143. številka Ljubljana, v sredo 24. junija 1896. XXIX. leto. iibajft *sak dan *ve«e>r, iaimfti ?;«duljo in prasniko, ter velja po posti prejemaj) za a va t r o-o«o r o k o deftol« »a vso leto 15 gld., *a pol let:* H ;u, 6« trt leta 1 pld., za jeden I gld. 40 kr. — Za Ljubljano hren pošiljanja na dom za veo leto i.i gld,, »a četrt leta :t gld. 80 kr., za jedcu moaoc 1 gld. 10 ki. Z\ pošiljanje ua dom rađana be po 10 kr na mesec, po '£0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko veft. kolikor poštnina z.iaša. Za oznanila plačnjo bo od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če ro oznanilo jedenkru*. tiska, po 5 kr., čo ae dvakrat, in po 4 kr., čo bo trikrat ali večkntt tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Orednifctvo in upravniStvo ja na Kongresnem trga st. lit. U pravnifitvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Nemci in Madjari. Dnalizem se jo bil osnoval s tem namenom, d i bi Nemci gospodovali v jedni državni polovici, Madjari pa v dragi. To se je tudi deloma uresničilo. Madjari neomejeno gospodujejo na Ogerskem izimši Hrvatsko, ka'eri so morali dovoliti neko samoupravo, v naši državni polovici so pa Nemci dali Galiciji neko izjemno stališče in na jugu so se nbkol ko ozirali na italijanski živelj, drugod so pa Nemci dolgo kaj samovoljno gospodarili. To gospodarjenje je pa bilo jedino mogoče, ker je ogorska vlada podpirala avstrijske liberalne Nemce in ker so avstrijski liberalni Nemci pospeševali indirektno madjarstvo na Ogerskem. Pod Hohemvartovo vlado bi se bila Avstrija preof-no-vala in Čehi bi bili dosegli večje pravice, da ni ogeraki ministerski predaednik porabil vsega svojega upliva, da je vrgel grof* Hohen vvarta in je tako obranil Nemcem za dolgo prvenstvo v Avstriji. Madjari bi pa (udi ne bili mogli tako brez-ozirno zatirati vseli dragih ogerskib narodnostij in ob jednem veljati za liberalen narod v Evropi, da jih niso zagovarjali vedno nemški liberalni listi. Ti listi no ob svojem času imeli silen upliv. Tako je' imel o zadevah na Ogerskem svet napačne pojme. Nemški liberalci so celo prikrivali po svojih glasilih, da Madjari zatirajo ogerske Nemce. Ob jedrn m so pa tudi uplivali na ogerske Nemce, da se niso pridružili drugim nemadjarskim narodnostim v boju proti madjarstvu. M.djare v ogerski in Nemce v tostranski državui polovici je pa močno podpi;al židovski kapital. Brez pomoči židovstva bi se uiudjarsko in nemško gospodstvo ne bilo mogio vzJržth. Žulje sevnia tega niso delali zastonj. Avstrijska in ogerska vlad« sta tirali tako goapodarsko in finančno politiko, da so imeli židje priliko delati veliko dobički. Tako jo židovska podpora Nemcev in Madjaiov stala milijone oh-* državni polovici. Razmere so se v niši državni polovici od tedaj znatno prnmenilo. Nemško gospodstvo »h ni dalo tako ueomejene ohraniti, kakor se jo uiadjarako ta Ogerskem. Nemci so po svoji lastni krivdi bili nekaj časa eolo potisnjeni v opozicijo. To je v/.bti dilo nevoljo mej avstrijskimi Nemci proti požidov-Ijeoi liberalni stranki, ki je vodila nemško politiko. Ker so pa mnogi Nemci tudi spoznali, da na videz vladajo v našem cesarstvu Nemci in Madjari, v resnici pa imajo dobiček le židje začelo se je protisemitsko gibanje, ki je naposled privelo do tega, da je Dunaj de bil protisemi takega župana. Kakcr so kaže, pride nemskolibcralna stranka popolnoma kant. Profisemifjo pa niso prijatelji Madjarov, ker poslednji podpirajo židovske liberalce. Ker so Madjari bili tuko neprevidni, da so do'ali proti dru. Luegorju, ko je bil voljen za župana, in se misli, da so največ kri; i, da ni dobil najvišjega potrjenja, začeli eo hud boj proti njim. Priložnost pa jim zlasti to dt-je. da ne sedaj ima ze pet obnoviti po-gedba z Ogeruko. Dosedanja pogedba je bila skrajno krivičen. Obnovila se je bila dvakrat največ le zaradi t* \ a, ker bo nemški libera'ci iz hvaležnosti do Madjarov bili zarjo. Madjareko-nemško zavezništvo je pa vsled tega stalo nafo državno pelovico mnogo milijonov. ProtiBemitje eo začeli hudo ropotati proti tej pogodbi. Vznemirili so tako javno mnenje, da se še nemški liberalci več ne upajo dosedanje pogodbi nagovarjati in celo tami prihajajo s predlogi, da naj se sklene nova pogodba na pravičnejši podlagi. To jo pa vzbudilo silno jezo Madjarov proti avstrij-s k m Nemcem sploh, zla&ti pa proti dru. Luegerju, ki je glavni pronzročitelj protimadjarskrga gibanja v naei državni polovici. V ogerskem državnem zboru se stavijo nenavadno ostro interpelacije o avstrijskih razmerah. Zabavljanje samo na sebi