3 nč.
17. številka.
Izdanje za nedeljo 9. febircrarcupja, 1896.
(v Trstu, v soboto zvečer dne 8 tebrnvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOIT"
izhaja po trikrat na teden t iestiii ia-danjih ob torkih, četrtkih in sobotah« Zj-stranjo izdinje izhaja ob fi. uri zjutraj, Tečemo pn ob 7. uri večer. — Obojno izdanje nt»ue : za jftdanmeijon . f. 1.—, izven Avstrijo f- t.50 za tri mesflo . . B 3 — . , . 4.&0 za pol leta . . . 6 — „ * v » — 7» vin leto . . . 12.— . « -l!<~
Naročnino Je plačevati naprej nt naročbe brez piiložene naročj«!*«'se uprava na oziral'
Posamično Storilke »e dobivajo * pro-dajalnicah tobaka v lr*tu a izven Trstu 'po 41 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslove z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsega avadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in jitvn« zahvnle, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftil)a.|o uredniAtvu : ulica Caserma i*. 13. Vsako pi^mo mora biti frankovano, kor nef^ankovatia se na sprojamajo. Rokopisi *<« ne vračajo.
Naročnino, reklamacije m »plasti sprejema npr amiitvo ulio* Molino pit-colo hSt. 3, II. nadst. Naročnino ia oglase je plačevati loco Trst. iMprte renUna cije to proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„T edin»*tf Jm tn»i".
Iz verifikacijske razprave i deželnem zboru istrskem.
V	ime verifikacijskega odseka je nasvetoval poslanec Glezer, naj se ne odobri volitev za kmečke občine političnega okraja voloskega. Prvi je posegel v razpravo vladni zastopnik, okrajni glavar Fabiani, ki je zajedno politični načelnik imenovanega okraja in so se torej volitve vršile pod njegovim vodstvom. Le-ta je zagotovil, da so se volitve vršile povsem zakonito in je toplo priporočal, naj se potrdi izvolitev poslancev Jenka in Mandica. No kakor znano iz davnih časov že, se slavna veČina v deželnem zboru istrskem ni malo ne briga za take argumente, kakorŠna sta pravilnost in 2a~ konitost, ampak, v svesti si svojega pretežja v številnem pogledu, zlorablja to svojo moč v to, da le daje občutiti svojo železno pest siromašni manjšini. Naši čitatelji vedo že: italij. večina je uničila ne le izvolitev Jenkovo, ki se je izvršila z veliko večino, ampak tudi Mandićevo, ki se je bila izvršila jednoglaano. Mirnim srcem prepuščamo vsem poštenim ljudem sodbo o takem postopanju.
V	razpravo je posegnil tudi poslanec Jenko z nastopnim govorom:
Viseka zbornica!
Za deželnozborske volitve v političnem okraju Volovskem zanima se večina tega zbora že mnogo let. Ker nimajo Italijani tain ni najmanjše zaslombe, hoče se narod dražiti s tem, da italijanska večina deželnega zbora samovoljno in brez najmanjšega povoda razveljavlja volitve tega okraja.
Tako se je dogodilo, ko je bil 1. 1883. enoglasno izvoljen bivši kanonik Šterk, sedanji škof na Krku.
Tako tudi leta 1889. ko sva bila prijatelj moj Mandić in jaz enoglasno voljena v deželni zbor. Ta enoglasnost pokazala se je takrat že pri volitvi volilnih mož v vseh občinah, vsi volilni možje udeležili so se volitve poslancev in vsi so oddali svoje glase za naju.
Ali italijanska večina deželnega zbora potrdila je takrat samo mojo izvolitev ter ovrgla ono poslanca Mandida. Na to sem se tudi jaz odpovedal poslanstvu.
Pri dopolnilni volitvi poskušali so Italijani onemogočiti vsaj enoglasnost volitev, kar pa se jim ni posrečilo. V to svrho najeli so znanega Francosko Marotti-ja, ki je mešal pri prvotni volitvi v Podgradu, a brez vspeha.
Prišla sva zopet enoglasno voljena v deželni zbor, in italijanska večina si vendar ni več upala razveljaviti najine izvolitve. A tudi potrditi je ni marala. Za to sva bila celih 5 let v deželnem zboru, ne da bi bila verifikovana.
Pri zadnji volitvi imeli so Italijani dosti več poguma, ker jih je podpirala c. k. primorska vlada. In ne samo, da jih je podpirala, ona je vodila vso agitacijo proti narodni stranki!
Zato je potrebno, da pred vsem dokažem, kako se je postopalo pred volitvijo volilnih mož v Podgradu.
Upraviteljstvo občine, imenovano vsled razpusta občinskega zastopstva po c. k. namestništvu, v sporazumljenju z deželnim odborom, ni dopustilo, da bi se prepisale volilne liste. Jaz sam sem to zahteval v občinski pisarni, a predsednik upravnega odbora odbil je to zahtevo s tem, da mu je tako ukazano od c. k. okrajnega glavarja I
Pritožili smo se o tem in c. k. okrajno glavarstvo je bilo tako prisiljeno, dovoliti nam prepis.
Ali kako ? Morali smo iti pripisovat iz Pod-grada na Volovsko.
Iz tega prepisa razvideli smo, da je 52 vo-lilcev izpušenih in se za to z nova pritožili, zahtevajo, da se vpišejo tudi ti volilci. C. k. okrajno glavarstvo pa je zavrnilo to našo pritožbo z odlokom od dne 20. aprila 1895. št. 5332, ker da nimamo pravice reklamovati in se sploh ne smejo popravljati liste.
Nasproti temu pa jih je c k. okrajno glavarstvo samo popravljalo s tem, da je med drugim vanje vpisovalo vse c. k. uralnike, ki so prišli v Podgrad po zadnji občinski volitvi.
Ali, prosim vas gospoda, imajo-li c. k. uradniki kake veče pravice, kakor davkoplačevalci ?
Volitev volilnih mož vršila se je v Podgradu pravilno, kajti c. k. komisar trudil se je, biti nepristranski, kar prav rad povdaijam.
PODL1STFK.
Pastrka.
„Naturalistična" slika iz domačega življenja.
Spisal Ivan Fajdiga.
Pred Sel&uovo hišo ob cesti stal je naprežen voz, konj pred istim razbijal je s kopiti ob tla in hrpal. Gospodar, mož kakih petintridesetih let, je baš pozajutrkoval ter si obrisal « rokavom od zabele mastna usta in po bliskovo izpil kozarec »adnega vina. Trebušata ženska stala je med hišnimi vrati in upirala svoj poželjivi, pohotni pogled v široka pleča svojega moža in hrkala skoro isto tako, kakor žrebć pred hišo in naposled dejala:
„Hum, danes vendar dovršiš, kar si že dolgo obetal. Dvakrat, Primož, ti je že palo srce v škornje in še zdaj nama poslanja ta deklina po hiši. Da mi je ne pripelješ nazaj, drugače pojdem od doma jaz !"
