Efcjjfla plačana v golovini. Cena številki 1 Ditiat Jto XXV 8. marca 1929. Številka 3. f Tisk tiskarne Panonije r. z. z o. z. v Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norčiž. MARIJIN LIST NEVTEPENO POPR1JETA DEVICA MARIJA. — Pobožen mesečen Vrejuje.ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovca Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kajf prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena na leto: doma na skiipni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado, Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred, šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M, List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga No vin. V vredništvi M. Lista vvČrensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina-pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga „Hodi k oltarskom: Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov. Dari. * i. Na podporo M. Lista so dariivaii 1. 1928. v dinarah sledeči: Osterc Alojz, kaplan, Beltinci 10, Horvat Ana, Raščica 2, Dr. Maks Peter-lin, kralj, notar, D. Lendava 10.000, Peter Krištofič, Sv. Martin 10, Oonza Anton, Murski log 5, Jankovič Marija, Zemun 35, Slivnjek Štefan, Dugaves 5, iz Sr. Bistrice: Graj Štefan 5, Bojnec Marija 5, Milač Šimon, profesor Sobota 20; iz Trnja: Horvat Marko 2, Stanko Martin 3; Plej Magda, G. Bistrica 4; iz Gančan: Cigan Ana 2, Križanič Ana 2; Titan Franc, Krog 10, GrUškovnjak Štefan, Chicago 108, mil. g. Meško Martin, č. kanonik, Kapela 50, Gerič Treza, G. Bislrica 10, Mekiš Janoš, Nuskova 100, presv. g. Dr. Ivan Tomažič, pom. pušpek, Maribor 30, Horvat Treza, Trnje 5, iz Chicage: GrUškovnjak Marija 56, GrUškovnjak Matjaš 56; Dogar Bara, Gomilica 2^, Sabotin Marija nabrala v Gančanih 15, Posojilnica v črenšov-cih 500, Čačič Jožef, pleb. Črensovci 100, iz Beltinec: Lončar Mihal 2y Lončar Jožef 2, Novak Franc 2, Tratnjek Lajoš 1, Tratnjek Miška 2, Obal Štefan 2, Červek Miška 3.50, Pavel Ivan 3, Prša Marija 2, Žalig Franc 2, Jerebic Štefan,2, Peterka Matjaš 1, Voroš Miška 2, Horvat Magda 2, Slavic Janoš 1, Čenar Magda (Raščica) 3, Farkaš Treza (Raščica) 5, Knaus Vilma 2, Glavač Marija 2, Olaj Štefan 2, Bernadi Janoš 2, Ros Ana 2, Včjroš Pišta 1-50, Tratnjek Ana 1, Klemenčič Marija 1, Glavač Jožef 2, Vučko Matjaš 1'50, Smej Magda 1; iz urensovec: Tompa Matjaš 5, Plej Kata 10. Skupno 11.222 Din 50 par. Z tov podporov smo plačali en deo duga, šteroga smo meli pri M. Listi i dali sirotam brezplačno M. List. V imeni sirot najlepša hvala darovnikom. Marija naj Vam plača dar, ki ste ga za širjenje njene slave poklonili. — Vredništvo. Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih" so v din. dartivali sledeči: 106. Črep je kupila Kmečka posojilnica v Soboti, 650;.' 107. črep darovniki v Lendavskih goraj, ki so dali Levašič Kati z Čentibe 757; 108. črep betežniki v sanatoriji, ki so sestram zročili 800; 109. črep pa dari, ki so tU više ostali i sledeči: Gy0rek Mariji na D. Bistrici dalo i več duš 13; Hozjan Marko, Trnje 10; Kramar Jožef i Horvat Martin na-| brala na Sr. Bistrici 203; dariivali so sledeči: Antolin Martin 2, Gjorek |-Mila 2, Kelenc Marija 6, Gjura Martin 2, Štimec Jurij 10, Vtičko Štefan 10, I Bohnec Marija 10, Vučko Ana 5, Žalig Cila 10, Vučko Martin 3, Antolin i:Kata 10, Cigan Marija 10, Horvat Martin 10, Mesarič Martin 2, Copot r Jožef 10, Trninovec Treza 4, Horvat Ivan 4, Kelenc Martin 4, Utroša l Treza 12, Godina Marko 2, Jerebic Anton 5, Hren Marija 10, Hren Verona P 10, Hren Ivan 10, Vučko Ivan 10, Kolarič Ivan 10, Balažic Treza 10, Bali lažic Martin 10; Gjura Marija, D. Bistrica 10, kotrige načelstva i iiadzor-Ksiva črensovske posojilnice od svojih nagrad 240; dariivali so etak: Hor-■ vat Jožef, Trnje, Kolenko Ivan, Horvat S. Martin, Kolenko Jožef, Hren I Ivan, Koštric Jožef, Kolenko Štefan, Jakšič