nas ne zauima, a to nas HbsilSa, da je konec nenifko rcadjarskemn prijateljstvo. Madjari no bodo več podpirali avatrij« skih NeracHV, ko vidijo, da se ja baš mej Nemci tako razširilo noviaštvo do Madjarov. Nemci pa tudi tedaj v«Č ne prikrivajo madjarskega surovega delovanja. Brez ogerske pomoči co pa nemško prvenstvo v Avstriji cbdižati ne bode moglo, Ma djari pa tudi ne bodo a > gli dolgo zatirati ne-madjarskih narodnontij, ako bodo te narodnosti celo v avstrijskih Nemcih imelo moralno oporo in goreče zagovornike. Priti mora do velicih premem b v obeh državnih polovicah, do prememb, ki narede kome nemškn-madjarskemu gospodstvu sploh. Dr. bueger s svojim delovanjem vede ali nevede pod kopu j-' tudi Ntmcun nj h dosedanje prednostno stališče. Naj dela to tudi le iz svojih esehnih ozi-rov, iz jeze, ker ni dospgel, kar jo želel, veuder mu Slovani morajo biti presrčno hva'ežni. V ljubljeni* 24, junija. Ferjančičev predlog o jezikovni rabi pri sodiščih je odklonil odsek po precej živahnem posvetovanju. Zanj j»> glasoval jedini poslanec Vnnikar. Mladočehi govorili so to in ono, naposled pa proti predlogu glasovr.li. Poslanca Ferjančič in Višnikar *ta storila hvojo dolžnost, a če nist<* nčesa (pravila, ni njiju krivda. Velika Češka. To je najnovejše strašilo po nemških listih. Bero!taška „Kreuz Zaitung" ie začela pripovedovati o neki BVesi mej Rusijo, Francijo in Cehi v namen, da 8* osnuje velik* čeSka država. Ta država bi pa ne obsegala le Olike, Moravske iu Slez-je, temveč tudi Saksonsko, de! Prusije, ogersko Slovaško in bi ae razprostirala od Jadranskega do Severnega morja Potem berolinski list. sum:-.o'i Čehe, da le hlinijo avstrijski patrijotizem in psuje tiste državnike, ki podpirajo Cehe na škodo nemštvu. — Kar lasje eo morali Nemcem v rajhu ustajati, ko so čitali, kaka nevarnost t>e jim preti od Cehov. Svojega namena pa berolinbki list najbrž ni dosegel. Preveč je pretiraval, da bi mogel kak »v-tiijiiki dr/avnik kaj verjeti. Ljudska stranka na Ogerskem bo hudo udarjena z zakonom, pO katerem se prepoveduje | ri volitvah agitovati proti civilnemu zakonu, t ivi ni zakon je tej stranki ....•! biti glavno sredstvo pri volitvah proti vladni strauki. Os pa o njem ne sir.e govorit", nima noben (.»a pravega sredstva za agitacijo pri volitvah Ker so is duhovščini pri vol.tvah precej vezano iok»', nima ijiidska stranka prčako-vati posebnih nipebov, Ustaja Druzov. Turčija iuia vedno večje težave. Neredi so pojavljajo povsod. Spuntali so se tudi Druži, :v.ri turške s'., tmji so r.e uničili. Iz Soluna polljejo v kratkem dvanajst batabjooov vojakov v Azijo. Letošnja ostaja Dresov je mno^o ne« varnejša, kot je bila vloiska Ustaši so pripienili tudi ie več tuiških topov. Turška vlada bi rada ustantk hi'ro zatrl*, ker drugače ne tttegttS ustaja razširiti še na druge, turške pokrajin S v Aziji. Ne- Listek« V Črni gori. (Potni spomini iu vtisi. Spisala Terezina dr. Jenkova.) V. (Konoc.) Dični pesnik šteje 7 1 let, vendar mu gori duh in srce mladeniško za narod iu za poezijo, .lavo Sundečić je pesnik po milosti božji, njegova poezija je čisto suho zlato, studence blažilnih mishj in čustev ter neusahljiv vrelec idealne ljubezni. V njem veje vseskozi duh Petrarkin. Svoje erotične pesmi je izdal 1. 1892. pod naslovom .Milje in Omilje". Ta zbirka ima na čelu gaslo francoskega pesnika V. Huga: ., I. amour est uno respiration colest de 1' air du paradis." V pesnih Sundečičevih se vije kot zlata nit vzvišena ljubezen do izvoljenke njegovega srca. Prva je bila krasna Milica ali, kakor jo zove v svojih poezijah »Milje-, druga čudovitaNevenka ali .Omilje". Tako peti, kakor poje Sundečič. zna le pesnik, kojemu so vile podarile svoje gosli v dar, da preganja za hip gorjet in skrb, ki visi nad človeštvom, dl povadigojs di:h in srce iz vsakdanjega življenja proti lepi mu raju, kjer utihne vihar in strast srca, kjer so poruše grenke sol/e obupa, kjer kraljuje večna pomlad, deleč svojo darove vsem, ki se zate kajo v njeno okrilje. Taka je poezija Sundečičevn. V njej jteno odsevajo vsi čuti, žalostni ali veseli. Kako nežno opeva svojo Milico, katero ljubi nad vsa ismiks bitja: „Ljubim k;»o o\ in kar n.ikrat so postali ravno tisti voli ci, ki so š bijo. Kakor je že zadnjič omenjeno bilo, je pristop k društvu dovoljen vsakomur, ne glede na njegov atui. — (Jour f ixe) bode jutri v gostilni g. Tosti j a v Ti novem. — i Kres i Vsakoletni kres se je žgal s noči na jako iniogh kraj h v Ijubljaiski oltol c« Ker ie bila noč jasna, so se kresovi jako dobro videli Ni Drenikovem vihu se jo