„Ne boj se, Polona, danes se ti izpolni grda tvoja želja — naj velja kar hoče; toda — ti imej na vesti, ako storim velik greh !*
„Ha, greh! To in pa nič; glavno je, da se je iznebiva na skriven način in nama ostane denar!"
.Dobro, zdaj grem. Ti pa glej, da bo za
zvečer vse pripravljeno, ako izpodleti meni, da prevzameš vse drugo potem ti !tt, rekel je in osta-vil ženo in hišo, še jedenkrat uprsi svoj pogled v grčavo postavo svoje zakonske polovice, in hitel k vozu. Ondi je stala pri konju in držala uzde Marjanica, p&strka Selanovih, ter drezala s čevljem desne noge cestni prah, po tu in tam škilč po strani, od koder je baš sedaj pristopil Selan. Dekle je bilo dvajsetih let in brhko, le da nekoliko čmerno in sanjavo. Nehotč jej je burno razbijalo Brcć v prsih, ko je pristopil k njej gospodar, vzemši jej iz rok vajeti, in velel sesti na voz. Težek vzdih izvil se jej je iz prsij, on pak se je ozrl po njej, kakor pogleda ris svojo žrtev, predno jej razpara život in izsrče gorko kri...
Nahajajo se ljudje, ki v krvoželjni svoji strasti ne poznajo nobenih ozirov, samo da bi dosegli svoj namen, ki jim pomenja materijalno korist. V tej svoji strasti so pripravljeni moriti in doprinesti slednji najostudniši čin, ne da bi niti mislili na posledica svoje grde namere za nje same, ako bi se jim posrečilo krvoločno delo.
Taka Človeka bila sta Seldna.
Kmeta, nista bila zadovoljua z vspehom kmetovanja, želela sta si več. Razumela sta po svoje .dobro živeti", kar pa kmetovanje ni zmoglo, zato
Da se je volitev pretrgala opolndne, je res. niča. Ali to je bil sklep komisije. In kdo je bil v komisiji ? Oni isti upravitelji občine, katere je imenovalo c. k. namestništvo v sporazumljenju z deželnim odborom na predlog FrančeSko Marotti-ja, ki se zdaj pritožuje! Sicer pa je ničnost pritožbe v tem obziru očividna, ako se pomisli, da se je pretrgala volitev za obe stranki in ne samo za enot Drugič se je pretrgala volitev kasno zvečer za prav kratek Čas, ker je moral c. k. komisar oditi iz volilne sobe. In tukaj trdi Frančeško Ma-rotti in za njim deželni odbor in odbor za verifikacije, da je c. k. komisar takoj po povratku skleuil volitev.
To ni res, ker se je volitev sklenila dosti kašnje, kakor dokažem.
Vrnivši se c. k. komisar odredil je, naj oni, ki še niso volili, stopijo na eno stran. Bili so to većinom pristaši Marottijeve stranke, kar je dokaz, da so šarenjaki dobro porabili kratko pretrganje in iz bližnjih gostiln pripeljali še vse one, ki so bili v njihovih rokah. Med temi bil je tudi c. kr. davkar Boni.
Ko so še vsi ti volili, vprašal je komisar, dacli je se kdo navzoč, kateri ni volil. In ker se ni ftobeden oglasil, rekel je prav glasno: „Herr Steuereinnehmer, Sie wollen ja auch wahlen\ (Gosp. davkar, vi hočete tudi voliti.) A (lavkarja ni bilo več v sobi.
'A volitev se še ni sklenila. Kajti jaz sem na to zahteval, naj se v zapisnik zapiše, kako bi volili oni, ki niso bili vpisani v volilno listo uiti vsled reklamacije.
(Konec prihodnjič.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 8. februvarja. 1896.
Deželni zbori. Deželni zbor istrski je imel včeraj svojo predzadnjo sejo. Odobril se je proračun deželnega kulturnega zaklada z deželnim prispevkom 5200 gld. Sklenili so naprositi vlado,
sta jela delati dolg in spravila vse svoje imetje do kraj propada. Iz tega naj bi ju rešilo dekletce, ki sta je vzela v odgojo. Marjanici je bilo zapisanih petnajst sto pri nastopu njene odgoje s pogojem, da se obresti od denarja ne smejo dvigniti tako dolgo, da se z istimi vred dvigne iz hranilce tudi glavnica v svrho njene možitve, katera se ima izvršiti po volji njenega srci. Do njenih dvajsetih let je premoženje naraslo z obresti vred že precej visoko in ta vsota je zapeljala-zadolžena Seldna do groznega sklepa, dekleta umoriti in umoru podati lice »nesrečnega slučaja*. Kajti po smrti dekletovi, ako bi ostalo neomoženo, pripade denar odgojiteljem kot plačilo za trud in stroške pri odgoji.
Že dvakrat poskusil je Leban, po posvetovanju sć svojo ženo, dekleta umoriti na način, ki bi ne vzbuja' v javnosti suma hudodelstva, a obakrat se mu je ponesrečilo, kar je vzlasti Selanko pritiralo do skrajnosti.
„V tretje gre rado* hropnela je, ko je drdral voz že daleč proti mestu in je izginol že davno izpred njenih od krvnega puha grde pože-Ijivosti zamračelih očij.
(Dalje prih.)

da zniža ceno soli za živino na 3 gld. za meter-ški stot. Dr. Chersich je podal splošno poročilo o di-želnozborskih volitvah in je bil vsprejet njega predlog, da je naložiti deželnemu odbora naj skuSa doseči pri vladi, da bodo politične oblasti postopale jednakomerno po vsej deželi. Deželni odbor se je pooblastil, da sklene nov dogovor s finančnim ministrom radi zemljiško-odvez-nega zaklada. (O tnm spregovorimo še nekoliko o priliki. Op. ured.) Proračun dež. odbora se je odobril s potrebščino 486.567 gld. V dotični razpravi je naglasil poslanec 11 i z z i, d a slovanska manjšina letos ni imela nobenega povoda za abstinencijo. (Na to zares — pogumno zatrditev g. Kizzija hočemo prihodnjič podati primeren odgovor Ur.) Dež. odboru se je naložilo, naj proučuje uprašanje ustanovitve deželne zavarovalnice. Vsprejela se je jednoglasno resolucija, poživljajoča vlado, naj čim prej prične zidati železnico Divača-Loka preko Karavank do Celovca.
