnovnih šol prišle v tovarne šele čez desetletje. Žal sedaj obstoja v okviru zve-ze v delovnih organizaciiah le en sam klub; Iskra Horjul ima radioklub.«
V naši občini je na prvi pogled pravza-prav že sedaj dokaj močna dejavnost zveze za tehnično kulutro. Podroben pregled pa kaže, da gre v tem primeru največ zahvale za to dejavnost študentskemu naselju in študentom, ki organizirajo to dejavnost v 10 klubih. V okviru ŠOLT (študentske organizacije ljudske tehnike) obstoja celo tako zanimiv in edinstven klub kot je UFO klub, ki preučuje naravne pojave, ki bi utegnili pomeniti stik z drugimi neznanimi civilizacijami iz vesolja. Poleg te izredno živahne dejavnosti ŠOLT je na viču še jadralni klub, kajakaški, kanu in zmajarski klub Delta. Obstoja in deluje še Minifilm, radioklub Vič, društvo iznajditeljev in ZŠAM Dolomiti.
Po krajevnih skupnostih pa obstojajo splošna društva, ki so žal v svoji dejavnosti zelo omejena v okviru te zveze (ZTK) v občini, pridemo do števila, ki je večje kot
1.300 članov. to ni malo, v položaju, kakr-šen je.
Ta številka pa hkrati obeta, da bo mogo-če z organiziranim delom pritegniti v vrste ZTK znatno število mladine in starejših. Klubi po krajevnih skupnostih kateri niso preozko specializirani, so po izkušnjah v posameznih predelih Slovenije solidna osnova za spodbujanje zanimanja za te-hniko. Iz teh splošnih klubov se potem posamezniki, ki jih to veseli in zanima, usmerijo v specializirana področja in tam delujejo.
Razmejiti množičnost in specialnosti
V okviru Ljubljane bo specializacijo z dogovori mogoče speljati naravnsot odlič-no. V občinah naj bi orgarrizirali splošne klube in sploh vso splošno dejavnost, ki bi segla tudi v Lašče, ali na Ig. V občini naj bi bile tudi tiste dejavnosti, ki so sicer specia-
lizirane, vendar so tako množične, da je tnoč najti zanje dovolj članstva. V okviru mesta naj bi obstajali posamezni klubi, ki bi imeli v eni sami občini premalo pristašev in za katere ne bi bilo smiselno nakupovati opreme v vsaki občini posebej. Seveda se bodo morali na ravni mesta, potem ko bodo ustanovljene vse občinske zveze, do-govoriti o delokiogih. Obveljala naj bi za-misel, da bi v občinah razvijali množičnost, v mestnem merilu pa specializiranost. Ta-ko bi se praktično obe zvezi koristno do-polnjevali in zagotavljali na eni strani kvantiteto, na drugi kvaliteto in medseboj-no prelivanje in preraščanje. V okviru Ljubljane pa bi seveda pripravljali skupne akcije.
Pri nas je dosti možnosti za razvoj ZTK tudi glede na številne inštitute s katerimi se bo mogoče povezovati. Pozabiti ne kaže tudi na srednje tehniške šole. Oboji so lahko pomemben spodbujavalec zanima-nja za tehnično kulturo.
V čem vidi Brane Pečan smisel širjenja tehnične kulture? »Mislim, da je v današ-nji dobi tehnična kultura vse pomembnej-ša. Pri nas jo preveč zanemarjamo, čeprav opažamo vse več zanimanja za področja, ki sodijo v njo. Poglejte kako raste zani-manje za različne priročnike kot so: »Sam svoj mojster,« »Naredi si sam« in podob-no. To je posledica tega, da so malenkosti, ki jih želi posameznik popraviti malenko-sti,  ali tudi večje stvari. Večini manjka
osnovno znanje, ki ga skušajo pridobiti preko priročnikov. Nikakor pa ne bo ško-dilo, če ponudimo možnost ljudem, da se tega naučijo, če želijo.
Odnos do tehnične kulture je pri nas nasploh zaskrbljujoč. V osnovni šoli smo predmet tehnični pouk postavili malone kot izbirni predmet in tudi drugod ne spodbujamo zanimanja za tehniko. V vseh resolucijah beremo pomembnost tehnične kulture, naredili pa smo bore malo.
Tehnična kultura je važna in pomanjka-nje zanimanja zanjo ima katastrofalne po-sledice za gospodarstvo. To občutimo že danes, saj vidimo, da manjka študentov tehniških ved, da se večina usmerja v druž-boslovje in da nam zato manjka ogromno kadrov. Na načetku tega pa je to, da ni spodbude med mladimi za tehniko, da jili ne znamo zainteresirati zanjo. To borr^ opazili v še hujši obliki šele po nekaj letih, ker sedaj to še ni doseglo v: hunca proble-matičnosti.
Tehnično znanje je danes potrebno vsa-komur. Avtomobilist potrebuje nekaj zna-nja, prav tako kmet o kmetijskih strojih, itd. Vsem, ki jih to zanima, bi morali nuditi možnost, da se nauče.«
Financiranje? V iniciativnem odboru sploh niso v skrbeh. Menijo, da je pri nas denarja za družbene potrebe dovolj in da ga je potrebno le prerazporediti. Potemta-kem tudi financiranje vse pestre dejavnosti ne bo problem, če bomo vendarle uvideli potrebnost tehnične kulture.
MILOVAN DIMITRIČ