zbralo jako OtaogO Ijnbljau-skuga občinstve, pa tudi z vrlom piparji j.h js m oogo odrinilo na Šm-.rno goro. — (Zaprta cesta) T sti del sv. Pe'ra ceat^, kjer se ziJa Mavnrjeva hiša in k;er je ponesrečil pekovski pomočnik B tkovnik, 89 ]o voora) S sprla za promet m a c»r do preklica. — (Samomor) Danes ob p mi 7 uri zjutraj ustreli s-? je v tukajšnjem štac'j--k-un poslopju do-lenjsko železnice uraliik državnih isisan c Hugon M 0 r s v e t z , ki jo b l |slS pred msseoem d mj :z Selzthala v Ljubljano preina.Vea. Mora vet z bil je gozdarski aka.ieu.nfc, a popustil jd studijo ter vstopil j v službo pn dršsvnih ž^ieđaicab. Pred Štirimi dnevi ?.M''u til je službo in stanovanj* t»r ga vrnil smoći. Danes BJUtraj ustrelil SS je •/ SVojam staDO* van;u s samokresom, l.i • ♦ • • 1 -. '■ . ■ \ nastopi'a. Truplo so prepeljali v mctvešoioo pri sv. Krištofu. Ujrok samomoru ni snin, vsrjetao pa je, d t so nesrednela dolgovi tirali v anrt, kajti bd ja lahkomišljsn in sapravljiv. Bi včeraj mu jo njeg i mati poslala 16 gfd, a namesto da bi jih bi pa- motno porabi)| jib koi zapravil. — (Cirkus Guillauuoe ) Dities bode zadnja predstava z odbnnioi program na. Ta cirkus, ki j* jndon najboljših, kar jih ji bilo v Ljubljani, odpo* tuje o J tod v G-a dao. — (Policijske vesti) MusLoa policija ljub« Ij inska arutovdla je včeraj ziradi postopanja nekega Mttevža Ve ver j a, kateri je po laitoi izoove tbi napivalo t ko navdolsno, kakor še nisem slišala nikoli \ vljenji. To , bi. navdušenja, pri mladih kakor | n starih. Tsks navdnlsnoat bi morala pre šinjati i nas, «'b si ho' mo priboriti ke laj svobodo m i» ;t \ •' — Iskreno so nasdravljali Crnogorci narn .Slavene m, potdravljall nas kot brate, ter po slali SVOJim rojakom pO meni tis>č in tiaoo pozdravov. Biiial so je čis ločit /e. I\akalo jo srco, ko sem pomislila da moram skoro ostaviti bratsko temi jo, vrli io mili mi rod, v kojem s-m jasno videla restrco pesnikovih besedij: ,,To le anafiJ naj Slovana, I>a jp jak in blag vselej '" In Ćrnogoieo je jak in blag! Vos me je že čakal. Poslovila sem se pri vseh novih znane ih iu prijateljih ter stopila v kočijo, ki me je Imala odpeljati v Kotor. Izročali so mi še pozdrave „bratom Slovencem", pozdrave iskrene, izvirajoč is dna srca. Solze žalosti eo mi teklo po licih, a bile bo tudi solze veselja, da brat Srbin izkazuje ttko in toliko ljubezen in gostoljubnost sestri Slovenki. Nemirno so tolkli konjiči ob tla. Voz je cd drdral, „Z Bogom Orn igorci, z Bogom!" . . . „„Ži- veli Slovenci!*" . . . odmeval je u oereon kuk — in zapustila sem nepozabno prekrasno črocg< roko zemljo. # # Namrn tem vrsticam je bil, slovenski svet ne koliko seznaoiti z vrlimi Orncgorci, ki so vsjga spe štovanja in največje ljubizni vredni. — Še celo nasprotniki priznavajo to. Nasaj gr.de sem se vodila z bavarskim inženirjem, ki se je tudi tiste dni mudil na Cetinju in on mi pravi s „S pndsodki sem prišel v to deželo, z namenom o njej t j ko pisati iu poročati; toda niti v saujah bi mi ne prišlo na misel, da bo., ta narod tako izvauredne vrline, ka terim ee kar Čudim, ko so mi je pripovedovalo, da (u stanuje razbojniški rod". Torej Nemec sam priznava vrline Črnogorcev. Čas je, da se tudi mi Slovenci o! r. s: uh> svoje površnosti in skušamo kolikor mogoče spoznavati ee s slovauskimi rodovi, ker Slovan ima — bodočuost. Ubožen je sicer narod črnogorski, a zato je pošten in plemenit, in zdi se mi, da je Bog navlaš,': kot svoj izvoljeni rod skril vrle Ćrnogoroe v kamenito pogorje, da se obvaruje popačenosti tor gi shrani sa dan — vstajenja. dne 21. t. m. zažgal kozolec posestnika Franca R baikarja v Gojaiku. Vever izročen je bil deželnemu sodišču. _ — (Z Bleda) se nam piše: Nad popolnoma ponesrečeni „Kurhaus", kateremu pravijo hudomušni kmetje „pangof, se otvori konec prihodnjega meseca o navzočnosti ministorskega predsednika, to se pravi, če bo zgradba do tedaj gotova. Iz vestni krogi bi pri tej priliki pomisterekega predsednika radi opeharili in mu naš divni Bled predstavili kot nemški kraj. V to s vrbo se mej drugim namerava v novem .pangofu" prirediti nemška gledališka predstava. Slovenci bomo že poskrbeli, da izve ministerski predsednik resnico, pa tudi tistim „ iz vestnim krogom" pojasnimo stališče tako, da bodo pomnili. — (Klerikalni vandalizem) Dopisnik centralne komisije za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov, gosp. Konrad Orno logar v Šmartnem, je tej komisiji sporočil, da se je v podružnični cerkvi v Grosupljem, zidani v gotiškem slogu, podrl kor, da bi se napravil višji altar, in