V deželnem zboru češkem so sprejeli predlog, da se odpove carinska in trgovinska pogodba z Ogersko in da je ponoviti isto tako, da se bodo varovale gospodarske koristi Avstrije.
Deželni zbor s i l e z i j s k i so zaključili včeraj.
„Triester Tagblatt" se jezi na nas, da smo posneli opazko „Slov. Naroda", o spremenjeni taktiki korespondenčnega urada pri poročanju o sejah deželnega zbora istrskega. „Narodovo" o-pazko imenuje „lftppisch" (bedasto), nam pa podtika, da sumničimo ob vsaki priliki.
No, mi radi prepuščamo zdravemu razumu javnosti razsodbo — in tudi gospodo, ki se rada zateka v predale „Tagblatta", prosimo, naj položč roke na srce in naj nam odgovori po svoji vesti: ali je mogoče pisati in nastopati mirneje, kakor pišemo in nastopamo mi, v očigled dogodkom zadnjih dni na Goriškem, v Trstu in v Istri ? ! Nastopanje naše je toli obzirno na vse strani, da je ves način borbe z naše strani urejen tako, da le ne dobi nikdo pravice do trditve, kakor da nas vodijo motivi osebne animoz-nosti, ampak da mora biti uverjen vsakdo, da nam je le za stvar in jedino le za stvar. Toli obzirno je naše postopanje, da moramo čuti mar-8ikoje očitanje od svojih sorojakov radi te svoje obzirnosti; cel6 sotrudnikom „Piccola" n&s je imenoval nedavno nekdo. Tem bolj se moramo čuditi občutljivosti nemškega glasila, ki nas radi male najnedolžneje opazke takoj psuje z ovaduhi, tembolj, ker je bila ta opazka popolnoma opravičena vsaj v toliko, kolikor je sveta dolžnost korespondenčnemu uradu, da se v svojih poročilih — ki so zajedno uradna poročila — vestno spominja takih dejstev, kakoršnaje a b s t i-nencija zastopnikov velike večine prebivalstva v deželi. Zato pa je .Tagblatt* le samega sebe pokazal v čudni luči s tem, da je napravil zares neslan dovtip o taktiki naših poslancev. — Ako .Triester Tagblatt" tudi res prav rad pozablja na to, kar počenjajo izvestna gospoda, pa naj bode uverjen.. da tega ne pozabi tako hitro narod naš in da ni malo ne potrebujemo pomoči od korespondenčnega urada za ohra-njenje svežega spomina na vse one krivice in žaljenja, koja so morali vnovič pretrpeti naši poslanci in po njih naš narod! Kes ne vemo, katera opazka je bila .lappisch", ali naša o ko-respondenčnem uradu, ali pa „Tagblattova-, v kateri daje razumeti, kakor da se boje slovanski poslanci istrski, da — svet pozabi nanje. Ako ta poslednja opazka ni .lappisch* je pa gotovo b r e z t a k t n a do skrajnosti. .Triester Tagblatt" se čuti .žaljenega" po mali opazki, a mi naj bi molčali v očigled takim vnebovpijočiua dogodkom. Vzroki, ki so primorali - primorali, pravimo — naše poslance k taktiki abstinencije, so toli tehtni, da bi bila pač dolžuost zaresnemu listu — in „Triester Tagblatt" hoče biti zaresen list —, da bi zaresno pisal o takih dogodkih, o katerih smemo reči popolno opravičenostjo, da morejo in tudi res mogočno uplivajo na Čutstvovanje večine prebivalstva v deželi. Obžalujemo toraj, da govori „Tagblatt" uprav buršikozno lahkomišlje-nostjo tudi o — takih stvareh 1 Nam pa šteje v zlo vsako besedico iu hitro je po kouci z ovaduhi. In mi naj bi le molčali! Gospoda, tudi po uaiih žilah se pietaka kri, ki pri vsej naši po-
hlevnosti utegne vskipeti — tudi mi smo iz me<a in krvi. Tudi nas bolć žaljenja — saj se še črv zvije, ako stopiš nanj!
Italija v Afriki. Slednjič so jeli celo najbolji prijatelji Italijanov, nemške novine židovske, obupovati na strategiškem talentu „junaka" Bara-tierija. Imenujejo ga omahljivca, ki redno čepi na istem mestu se svojo vojsko in se svojimi topovi. Niti grozen konec čete majorja Tosellija pri Amba Aladži, niti oblegovanje utrdbe Makalć, niti grozna beda posadke v tej utrdbi ga niso mogle zvabiti iz varnega in gorkega gnezda v Adigratu. Ta slavni junak gleda mirnim srcem, kako se sovražnik brez vse skrbi premika sem in tja, ter nadleguje italijanske predstraže in si pri-svoja utrdbe. Na veliko javno bitko aiti ne misli general Baratieri. Res je sicer, da ima Baratieri dovolj vzrokov, da je previden, kajti Menelikova vojska šteje do 70.000 mož, dobro oboroženih, in, kakor vse kaže, tudi dobro organizovanih, dočim ima Baratieri na razpolago le 20.000 mož, ostalih 10.000 pa mora čuvati Masavo kot oporo vse italijanske sile v Eritreji. Vendar pa bi smeli pričakovati nekoliko več odločnosti na strani Italijanov, ako pomislimo, da je tu nerazmerno bolja organizacija in moderno in izborno oboroženje. Toda general Baratieri menda malo računa na te prednosti, sicer bi se bil moral potruditi, da reši bataljon Gallianov pred kapitulacijo in da prepreči, kar se je v resnici že zgodilo, da je namreč Me-nelik obkolil Baratierijevo vojsko ob desni strani. Le po taki omahljivosti se je moglo zgoditi, da so se Šoanci na komaj dve milji približali vojski Bara-tierijevi. Stvari stoje sedaj tako, da general Baratieri mora brez odloga poprijeti ofenzivo in spustiti se v javno bitko, ako noče, da ga; Menelik obkoli še proti severo-vzhodu in mu potem zapre pot proti Masavi. Ako se torej še sedaj ne zgane, računati je z gotovostjo, da se zgodi z Adigratom istotako kakor seje zgodilo z Makalć: potem seveda postane Baratieri zares junak — po sili, ki bode junaški vztrajal v svojem taboru, ker ne bode mogel iz njega. Skrb za osvobojenjenje prevzeti bode morala potem seveda slavna italijanska vlada, kone:ni račun pa ne poplača nikdo drugi, nego narod italijanski — se svojo krvjo in svojimi žulji. Kajti to je gotovo že danes, da, ako Menelik obkoli Adigrat, narasejo stroški za osvojenje generala Baratierija in za rešitev časti italijanskega orožja — ne na milijone, ampak na milijarde lir. Milijarde — ob splošni bedi in lakoti.