da so se izvršile tudi druge prenaredbe, katere ao na škodo umetniškozgodovinski vrednosti te cerkve. Isti dopisnik je javil komi.siii, da so se tudi v cerkvi v Železnici storile tako „poprave", da je c i kuv ignbilk popoln oma svoj gotiški zna-aj in da so se ohranile samo še štiri zanimivo konzole. Komisiji je sklenila prouzročiti glede t ga „obžalo-vanja vreduega postopanja" potrebne poizvedbe. — Zadnji čas je, da se v tem oziru kaj st. ri sicer nam ti novodobni barbari pokončajo še vse, kar imamo količkaj zanimivega v deželi Kaj pa društvo IS krVansko umetnost?! — (Iz Toplio) na Dolenjskem se mm piše: Uboga Doleujaka, airomašna Do!tn,ski, siiŠalo se je pogonoma v d. b, ko še ni tekla železnici po naših krajih,. Opravičeno je bilo takrat, da so tujci i« redkokdaj prihajali mej nas, kajti potovanje (e bilo v istini zelo dr^go iu neprijetno. Sedaj smo fli pri borili železnico, a so ee ti razmere izboljšale? No, So srdaj JS Dolenjska pr.zirana. Nikakor ne olra-kamo Gjrenjski div ni ti krasot, ali smelo trdimo, da se nahaja tudi pri nas vel ko lepih kraiev, za katere bi nas marsikdo zavidal Lrpi prijetni holmci vzd:gujejo se nad prekrasnim1 ravninami, katere ob-robijajo sanimive iu prijetne vinske gorice, in vkh to ogledujejo si tujci la r dk kdaj. Toplica dolenjske okrepčale so ža tiso'im iu tisućim njihove ude, in \e.'der prazira ta divni kraj še celo velika množina niših domačiuov. Geslo, „svoji k svojim" si ris večkrat poudarja le a besedo in pismom ali v resnici se pa prezira. V tujih letoviših in kopa-liidlh, kat.ie oskrbujejo židje, trosijo mši ljudje deoar, opisujsjo prirodne kraje io delajo za tujce reklamo, za dofflS/ e svoje kraj i se pa ns zmenijo. Xoj ra\liemb hiš za tujce, tako grajščina, hiše gg. N .četa Sitarja, Ivana Sifarja, kateri tudi poflilja svoj ornuihus k vsem železniškim vlakom na Stražo, ltoin:ug» rjeva z krasnim, zračnim in penčoatim gost iliiičarskim vrtom, dr. KuloviČeve, ronšterŠičeva itd. Tudi kegljišč in dr.»g;h prostorov za igre je dovolj. In kopališče samo! Kolko zdravilno moč ima voda, koliko jih je, ki se murajo Zhhvaliti za avoje zdravje jedino la dolenjskim toplicam in veuder — k.>ko malo se uva-žujejo vse udobnosti in d brote tega kraja Tudi če Ido ne išče svoj'ga zdravja v To d cah, piČ pa želi j o"ifka in rarvednla v prosti naravi, našel bo to V popolni meri v prijetnih Toplicah in njih krasni okolic. Če pa konečno š« pripomnim, da so v obče stanovanja, hrana, postrežba, kopali itd. v Toplicah zelo poceui, p« dovolj povedano tistim, ki iščajo zdravja ali počitka, pa ne vedo, kam bi Ah. F, O. — (Ubegel prisiljeneo.) Priailjeuec Jožef Kelmer, doma iz Thaura na Tirolskem, pobegnil ja dne 16 t. m. iz T žiča, kjer je delal s drugimi priailjenci vred. Doslej je bilo vse zasledovanje braa uspeha. — (Iz Divače) se nam piše: Due 20. t. m. ustanovili smo braluo društvo, e kojim ae začne v Divači novo narodno življenje. Da bode društvo uspevalo, porok nam je njega odbor in splošno zanimanje za društvo. — (Goriški nihiliati) Učitelji na Goriškem imajo premnogo uarokov toliti, da je nih materi« jelni položaj slab. Mords se godi ssmo gališkim in dalmatinskim učiteljem is siabie. Vss dosedanja njih prizadevanje jim ni pomagalo, da bi bili dosegli vse svoje želje. A nekaj se je vender doseglo, in če bodo učitelji vztrajali in se krepko potegovali za svoje koristi, dosežejo tudi več. A namesto pametne organizacije, začeli so nekaterniki v svoji opravičeni nezadovoljnosti širiti pravi pravcati ni-hilizem. Sedaj se razpošilja anonimna okrožnica, v kateri se očita narodni stranki na Goriškem, da ni storila vsega tega, kar so učitelji od nje pričakovali, in se učiteljstvu svetuje, naj svoje politično prepričanje proda tistemu, kdor mu več ponuja. Značilno je dovolj, da se pisatelji te okrožnice ne upajo na dan s svojimi imeni, da torej sami spoznajo, na kako nemoralično pot mislijo zvabiti učiteljstvo. Morda je ta anonimna okrožnica tudi le manever Muhui-čeve klike. Kolikor so nam znane razmere na Go riškem, je narodna stranka storila za učiteljstvo, kar je mogla, iu pravi pot bi bd, da bi učiteljstvo z vso silo delalo na to stranko, da nadaljuje začeto akcijo in pomore učiteljem do takega materi« jeluega položaja, kakršnega zaslužijo. Namestil toga pa priporoča oklic učiteljem, naj se prostituirajo, naj se prodajo tistemu, kdor več — obljubi! Izbi rati bode učiteljem mej dvema strankama: mej narodno stranko, učiteljstsu načeloma in dejanski prijazno, in mej Makničevo kitko, katera bi rada učitelje degradirala in obnovila čase, ko so učitelji kaplanom škornje snažili in farovškim kuharicam drva cepili, izbrati jim bode mej prijatelji in mej sovražniki šo'e. Umerjeni smo, da bo zdi .vi razum kazal goriškim učiteljem po kateri poti jim je ho diti, in da vržejo nihilist'čm oklic, kateri razpošiljajo anonimni možje, tje, kamor sodi. v koš. Pisatelje lega ponesrečenega oklica pa opozarjamo le na jedno okolnost: V svoji okn žnici priporočajo tovarišem neznačajnoit in so sklicujejo na svoj ugled ia na svoj upliv na narod Ugled in upliv pa izgiueta, čim narod zapazi, da so tisti, katerim je zaupal, neznačajni. Ko bi goriški učitelji slušali glas niliilisto/, bi obledeli m^j dvema Btolama, — (Cestnim odborom v posnemanje.) „Edinost" poroča : Mnogim slavnim cestnim cdoo-rom v posnsmsnjs bodi p h valno omenjeno, da je cestni odbor st žuuski dal napraviti v zadnji čas več novih kaiipctov s samoslovenskimi napisi. Jednako je na več)b starih kažipotih nadomestil dosedanje večinoma laške ali nemške napisa s parno-sloveusivmi. Ali g'«=j: ko je bil kalipot v Motovun-Škocijan naiomcš :-on s samoslovenskim, pritolili bo se nekateri LubonČkt, čv.i da mora b ti v napi u italijanski tui: Škocijan. Co^tui odbor satanski pa jim je odgovoril, da na svoji ssmlji si Di damo ukazovati od drnzih. Ako že bodejo imeti tudi ta napis, naj si ga napravijo sami na kukom possb-nem kolu. Toda le v slovenskem jezik i, na pa v kakem tujem. Vso Čas'; io hvalo torej sl.vneinu cestnemu odboru satanskemu, ki javno kaže do-šlemu tujcu, ds ]•* tu slovanska ismlja 1 — (Imenovanja pri posti) V okrošju tža-škoga poštnega lavnateljstvn »o b li sa poštna ofi cijale imenovani naslednji asistentjS gg : Kotiral Deskovi.\ Karo! sfajosn, Anton Zavrtanik, I! beri Jand.i, Joiip Stieinz, K nil Marin, Karel Hos3'k, Jos. Prandi, Prano II foer, Viktor Kiinar, Ivan Osma, Krr.est N kSbNM in Jožel Kurent — (Umeščenje novega rojauskoga župnika) Kojau, ki je za č.is i Zora, Osgoaija ia Do linarja prednjsoli v narodnem oziru mnogim slo-ven-k i krajam, je zdaj dobi! novega lupaika, alo-venskega rSBSgata Jurizzo, ki je še pred slovesnim vmeščeujem pokazal, da je veren sluga ju lov in irfdentovi w. V dan vmeščenja so je priklatda v ilojan \sa tista tržaška diulia', ki prisesa na »Piecolo*, Rljanoev pa ee ni vaprajema nobeden udeležil. Nekdanja rojauska zavodunst torej vender še ni izumrla. Propovedi pri iustaiaciji ni bilo ni-kake, pelo se jo latinski. Pri banketu se ie govorilo samo laški, a ko je nekdo seve po i ftki opomnil, da je večina žu pijano v slovenske narodnosti, so župni k ..v i goslje klicali: Ni res! Naposled so hoteli nabirati za „Lego", a eo si premislili in so nabirali za — tržaške siromake. U Dogi Hojan, ki si dobil takega župnika ! — (Zoper milenij ) Zagrebška trgovinska zbornica je z 19 proti 12 glasom zavrgla predlog zborničnega predsedstva, naj se priredi skupen izlet na milenijsko razstavo. Predsedstvo je delalo z vsemi silami, da obvelja njega predlog, najbrž valed banovoga naroČila, a vzlic temu ni nič opravilo. — („Matica Hrvatska") je imela dne 21. t. m. pod predsedstvom društvenega podpredsednika g. I. E. Tomiča svoj občni zbor, na kate- rem sta so odobrili poročili tajnika in blagajnika, za Matico prozaslužnega g Ivana Kostrenčič* in se je vršila dopolnilna volitev v odbor. „Matica Hrvatska" je imela 1895 1. 11.509 članov, za 214 več nego 1. 1894 Dohodkov je imela 1895. I. 43.103 gld. 14 kr., troškov pa za 238 gld. 42 kr. manj. Skupno imetje znaša 79 898 gld 28 kr. Za tekoče leto določene knjige se že tiska o Letos izide četrti del knjige „Iz bilinskoga svieta", kateri del je spisal dr. S. Gjurašin, četrti del „Poviesti srednjega vieka", spisal prof. Fr. Valla, tretji del „Shka ia svjetske književnosti", kateri prinese razpravo „Francuska drama od njozinog početka do nnjuovijeg vremena", spisal dr. I Alamovio V zbirki „Slavenska knjižnica" izide več iz ruščine preloženih povestij, katere je preložil Martin Lov-rončevič, vrh tega pa izda Matica še knjige ,Izabrani spini dra. Ivana Dežmana", uredil dr. Fc. Markovič, „Izabrane pjesue" Higma Bilaiiča, «M oji znanci11, povesti Evgena Kumičičt „N;kola Baretic*4, povest Vjenc^alava Novaka", „Na pragu novega d ba", povesti iz bosanskega življenja, spisala Ovnan-AziS. Nova, trinajsta knjiga zbirke LjPrievodi grčkih i latinskih klasika", obsegala bula Vergibjeva dela, v zbirki „Prievodi novij h klasika i pjesnika* pa izidejo essay< T. B Macaulava. Končno izide letos prvi del zbirke „Hrvatske narodne pjesme". Matici pripravlja t ir-»j svojim članom jnko bogat književni dir. Naj bi „Mttci Hrvatski" pristopijo kar OfogoSe največ Slovenciv l * (Milijarda minut) od Kristusovega rojstva poteče dne 11. a[)rila 191)2. 