Iz zadnjih poročil posnemamo še : Razburjenost občinstva po Italiji narašča, ker vlada vedno še ne mara obelodaniti nikakoršnih poročil, da-si dobiva sleherni dan šifrirane brzojavke iz Eritreje. V Rimu se je raznesla govorica, da je morala Italija plačati Meneliku 2 milijona tolarjev, da je pustil Galliana in njegove vojake iz oblegane utrdbe Makalć. Tej govorici pa oporekajo nekateri listi.
Včerajšnji rimski listi javljajo, da je italijanska vojska v Mai-Gaibila, t. j. na polu pota med Adigratom in Aduo, ne povejo pa, da-li je tam oni „utrjeni tabor". Sovražniki da taborujejo ob vstočni strani 3100 metrov visoke gore Semayata med Gandaflo in Hamado. Isti Časopisi priznavajo sami, da je stališče sovražnikov v tem gorovju, polnem prepadov in brezden, v katerih sumč potoki in reke, tako izvrstno, kakoršno si ti sinovi gorovja morejo le želeti. Gorjć Baratieriju, ako bi se drznil prekoračiti to gorovje.
O dogodkih v Adui in Aksumu ni glasu.
Rusija in Francija. Proračunski odsek poslanske zbornice francozke je soglasno odobril poročilo posl. Riberta, koji je predlagal kredit za udeležbo Francozke pri svečanostih kronanja ruskega carja. Poročilo naglasa, da kredit bode služil za odpošiljatev posebnega odposlanstva in za pokritje stroškov francozkega poslaništva v Peterburgu. Ruski minister za vnanje stvari, knez Lobanov, je namreč obvestil francoskega poslanika, grofa Montebello, starosto diplomatiškega zbora v Peterburgu, da njuni Veličanstvi obiščeta ples, kojega nameruje prirediti poslaništvo istima v čast. Najela sta se v Moskvi dva hotela, katera bode trebalo še-le prirediti. Samo najemščina bode stala 40000 rubljev. Stroški za ples in za souper, ki ima slediti istem; i »raeunjeneni na 100000 rubljev.
Različne vesti*
Mestni svet tržaški. Pri sinočni (III. letošnji) javni seji našega mestnega svćta bilo je prisotnih 30 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Pitteri. Po odobrenju zapisnika II. seje priobčil je župan, da so se odpovedali svoji časti členi zdravstvenega odseka: svetovalci E. Rascovich, Banelli, Tomassich, Porenta, Vierthaler in Morpmgo. Zajedno je priobčil župan, da je nagovarjal Merpurga, da naj bi preklical odpoved v svojem in v imenu svojih tovarišev, toda bilo je zaman, zato naj bi poskusil mestni svčt storiti to, kar je spodletelo njemu, županu. — Svetovalec V e n e z i a n je spregovoril zatem, zaključivši, da naj mestni sv4t naprosi omenjene člane zdravstvenega odseka, da prekličejo svoje ostavke z ozirom na obči blagor.
—	Istega menenfa je bil svetovalec D o 11 e n z, kajti, rekel je, mestni sv6t mora rešiti še razna važna vprašanja, v katerih bode potreboval sodelovala zdravstvenega odseka. — Svetovalec Spadonije — kakor je to že njegova navada
—	zbodel odstopivše člane zdravstvenega odseka, izražujč svoje začudenje, da se ni odpovedal svoji časti tudi oni zdravnik, ki je provzročil to krizo. Prvi podžupan dr. Mojzes Luzzatto je izjavil tudi svoje menenje, da naj mestni svćt naprosi odstopivše člane, da naj ostanejo v zdravstveni komisiji in ta predlog je zbor vsprejel soglasno.
Župan je na to priobčil, da mu je naznanil deželni glavar istrski, kar je sklenil istrski deželni zbor glćdć deželne norišnice. Ta sklep smo objavili že v našem listu v poročilu o dotični seji istrskega deželnega zbora. Mestni svčt tržaški vzel je ta sklep na znanje, odobrivši soglasno, da bode v novi norišnici določeno število postelj na razpoloženje bolnikov iz Istre.
Spadoni je interpeloval, kaj je z Barazerjevem in Ducatijevem vodovodom. Župan je odgovoril, da členi inozemske razsodne komisije še niso odločili, kedaj pregledajo načrte.
Zatem je svetovalec vitez N a b e r g o j izustil interpelacijo, preznačilno za naše odnošaje. Ta interpelacija se glasi tako-le :
Nekdaj so bile table okrajnih načelnikov, zdravnikov, babic in ljudskih šol po tržaški okolici vedno dvojezične, namreč z italijanskim in slovenskim napisom. Nekaj časa sčm pa nadomeščujejo te table s samo italijanskimi. O nekem takem do-dogodku interpeloval je govornik že v seji mestnega sveta dne 28. decembra 1892. in dne 30. istega meseca odgovorilo se mu je, da je stara tabla z dvojezičnim napisom pri okrajnem načelniku na ProReku postala že nečitljiva, ter da so jo dali obnoviti. Od te ddbe minola so 3 leta 1 mesec in 20 dnij, a obnovljene table še ni. Pač pa so razobesili tablo s samo italijanskim napisom in vrhu tega blišči na njej italijanska zvezda. (Nemir in smeh). To dejstvo, nadaljeval je govornik, razburilo je slovensko prebivalstvo na Prošeku, kajti tako počenjanje je smatrati kakor izzivljanje, ki utegne imsti hudih posledic. Ker p a j e, hvala Bogu Trst in njega okolica vedno ie pod krilom cesarskega orla slavne hiše habsburške, a nikakor pod sijajem ka-korine-koli zvezde, zato vpraša interpelant župana, da-li je istemu znana ta falsifikacija tržaškega grba in kdo jezakrivil ta zločin? (Ironični vsklici, smeh in ropot).
Župan je na to interpelacijo odgovoril, da mu o vsem tem, kar je povedal svetovalec Nabergoj, ni znano n i č e s a r. (!) Izjavil je svoje obžalovanje, da ni v seji prisoten kompetentni aseaor, ki bi mogel odgovoriti takoj; tako pa mora svetovalec Nabergoj potrpeti do prihodnje seje
Svetovolec dr. Venezian je rekel na to, da ne more biti niti jedne besedice resničnega (!!) na vsem tem, kar je rekel svetovalec Nabergoj, že zaradi tega ne. ker j« dotično tablo razobesel mestni magistrat. (Čudna logika, k£y ne P Poročevalec.) Sve-totalec Nabergoj da je menda slabo videl.