1 ob 1. uri 20 minut zjutraj — tako je izračunal neki uradnik kateremu je hdo v pisarni tako dolg'as, da si je lotil tega računa, samo da minejo uradna ure. * (Učenec proti profesorju.) Spevoj Miloševi«; učenec četrtega reereda r alns gimnazije v Zemunu, se je mej letom slabo uč I in bi bil moral po počitnicah delati ponavljal no skušnjo iz tega predmeta. Iz jeze je fant včeraj opoludne poč kal za nekim zidom pri fesorja li'.ike Ivana Šaha in vstrelil nanj iz revolverja, a k r ga ni zadel, jo ■ planil k njemu, gi udaril z revolverjem po glavi in poskusil novic nanj Ustreliti. 1'rof-iso; se je branil z dežnikom, dokler mu niso ljudje priskočili na pomoč. * (Poroka v zverinjaku) V Johanesburgu v Transvalu se j« te dai v ondotoi meneiariji p i-redila benefUna predstava na korist občnopriljub-Ijenemu krotitelju, čig.r civilna poroka ea je vrli U tisti dan. Krotitelj je po posebnih lepak h ii>i-vedal, da >■'.■ bo c-rkvena poroka vršila v zvennja»u. To js ii bilo v m naierijo toliko Ijodij, d« sa bili vsi prostori natlačeno polni Sreli menaisrija je st-) sverinjak, v katerem s a bila d/a lava. V i proslavo f ga dae s>a im It na glavi iu na repu . peti ics Nap -ded ho pnšli žeaii, nevaa a, i dve pru i in nevestini starimi tšf sa K-ovoino podali j v sverinjak, kjtr su čakali pastorja, da ;u poroči. A pastor;a ni bilo, dasi js svoj prh i zi trdno obljubi'-. Mož ae .e menda abal, kajti poslal je fao-ticaj kateri je oakalosm sporočil, da pastorja as bo, ker se boj. da bi mu njegovi duhovni t;, rili zi- marili, ko bi poroko zvrsil v zverinjaku. * »Angleški agovorniki) A glelkem ns pOZOSJO takosvanih «-\-< ii > zagovornikov, a temu dobi vsak kudod Io. brez tež iv zagvivornika, če j>' storil le količkaj anal ■<> hudodelstvo. %\ sa« govornike posebno snamenitih badodaloev ae odvel n.ki kar pubjo. Ako odvel lik ve, da gi budodal o n^ more plačati sahteva od njega, ntj dovoli, »la h' napra njego .« podoba od voski m naj od ol niku Šspuati svojo obl-ko m kar ima. To podobo proda odvetnik potujočim p lUOT linam. Ako se hudodelec obesi, je to navadno prav dobra kupčij \. linig nsčin, dobiti plačilo sa zagovor, je ta, ds proda odvetnik kakemu asopiso vse ssnsaoijonalne podrobnosti dotične obravnave Navadno dobi H to po 150 do 200 funtov "i rlnigov, se .od t, OS js .-tvar lanlmiva. Posebno dobro plačnjejo listi odvel inke, če ti isposlujejo, da toisni hudodelec svoj zločin prizna, bodi pred obravnavo ali po obravnavi Vzlic ti niti, da se angl< Iki odvetniki huvijo h ta-k'ini kup'ijami, se vender ne upa noben sodnik ž njimi tako govoriti, kakor govore* sodniki čas.h drugod z odvetniki. Književnost. — Najoon jša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov" jo naslov knjižici, k i tera je kot ponatis iz »Kmetovalca" ravnokar izšla v založbi deželnega odbora kranjskega. Knjižico jo prav poljudno spisal d- žel m potovalni učitelj gospod Pran (jombač v Ljubljani ter jej v pojasnilo dodal gg slik. Knjižica su dobi v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za 20 kr. izvod s poštnino vred. Ker vinogradarstvo po naših krajih vsled trt ne uši tako silno nazaduje, z veseljem pozdravljamo to knjižico, v kateri n:*s gospod pisatelj poučuje, kako z ameriškimi cepljenkami zopet lahko zasadimo vinograd**, katerih nam trtna uš ne bo več uničila. Ves navod je pisan lepo pregledno, v oddelkih s avo;imi naslovi. Na koncu knjižice je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, grozdno plesnobo in strupeno roso, ter je povedal, kako ss jih jo treba braniti. Dunaj 24. junija. Gospodska zbornica v sedanjem zasedanju več ne reši davčne reforme, temveč šele jeseni. Davčni odsek gospodske zbornice je iz davčne predloge izbrisal določbo, da se imajo plačilni nalogi pri davkarijah 14 dtiij javno razgrniti. Sklenilo se je še več drugih manjših sprememb. Dunaj 24. junija. V petek naznani v gospodski zbornici grof Badeni, da se odloži zborovanje državnega zbora. Dunaj 24. junija. Cesar je vzprejel črnogorskega kneza Nlkito v avdijeuciji. Praga 24. junija. Duhovnik Stojaiovski v „Narodnih I/stih" opravičuje svoje postopanje proti Agliardiju iu vladi. Atene 24. junija. Ni nosu Spada čaka na tisoče žensk in otrok zaman dovoljenja, da bi ostavili otok Kreto. Kristijan9ke rodbine so zavrnih1! živila, katera jim je ponudil guverner z opazko, da ničesa ne vzemo od rabljev. Ni verojetno, da se bi ustaja kmalu končala. Carigrad 24. junija. V Vanu nastale nove nemire ko z orožjem zatrli. Pri tem je bilo več Armencev ubitih. Madrid 24. .junija. Vlada namerava 100.000 mož jeseni poslati na Kubo. S torai četami pojde tudi več pijonirjev tja, da bodo dtlali utrdbe. Narodno-gosp^darma stvari. Nekoliko o pomenu in važnosti stroja. Sestavil I^n. Sega. (Dalja.) V tovarniških srod.šjih so je vnel boj, kateri je spravil na površje delavsko vprašanje. Tovarne i vsemi svojimi slabimi in dobrimi lastnostmi imajo velik ?phv na socijalne »dnošaje I) i v-c jo potiš-ne-u v o/, 11 e .i Hinfn ga le sa nekako sredstvo v pomnosevaoje kapitala g spodarjeve^a; v sle I ta^a tudi ne potrebuje nikak.ršaega nadaljnegs iiobra-ževaina iu tako prelo delavec s nasprotje i naj ne« iaobratenimi in najrevnsjltml stoji preblvalal o, p> j sledic^ je, J:i izgubi BVois BtiHšče 10 ; i,' 11-) 1)6ii 1 iu revščini. Tovsrniiki dslavnici se smatrajo aa i kompaktan stan robov, kak ir v staram v-ki. Kjor J je etroj spolrmil ročno ddo, anišal aj je dslavtev • saalnieki It uiven t«ga mora prestati vs'eJ špekulacijo mdusfri;sko pruljetjo maraikako krizo, i i zopet m ra oosied.ca nositi delavec; iniia so mu plača aii pa delo z ičasno preneha« V pr/em slučaji se poslužuje, dsl ivskl san v doasg * SV »j h pnvic skrajnih sredstev« „štrajka" itd, kar pa uavadno ima UN;>'-h t k'ju iii ogromnim Zrt.am >d d Iavake strani. lw pa rudi delavci takih otrok, v k irerih Is stroj m p evladal niso v.^rni za dolgo časa pred pogubno konkurenco, zakaj tudi tukoj bo prej ali alej delal mesto rokodsloa str,»', zw > se o g*oias> jejo v vs-tjemno v. -t o in nontoQ >^ pomočjo politične iu socijalne sile upajo pred ugačiti obitoječe gospodarske odnoiaje, iu temelje na prosti ko aka- r.-m:', ns prevladi vslskapir.il t in po to.n u d »ae mašinerije, v svoj^ i i •'• so t tk >, da bi pr.pal nij-večji dal skrbij sa posaaiezuiaa kakor tui: njegova dtoaiue dri i vi aH — v n,ih smislu — druži. Maštali so raz i sistsmii sooijalisem, komnnisem la socijalni dam kratiš m. (H*crmaan RLsitfsdsa J.r I Vulkb\vut%chrttf.) Tako si delavniki ssdaj belijo glave, kako i bi razrešili rastoča socijalno vprašanje, o tstra-' mili bedo, dočim jo ie vedno pospsiajejo s podjps« ranjeni veleindustrije. V dobi, ko : • ni vladal parni stroj, uabajasao dokaj rasvito industrijo, vonder se tedanji izl-lki odlikujejo po svoji umetnosti, do'im deuafinja industrija i-deluje v prvi vrsti ornemu in potrebno bl.igct. Dandanes *o vprasi n..jor»-j po tr.» :mebrega preba ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobrotmnnega, pristnega „llell-ovega Selđtitl praška", Ki to dobi vi\ nizko i ono in kateri uplha najbolj trajno nt vso TožUote prebavljeuja. Originalna skatljica 1 glđ, a. v. Po postnem povzetji razpoftiljn ta prafpk vsak dan lokar A. MObb. c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnehlanben 9 V lekarnah nn deteti ju izrecno zahtevati IIOLL o» preparat, zaznamo-, an z varnostno znamko in podpisom. 1 (1766-9) MeteoroJogično poročilo. "S s:.. •: :\-Čas : )-:\- \• -zovanj a | mt>t ra ; v BMH, Tt!';ip9-r. tura v C Vetrovi 1 Mokri na fteho \v mm. v '.24 urah 2.J. 9. zvei-r 24. 1 BJntraj 2. popol. 7:»7-5 735 8 18:{ 2»>9 bresvetr sr. vzjvzh. sr. j/.ah. del. obl. ; jasno | 0 0 del. obl. ! Sređuju včerajšnja temperatura 18'8°, za 0 2° nad p- r- .|nir» Diaaa.@đ&3£& "bo dne 24 junija 1896. Bkttpi i drlavnJ dolg v notah..... Skupni chin\ni dolg v srebru . Avstrijska zlata renta....... Avt-trijaka kronska renta 4*/« • ■ • • Ovitka zlafa renta 4*........ Ggerska krotihka renta 4" ....... avstro-ogtrf ke benfine dfclnite Kreditne delnice......... London viuta........... MemSki dri, bankovci v.a L00 mark , , 90 mar h............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . ... Dne* 23. junija 1896. 4°,„ državne srećke iz I. 1*54 DO 9S0 gld. Oriavne srtćke iz I. l%i po 100 gld.. . Dunava r--g. srečke f>° ,'0 po 100 «id. Zcmlj. obć. avbtr. i' zlati Ban. bat: Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfov« srečke po 10 gld...... Akcij'' anglo-avbtr. banke po 2-'in ^ld. . Tiauivvav-diust. velj. 170 gld. <\ v. . . . Papirm.ti ruhelj......... rasa 101 gld. 85 kr. 101 40 , 199 ■ 85 r 101 f 90 , \22 90 , 83 . a4M 50 \ 119 • 9.") _ 89»/, . n ■ 74 , 44 | 45 . 