Županje temu pritrdil (!). dodavši, da je b m a t r al za nepotrebno, da bi uvažil podtikanja svetovalca Nabergoj a (II). Tabla pri okrajnem načelniku na Prošeku da ne more imeti drugih napisov in slikarij, nego onih, ki jih določa zakon. Svetovalec I Nabergoj da se o tem prepriča v prihodnji sqji.
S tem odgovorom končal je uvod seji in zbor je pričel razpravljati o točkah dnevnega reda. Zbor je odobril brez razprave obračun mestne za-stavljavnice za leto 1894. ter razne svote dodatnega kredita, med temi 1000 gld. za razširjenje pokopolišča na Prošeku. Na to je župan zaključil javno sejo, toda svetovalci ostali so zbrani v tajno sejo. V isti imenoval je zbor par mestnih služni-kov in 4 učiteljice na šolah v mestu.
Poslano z bojnega polja proseikega. Prejeli smo in objavljan o: V ovojem cenjenem listu od minole sobote objavili ste nekatera imena našega neslanega društva, katero dela vso ne-čast nam in onim, ki bi se nam radi pridružili, ko bi le mogli kje priti pod streho. Ker pa objavljena imena ne soglašajo z našim pravopisem. in ker ste mene spodej podpisanega, ki sem nekaj več od družili, zabeležili le kot generala Gorfolina, mojega vrednega in zvestega sodruga pa imenovali Baratierija, in ker Vas morem zagotoviti, da isti niti v sorodu ni se slavnim junakom afričanskim : usojam si, zahtevati od Vas na podlagi §. 19, ali 18, ali tudi 99. (kakor Vam drago, kajti mi od Lege se ne brigamo dosti za §§., • marveč le za pijačo, in ker bi se Vi, gospod urednik, teško odločili, da bi dali vsaj za jednega „Tomaža" čvička takim junakom Žalostne postave kakor smo mi), zahtevam torej, da odslej, če bodete še kaj sporočali o nas in našem neslanem društvu, vst^j gori imenovanega ne bodete označevali več kot Baratierija, ampak nadenite mu raje ime črnobrkati Cavatieri, ker mu to ime še najbolje pristoja že po njegovem gšeftu. Za druge Cibukovce, Bukovce in Rukovce se pa še zmenim ne, kajti sam sem v zadregi, kako bi jih razvrstil: ali med ovce, ali kozliče, ali potrpežljive dolgoušnike. Glavna stvar je, da le mene spodobno opišete, kakor zahteva moje dostojanstvo, in kakor bodete takoj čitali nižje doli. Zapomnite si to, pa mir besedi.
Vsem spoštovanjem
Vam neprijazno udani :
Čilčel-čut
po domače: Fi-li-po-použ. (Pardon, da se mi vedno jezik zapleta ob tej slovenščini; zato lahko zapišite tudi Kagoja.)
Na Prošeku dne sv. Blaža 1896.
(Po naključji zakašnjeno.)
Dostavek uredništva. Vemo, da so bila nekatera imena zgrešena v našem zadnjem poročilu; ali naš poročevalec s proseškega bojišča se opravičuje s tem, da je bila pomota lahko mogoča ob silnem gromenju Leginih topov in ob kričavem velevanju generala Baratierija. Op. ured.
La forza brutalo dal numero l Za one naše čitatelje, ki ne razumejo italijanščine, povemo, da se to pravi: brutalna sila številke! V vzgled, kako hinavski utegnejo postati včasih ljudje, pa moramo povedati še vsem našim čitateljem, da sinočni „Piccolo" britko očita zastopnikom slovenskih občin okraja koperskega, ker so si izbrali cestni odbor iz svoje srede, češ: d a so s tem brutalno uporabili svojo veČino! II „Piccolo* spada očevidno med one junake dromljive vrednosti, ki bi pač radi streljali tja-čez, a so hudo užaljeni, ako tudi oni drugi na oni strani pošlje le jedno samo svinčenko sem-čez. Njemu je pač prav, da zbora v Trstu in Poreču brezobzirno izkoriščata svojo številno moč, ni žal besede ni še bilo iz njegovih ust radi tega, da ti dve večini izključujeti zastopnike manjšine iz vseh odsekov in jim tako jemljeti mogočost, da bi mogli braniti koristi svojih volilcev — in vse to v kričečem nasprotju z zdravimi parlamentarnimi običaji in z zakoni politiške mordle ter le na podlagi tiste „forza brutale del numeno" : a zvija se in javka, ker zastopniki slovenskih občin okraja koperskega niso bili toli — nespametni, da bi prava večine kar odstopili nasprotni jim manjšini. V resnici pa so naši postopali povsem pravično: za laško občino kopersko so izvolili laškega zastopnika! In če bi bili tudi izkoristili svojo večino, ne bili bi storili druzega, nego posnemali bi bili — laške vzglede! Da, da, tja-čez streljati je jako prijetno, ali tisto streljanje sem-čez je neprijetno! Ni res, dragi »Piccolo* ?
Popravek. V tretji vrsti druzega odstavka v uvodnem članku današnjega zjutranjega izdanju oitjy 30. januvarja 1896. in ne 1869. Sicer pa je že iz besedila razvidno, da je to le tiskovna pogreška.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v veseli družbi v zadružni krčmi v Rojanu 3 gld 60 nč., pri isti priliki še 1 gld. 61 nč. za „skantano hruško*.
Obrtnijsko društvo v Barkovljah naznanja vsem gg. udom, da "bode imelo dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer sv'dj občni zbor v dvorani društvene gostilne.
„Pevsko in bralno druitvo na Opčinah" bo imelo dne 15. febrimrja t. 1. ob 8. uri zvečer svoj letni občni zbor v prostorih gostilne g. Mihe Logarja na Opčinah. K obilni vdelež'd društvenikov vabi vljudno	ODBOR.