65 , 144 gld. 30 kr. 18) 50 , 196 no , 199 * * _ 29 ■ 75 , 98 loti n 95 \ 478 n vene slovenščine in nemščine, vzpro.Jme ao takoj v trgovino galanterijskega iu mešanega blag« (257."i-'}) Pavla Homann-i n?. Bledu, Girenjsko. Stefanija-moderce elegantne facone u domače moderce III. (iz rastlinskega svilka) (2054-16) korzetna varovala ženske in otroške nogovice prodaja po najnižjih oenah. Kare 7""I"1^^^^ QV@t I (pomnoženi rvni ltucljsh.1 tok) steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 gld. 26 ►—^m^S^- )T2EVil*Il€ ruske kronan j ske kupice priporoča železarija v Ljubljani. (2596—1) Velika pekarija I fsem potrebnim preskrbljena, mldu M v najem pod prav ugodnimi poboji za čas vojaških vaj ali pa po dogovoru tudi za d»-lj Časa. Kje? poiz\e se pri upr.ivništvu .Slov. Naroda" i9) • v Izurjena prodajalka želi vstopiti v službo ali prevzeti kako prodajalno v najem ali pa na račun. Ve6 povć upravniStvo „Slov. Naroda". (-'590—2) Z d Mil i odlikovana lastna umetniška dela v Issorezbarskem blagu. Točna izvršitev okvirov za fotografijo In podobe po meri pri najceuej&i postrežbi. ,2597 — l) Fr. Stampfel, Ljubljana, Kongresni trg, Tonhalle. Učenca s potrebno naobra'.bo, iz dobre h 5e, vcprojiuem t -.»k j V i mi» z nn--o*in iti I>!ut£.tiii (if.94—2J v Dolenji vaai pri Ribnici. Dne 30. t. ni. ob 3. uri popohulne prodal se bode v tukajšnjem skladišču državnega kolodvora (2598) šivalni stroj potom licitacije. _ C. kr. železniški obratni urad v Ljubljani. RONCEGNO najmočnejša naravna arsen in železo sodržujoča mineralna voda j priporofevana od prvih medic uskih avtoritet in uporabljiva po zdi avniskeni predpisu pri uu« n»i|i, kloroNl, iiiilinlti, /.i««-nili in ž«*n>»klli loil«'.'i,ili. uinlikli)! itd. Pitno zdravljenje uporablja se skozi celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Južno Tirolsko postaja *!»!• MiKiuir.li r železnice 1' 4 ure oddaljeno od Trideuta, iiiinernluu , blufini, I urnu K()|H''|. p«i|»uluu cilruvijvuj« B tttralO) votlo, « 1 * li. ( ro s < rupi j.i. utiiMožii, /ihiivl iwt izlili miMl i U n. ViS na nad morjem 5S5 metrov, prekrus: a legi . zisčitena od vetrov, diSeč, suh zrak, bie/. vstpa prahu, stalna temperatura 1H do 22 »stopinj. Btell£6lMI riio'iiifljNtoi v Roncesno. (9387—!t) Kopališče loncegno opolna razprodaja manufakturnega blaga pn (2569—Ti o 46B psi" fifStr fciT wšmm aaki W W-a--a-W" Mm^KH it^r v Špitalskih ulicah. U^fl !! Veliko pod tovarniško ceno !! Varaždinske topllcetS'« Starcslavno žvepleno leopetli tui I 1 l'v;Llsli4Mll železniška postaja ob zagorski želoznici (Zagreb-Čakovec). Analiza pn dvornem ovetuiku profesorju dr. I.u»lwigu I. 1S'M. 5*tu €'. vroti vr*-U'«-, / x «-)>i|«-ii<> iu:«li< »*|«', nedosegljivo v svojem delovanju pn nu-^inil nI.ihihI in I««»mIi-ului v člfiiUili, ln»l< /uili v KKl^llt in otrpnru|ia po vu< tlel m r I «> m i j« ii j u UoNti . pioiiiin, /it«-nl|i a>oleanill , boleartih v kolUl i. t. d, a«'iiMUili boleztilli. poltulli in tu|uili bolva ulit, I. ton i« u I h lioleznlli <»l»iKt.|. liielMiruciil Kutinu, škrofel Julii, ii uI. - U I ItolOKiil, looiuii ti-lli. itiiu /.ni ii > . n .t j t v |«i«»ilea In v 5r«vllti pri *iuii kal i t. ti. i. t. d. Elektrika. — Masaža. /.dru« 1I1N4-i- x vmciii (iuinf ortom, relo leto odprto; se/, on a traja od 1. maju tio 1. oktobra. lbekraBen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Mul on k«1 riti InIcu Ko«II*ii, katero oriKrhuje v. in kr. pfApolk N«>r|(iJ V I,-h sit u.l, o > i« . veliki Uiiei niHki. Hi. lo|. 1'1,'Kiie :.ab:ive. koncerti i t. d. (220'.>—10 Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus gosto. Tudi so na razpolago posebni vozovi iu se je zaradi Istih prej obrniti na oskrbniUvo kopalifeča Zdravniška pojasnila di.jo kopališki zdravnik «lr. A. I.oiikIiIuo. — Primpekte in brošure razpošilja zastonj iu poštnine prosto oskrbllištvo kopališču. Bit« I H T III II II I i l MII ■ II I— tmi lil i iiimi— mih St. 1 127. občilo. 2595—9) ■ 9ii<; '-5*. Julija lil «ln«; 99. avKUMlia t. 1. clopnhulne oh I I tiri 8h b«d« tUHudno prodajalo v konkiirzno maso Janeza Henet-a iz Kranjske gwe spadajoče posestvo vlo/n.i .št. a'J kat. obriti« Kranjska gora, cenjouo na 17tt0 p,hI., in vložna žt. 40 Itat. obftina Kranjaka gora, cunj^no na 50 g'J., in »ici'r [ni prvim roku no pod cniiilno vr^duontjo. Vadijtim 10°/0. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski gori dne 16 juniju 1H9G. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, § cinkasto in pocinkano plošcevino, M I vsakovrstna kovanja za okna in vrata, 9 BO sl'1"11 VBl'< k"r se I"' Mlnvllllll potiebujv tU VV priporoča po zelo znižanih cenah \/j h Andr. Druškovič & M trgovec z železnlno (8178—88) A H v l^jial>ljsi.iii, n«. <_jJ ii om ti'KH **t. 1<>- Hfl Izdajatelj in odgovorni lu^duik: Joni p No U i. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarne", EL6