Velika maikerada »Tržaškega Sokola"- Vladanje lahkoživnega princa „Karnevala* bliža se svojemu koncu. Kdo ni še videl tega predpustnega vladarja in njega dvora? Ni ga.pač posvetnega vladarja, kojega dvor bi bil tako sijajen, tako mnogovrsten in pa tudi — tako nestalen. Nocoj se je utaborila šarena družba tu, jutri zopet v drugi dvorani in tako vrvi to veselo življenje dalje, tje v jeden dan. .Veseli se, saj je predpust14 doni ti od vseh stranij na uho in predno se zaveš, že si sam v vrtincu sredi hudomušnih pijerotov in pijerot, ponosnih „vitezov*, krasnih „okolt-čank*, .Poljakinj*, .Rusinj*, da, celo na kojega „ras* ali cel6 na strahovitega Menelika samega utegneš naleteti! A. vstrašiš se izvestno ne, kajti vse to šareno spremstvo princa Karnevala nima druge misli, nego veseliti se. Tudi čudil se ne bodeš, da vsi ti zastopniki tak6 različnih plemen o predpustni dobi gladko govorč pristno domačo reč! In tudi naš jezik ima nekaj veljave med kulturnimi narodi, ki se vsi brezuvetno klanjajo gospodstvu prinoa Karnevala. A od zdavnej že n a del si je »Tržaški Sokol" zadačo, da se dostojno pokloni odstopajoče m u vladarju o njega odhodu. Njemu v čast prireja „Tržaški Sokol* vsako leto „veliko maike-rado", katera naj vredno zaključi vrsto narodnih veselic, ki so jih pripravili tržaški Slovenci Karnevalu v čast, sebi v veselje. Zvest tej tradiciji, priredi čili naš „Sokol* tudi letos svojo „veliko maikarado" na dan 16. t. m, to je zadnjo nedeljo letošnjega vladanja Karnevala. Spremstvo Karnevalovo naj se torej zbere omenjenega dnć iz vseh krajev sveta v redutni dvorani gledališča „Politeama Rossetti". Zaspanci pa opozorimo svoječasno še posebe na Karnevalov sloves, da nihče ne zaostane, nq že biva kje gori v hladni severni Rusiji, ali pa doli v vroči, gorati Abe-siniji!
Pleono vaje pri »Tržaškem Sokolu". Jutri se bodo vršile pri „Tržaškem Sokolu* zadnje plesne vaje v tem predpustu.
Pleoni odsek „Delalskega podpornega društva" naznanja svojim članom, da napravi svoj drugi plesni venček na pustni torek t. j. dne 18. t. m. ob 7 % uri zvečer v Mallj-jevi dvorani, ulica Torrente št. 16 I. nadstr. Ustop dovoljen je tudi maskam, ako se dotične pokorijo odsekov i komisiji.
Samomor ali nonadna smrt? Predsinočnem okolo 9. ure si je 451etni stotnik 12. na Dunaju stoječega domobranskega polka, AVeikhard Funk pl. Senftenau, najel sobo v tukajšnjem hotelu „Alla cittA di Vienna*. Včeraj okolo 11. ure našla gaje sobarica mrtvega, ležečega opravljenega na postelji. V desni roki držal je še ugaslo smotko. Obvestili so policijo, ki je pozvala zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta je konstatoval, da je umrl stotnik že pred kakimi 3—4 urami, ni pa mogel izreči z gotovostjo, da-li se je stotnik zavdal (morda z morfijem), ali pa ga je zadela kap. Pisma ni ostavil nobenega, našli so le dve pismi, ki sti bili došli na njegov naslov, in katerih še ni bil odprl. Stotnik Funk se je svoječasno, ko je služi*, še pri tržaškem pešpolku, večkrat tožil, da ga muči bolezen v živcih in da nameruje prositi za svoje upokojenje. Poslednje dni bil je v Trstu na dopustu; stanoval je pri svojem tu bivajočem svaku. Pokojnikovo truplo so prenesli v mrtvašnico tukajšnje vojaške bolnišnice, kjer je bodo parali.
O sklepu lista smo doznali, da je paranje trupla pokojnikovega dokazalo, da si je bil stotnik Funk res zavdal. Poslednji čas bil je Funk v Hoh-enmautu na Češkem v posadki.
Mlekarstvo. Sleherni kmetovalec je ie izkusil, da krave dajo po zimi vsled krmenja v hlevu manj mleka
i in alabie mleko. Ne moremo zatorej opuititi, da ne bi opozorili gospode ekonom« ua Kwizde Korneubur&ki pruiek
za rt jo živin*. Ta prašek, ki ga izdeluje Fran Iv. Kwixda, e in kr. avatr. in kr romunski dvorni dobavitelj, sa ži-vinozdravniake preparate, Korneuburg pri Dunaju, rabij® že 40 let z najboljftiin v«pehom. Ako *talno primošujei ta prašek k-mi, ae vsled tega pri kravah zboljia mleko in tudi već ga daj,}.	(o).
O slovenskem leposlovju.
B.
Nas najnovejši literarni boj.
(Konec.)
Omeniti še hočem pojav, ki je v istini le obžalovanja vreden.
Neki „Gorjanec44 je objavil v .Učiteljskem tovarišu* celo jeremijado in se zatekel s svojimi pristaši potem še pod krilo „Zaveze*1, ki ga je seveda blagohotno sprejela in poslala vsem (?) slovenskim listom neko „Poslano", v katerem razvija pravcato agitacijo proti „Ljubljanskemu Zvonu". In to vse zato, ker Fr. G. Kosec v svoji noveli „Sama svoja* ni slikal dveh učiteljev kot na-lodna mučenika, kulturonosca in vzgojitelja inteligence, temveč * malo prikupljivi obliki. In Gorjanec trdi, da je žalil Kosec s tem vse uči-teljstvo! Ha, ha! Ne vem, ali je tako otročji ali pa domišljav, da more kaj takega pisati 1 Odkrito povedano: moj oče je tudi učitelj, ki službuje že nad 30 let, pa on se ni čutil ni najmanj zadetega in žaljenega, pač pa je pristavil: „Žal, da imamo res take ljudi v svoji sredi lu — Rad priznam in gotovo tudi Kosec, da imajo učitelji velike zasluge za narodno prebujanje, za vzgojo mladine itd. Pa misli-li mari „Gorjanec", da je vsak član učiteljskega stanu zato sakrosankten, da bi se o njem ne smela izreči nemila sodba? Sploh pa, če se izreče taka sodba o kakem nevrednem članu kakega stanu, to vendar ni žaljenje celega stanu t Potem bomo imeli v povestih in romanih same dobre, uzorne značaje; kaka jednoličnost bi bila to! In kaj bi naj storili drugi stanovi ? Vsi ad« junkti bi morali uapovedati Murniku vojsko, ker je v svojem „Grogi" tako lepo naslikal „Boži d ara Govedka". Pa nobeden se ni ganil, ker se nobeden se ni čutil zadetega. Kako je že povedal „Narod* v svoji .mušici": „Praskaj se, kogar srbi!" —
Gorjančevo javkanje in tarnanje, njegove tožbe in jegovi srčni udarci so pa kar naravnost smešni t S tem pač ni pokazal Bog ve kako visoke stopinje izobrazbe, kakor tudi ne svojo „preklasto" grožnjo, katero ponuja Koscu, ko nima nobenih razlogov več. Ko bi se kdo bal njegovih prekel ?!
Ker se poprej nikdo ni oglasil, dasi se niso vedno slikale baS najlepše lastnosti učiteljev in dasi je Kosec priobčil že več novel v „Slov. Narodu", ki so bile na vsak način bolj realističnega značaja, pa so se vendar jako rade čitale, moram cel6 sklepati, da je vse to le iz osebnih nagibov uprizorjena komedija, ki je za dotionike le — r testimonium paupertatis!
Če pa ima gospod Gorjanec doma res tako veliko zalogo „koškov in košev, košaric in košar", podarjenih „od zapeljivih žensk", da bo lahko začel ž njimi kmalu „Engros-Gescbitft", tedaj ga jaz in gotovo tudi vsakdo drugi iz srca pomilujem. Kosec pa ima lahko mirno vest, da ni on kriv Gorjančevih nesrečnih ljubezenskih poskusov. Vesten, izobražen in omikan učitelj si brez težave dobi deset nevestic, če spiše Kosec še 99 „Samih svojih." (Gorjanec pa morda ostane vedno sam!) Toda dovolj o tem!
Zadovoljni moramo biti, da se je pojavil novi pravec, kateremu sta delala pot že naša literarna prvaka Kersnik in Tavčar, tudi v naši literaturi, in da se je našel pisatelj, ki nam podaja v tako lini in prikupljivi besedi in obliki r e s u i č n o sliko našega življenja. Želeti moramo, da bi našel več posnemovalcev! Hvaležni pa moramo biti tudi sedanjemu uredniku „Ljubljanskega Zvona", prof. Bežku, da je bil toli pogumen in in sprejel v svoj list novo smer, kateri želimo krepkega uspevanja.
Ako pa se nam izpolni ta želja, preverjen sem, da pridobi s tem le stari renomč „Ljubljanskega Zvoua" in Žnjim vse slovensko leposlovje.
V to ime: Naprei!
Na Duuaji, dne 5. febr. 1896.
Fr. V. Lisjak.
NB. Baš ko sem končal svoj članek, prišla mi je v roke še famozna razprava g. — U —
»Nova smer v slov. leposlovji", kije pač karakteristična za propalo slovensko kriti-kasterstvo. G. — U — „kritikuje" delo, ki je dospelo še-le do 12. strani, — ter drzno trdi, da je povest „V krvi" pravcati „uzor, kako pisatelj ne sme pisati". »Same propadle in grde osebe, niti jed-nega lepega prizora ne najdeš-, meni g. — U —. Jaz pa, ki sem tudi sovražnik „šablonske staro-kopitnosti malomeščanske ozkosrčnosti", ponavljam, da vodi pravega pisatelja le individualnost, resnica!
Naj se potolaži gospod — U —, tudi „V krvi" nam gospod pisatelj izvestno naslika poleg propalih tudi dokaj lepih značajev, o katerih bode mogel soditi g. — U —, kedar bo spis završen Dotlej pa naj brzda izbruhe svojega užaljenega filisterstva, hinavstva in — familija r nega oboževanja klovnskih gigerlov in dr. idejalnih figur!
Najnovejše vesti.
Trst 8. Ravnokar se nam poroča z ozi-rom na interpelacijo svetovalca vit. Nabergoja v sinočni seji mestnega sveta tržaškega, (Glej poročilo o tej seji na drugem mestu tega izdanja), da so tudi na tablah nad uhodom občinskega gimnazija toliko v ulici dei Carradori, kolikornad uhodom v ulici del Ginnasio zvezde na pet vogalov, torej „Stella d'Italia".
Poreč 8 (Deželni zbor). Danes je bila zadnja seja. Deželni zbor se je zaključil s trikratnim „Evviva" na cesarja. (Podrobneje poročilo prinesemo prihodnjič).
Gorica 8. Nj. Vel. cesarica Elizabeta je da-Tovala 1000 gld. za cerkev Srca Jezusovega, ki se ima tu zgraditi v spomin SOletnega vladanja našega cesarja.
Dunaj 8. Princezinja Marija Lujza, soproga Koburga, dospela je včeraj s svojim sinom Cirilom semkaj Princesinjo spremljata viša dvornica Stan-cijov in jeden častnik. Marija Lujza ostane dva dni tukaj; nastanila se je v hotelu „Imperial*.
Dunaj 8. „Wiener Ztg.M objavla, da je državni zbor sklican na 15. t. m.
Zagreb 8. Kakor trdč tukajšnji listi, skoro ni več nadeje, da bode možno rešiti drja. Ante Starčevima. Dva dni že ne užije ničesar.
Peterburg 8. Car je odposlal knezu Bolgarskemu v Sredec to-le brzojavko: »Čestitam Vaši Visokosti odkritosrčno na patrijotiškein sklepu, ki ste mi ga priobčili s pismom z dne 21. t. m. Ge-neralni-major mojega spremstva, grof Goleni-čev-Kuturov prinese moj odgovor ter ima nalog, da prisostvuje v mojem imenu slavnosti povodom vsprejema Vašega ljubljenega sina v naročje bolgarske narodne; cerkve".
T»|(OVlnahe braolavke,
Bnfllmpsita. Pieniea aa je«en 7.24 — 7.25 ob za spomlad 1896 7.08 do 7.09. Oves za spomlad 6.04—6.06
--Riza spomlad ti.6l 6.63 Koruza z>i oktober —.—
maj-juni 1896 4.40-4.41
l'Aouion nova od l* kil 710 -720 od 79 kil. f. 7-20 7.30., od 80 kil. t. 7.25-735 od 81.kil. f. 7*85 —7-40. od 82 kil. for. 7.40 -7.45. — p<Wn 5*40-7.80 proso 6'00—6-40.
Pienioa stalna; prodaja 12.000 mt. at. Vreme: lepo. taga. Neralinirnui sladkor t. Ifi.20. —.—., za maj 15.47. Oktober-december 14.20. Stalno.
Praga. Centrifuga! nov,, pu.ttav Ijeu v Trni s4
carino »red odpokiljatev precej f. 88--—.— Conoasse
83.76—34'- Oetvorni 85---85 25 V glavah (sodili) 35'50
36.— jako stalno
Bf)«rs. Kav« Santo* *ood avurugi' za febrtivar 81'^Oj za juni 77.M). mlačno.
Hamburg. Bantos «ood »verama /a maro 64.75 za maj 63.75. za Bepiember 60.50.
Dun^Jah« bona
i«oe
8. februvarja
včeraj	danes
Državni dolg v papirju . . . . 10 .06	101.10
„ „ v srebru .	101 15	101.20
Avstrijska rentu v zlatu . . . 122.50	122.40
„ v kronah . 101.55	10 MO
Kreditne akcije .... . . 879.50	382.2*
London 10 Lat. . .	. . 121.10	12105
Napoleoui.........9.59»/, H'61l/,
20 mark .......11.83 11.83
100 italj. Hr ...... 44.10 44 —
Razglas.
Dne 10 sušca t. 1. od 10. do 12. ure dopoludne, vršila se bode minuendo - licitacija za popravo farnega stolpa Kosanskega. Licitacija se bode vršila v hiši prvomestnika M. Ambrožiča na Reski vodi, kjer so tudi načrti in proračun do dneva licitacijo razpostavljeni vsakemu na ogled.
Vse delo je cenjeno na 4523 gld. 33 nč. Kdor prezame delo, ima položiti \0% kavcije.	M. Ambrožič,
prvomestnik.
Via Nuova na vogalu via S. Lazžaro
Novenaročbe najmodernejšega blaga za spomladno sezono so nam uže prispele in so: Perkall, sateni, volnene tkanine za gospe in gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti.
Zaloga vsakovrstnih puircb za .šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-n.ijnim naročnikom se priporočata udana Aite & Zadnlk.
IVAN H. POHLY TRST
Ulica Coroneo št 9. zastopnik
V BUDIMPEŠTI
priporoča najtopleje spoštovanim prijateljem izdelke tega znamenitega mlina.
Vsakoletna produkcija milijon msterskih stotov.
Josip Pimrello
mehanik
izvrSuje vsakorine poprave Aivalnih strojev in đvekoles. Prodaja nove in rablju« šivalne stroje in drokoleaa.
Via Mahuna del mar« štev. 4, uho i via Fonlanone,
vAtric 2. h t. 1
Him
mm
h
0. c kr. avatro-ag irak dvorni dobavtalj.
	
	S3P
	1 2. C t;I
	in
	fS-9
	p*
It-FS 3 2
2. 9. a. » 5* © «» £ S".
* jT 2 C". 5
« — _ 6 3, «*■ S _ P Q
ffrlfs-hsil*
a a B S- rf
ffHrfloi&a m
Hm*
a ®3 «
S ® »S*

Kralj, rumunak dvorni dobavitelj.
Agent je,
ki obiskujejo zasebnike, iščejo se proti visoki provizij za razprodajo 6 krat prčmovanih novovrstnih lesenih zastiral (Ronleaux) in zatvornlc (Jalousies). Ponudbe spričevali C Klement-U, tovarna jalousij.Braunau na Bavarskem.(Ustanov-Ijeno 1 1878.) Največe tovarne te vrste.
Teodor Slabanja
erebar V GORICI (G6rz) ulica Morelll 17
so priporoma p r e č. d u h o t U i n i za napravo cerkvenih posod in orodij is čistega srt'hru, nlpaka in mednuine, kot: mon-štranc, koli ho v, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. '
Da si zainorajo tudi menj premožne orkve omisliti razne crkven« stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !	ii—24
Liniment. Capsici comp.
■ sidrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo i a kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
ter naj se previdnostno vsprejmejo lo take st"kl«-nice kot pristne, ki imajo snano varstveno znamko „sidro".
Richterjeva lekarna
„ Pri zlatem levu" v Pragi.
i
je kot	^
primes k bobovi kavi
edino zdrava
kćivina pijač
Dobi se povao I, pol kil'-ia 25 kr
Svn?	Zaradi nič-
vrednih ponarejenih ix delkov je Ireba pazit n:. izvirne aavoje ■ imenom
Kathreiner
Za svojo, na veliki in zeld živahni cesti Trst-Reka stoječo hiSo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti iT zakup tudi krCmo in ki bi imel dovodna sredstva in sposobnosti za ustanovitev ppodc^jalnioe z meganim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem.
Radi svoječasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke.
Aleksander Mahorčič,
Matavun pri Divači.
VHLUJLLKJL
cJrjriy.avstr.Wito zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrada. papirjih aa	V Napoleonih aa
4-dnevni odkai 9'/«'/a
•0- . »v//.
80-dnevni odkas 2°,'0 3-mesečni , £'/
6- . . a'/,0/.,
Za pisma, katera se morajo isplaSati ▼ sedanjih bankovcih avutr. v«lj., stopijo aove obrestne takse * krepost t <1n^m 21. septembra, 26. septembra la odnosno 17. oktobra t. 1. po dotiftnih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vrada. papirjih 2•/, na vsako svoto.
V	aapalaaalh brei obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, 1'eAto, Brno, Lvov, Tropavo, Keko kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Sibinj, Inomost Oelovoc, Ljubljana, Liac, Olomuc, Keichenberg, Baaz in Solnograd, — brez troSkov
Kupnja in prodaja
vrednostij, divis, kakor tudi vnovienje kuponov
proti odbitku 1%0 provizijo, iakaso vseh vrst pod najumestnejftimi pogoji.
Predujmi.
aa Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Krodit na dokumente v Londonu Parizu, lioro linu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna piana na katerokoli mesto.
Vložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zUi ali srebrni denar inozemski bankovci itd — po pogodbi.
NaSa blagajna izplačuje nakaznioe narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trat, 17. Hcptembra 1895.

Ceno češko posteljno perje!!


5 kg. novega, dobrega, skublje-negti, brez prahu f. 4.80, 5 kg. boljšega f. 6; 5 klg. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, skubljenega f. 9, 12, 15; 5 kg. polgaginje f. 6, 7 20, 9; 5 lifc. snežnobelega, mehkega kakor gaginje perje, neoskubljenega, f. 12, 15.
Gaginje perje (puh) f. 1.80, 2.40, 3, 3.30 po '/, kg. Prešite odeje, jako dobre, komad od f. 2.30 naprej.
Kazpošiijatev franko po povzetju. Kar ne bi bilo po voijl, zamenja ali _	vzamo nazaj. Pri naročbah prosim natanjčnoga naslova.
-	BENEDIKT SACHSEL, Kiattai 469, Češka.
Lastnik politično društva „Edinosti*. Isdavat+lj In odgovorni urednik : Julij Mikota. — TIskarna Dolenc v Trati.