Ivan, Krampač Štefan, vsaki clO, Zver Jožef 50, Plej Jožef 100; Levašič Kali z Čentibskih gor so da-triivali sledeči: na senji nabrala 34; v Dugojvesi so dali sledeči: Bileš i Rozalija 2, Mihali Janoš 3, Soke Jožef 2, Jaklin Artdraš 2 50, Gore Janoš I 2, Gdre Marija l-5o, Rudaš Janoš 2, Toplak Janoš 2, Kepe Jožef 1, Kosa 1, Jožef 3,vKulčar Vendelin 1, Herklin Ana 1, Riter Lajoš 1, Varga Janoš 1, J Kulčar Štefan 2, Berki Janoš 1, Peterlin Ludovik 10, Taljan 2, Simonka |"Ferenc 2'50, Trajber Ferenc 1, Kosa Mikloš 1, Kosa Roza 1, Hajdič Kata 12, Biivic Janoš 2'50, Herženjak Franc 1, Rožman Mikloš 1, Gonc Elizabeta | 2, Voroš Vendelin 2, Kulčar 1, Herman Jožef 3, Sobočan Štefan 2, Berki [ Jiirij 1, Varga Janoš 2, Rožman Janoš 1, Soke Jožef 5, Soke Pavel 2, So-E ke Mihal 2, Rožman Mikloš 4, Feher Jurij 1, Rudaš Lenka 2, Bot Mikloš »2. Kepe Mihal 1, Gonc Jurij 3, Gonc Roza 0-50, Gjofi 1, Nedelko Jožef 5, IpČasar Štefan 2.50, Soke Ferenc 2, Voroš Mihal 4, Ag. Štefan 1, Kovač ■Elizabeta 2, Meracos Jožef 2, Somi 2. — V D. Lendavi so dali eti: N 2, F Lenarič 1, Lovenjak Franc 2, Karabeljoš M. 5, Doring 2, Majzel 10, Horvat I Bara 2, N. 2, N. 2, Tkalec Ana 2; z Lendavskih gor so pa dariivali: Ke-| lene Treza 4, Vuk Franc 5, Kopinja Mariška 4, Prša Jula 4, Tratnjek Šteli fan 6, Neimenuvana z Lendavskih goric je kupila en kamen i dariivala »500, ovo da sledkar; z Čentibskih goric so darovniki eti: Horvat Vendelin I 2, Pršav Bara 2-50, Kranjec Bara 3, Hebar Marija 125, Jaklin Ana 2 50, I Jaklin Števan 10, Jaklin Janoš 3, Meglic Kata 2"50, Debar Ana 2, Marton I Vendelin l-25, Gerenčer Vendelin 1, Bomblek Marija 2, Lebar Martin 4, r Šarkan Janoš 2, Bomblek Marija 2, Bomblek Ivan 1, Dominko Roza 3, BašaMa-| rija 5, Vida Mihal 4, Božeka Rozalija 2, Duh Ana 4, Žerdin Marija 2, Levašič Vero-| na za svojega pokojnoga moža 10, Litrop Štefan, b. obl. poslanec, župan, f Turnišše 100, Tkalec Ana, Trnje 10; Plej Jožef i Čurič Martin nabrala v g Črensovcih 119. dariivali so sledeči: Hozjan Jožef (št. 84) 5, Gabor Ma-| rija št. 98) 10, Ros Matjaš (št. 22.) 10, Horvat Štefan (št, 19.) 4, Kustec ? Martin (št. 0.) 4, Žunič Štefan 10, Utroša Mihal 10, Kolenko Treza 10, | Ožbolt Lujz, trgovec, en dolar to je 56. Stanko Martin i Sobočan Štefan na-i brala v Trnji 20 Din; dariivali so: Hozjan Marija 3, Sobočan Janoš 10, r Kramar Štefan 4, Maršič Treza 2, Stanko Martin 1; Kolenko Janoš i Ci-i gan Ivan nabrala na D. Bistrici 51-50 Din; dariivali so: Golob jOrij 2, -Kolarič Kata 3, Horvat Fema 2, Gjorek Apolonija 4.50, Koštric Ana 10, . Horvat Marija 10, Balažic Marija 10, Kustec Treza 10, N. Beltinci 10, Ferenčak Franc, Beltinci 3, Čačič Jožef, vp. pleb. Črensovci 100, Puhan Franc, trg. pomočnik, Črna 50, renda od njive za 1. 1928. zadnja rata 50, Antolin Jožef, Odranci 10; Šolske sestre nabrale na Golniki 800 Din. Darovniki so sledeči: po 10„ diif.: Božič Marija, N. Spončič, Potočnik Ai^ Popovičj Jepovic, ? ^ ošič, Šibalič, Todorovič, Petrič Slava, Grgorič Katica, Jerkovič, Vujošinovič, De bar Olga, Mijič, Onsmekovič. Jarc -Alojz, Težak, Svetec, Brezigar, Stajevič Miodrag, Molopenseč, Mačič, Balčič A« Brezelj B., Ilic, Gerlič, N., Robinšak, Saksida, Dr. Nenciič, Janišič, Mar-kovič Vlada, Djakovič B., Kovačič, Petrovič, Kukovič, Šmalko Z., Širita^ aalalamun, Gašparič, Jovanovič, Oberhainer, Markovič M. P.; po 20 din" so dali: Zovčevič, Costul, Babič; po 5 din.: Maršik, N., N., Strunkef,, Fistrič, Koblar, Mežnarič, Puc, Polanec, Blaževič, Zaje, Schufeld, Oman, Močnik, Amer, Sonja, Košič, Kvas Franc, N., Kosanič M., Tramla-Filovfč V., Rakovec Marija, Konjeder G. Kočar M., Pretekel, Koprivec, Mar.nč Alojzij, Praznik, Kusnik, Anzulovjč, Markonjič, Novakov; -- Gotiša 3 din po 2 din.: Ipavec, Klatzer Pavla, Brgant, Zatles K., Merkun Marica, Zle* bec, Stajokovič, Volavšek M.; po 4 din.: Peršun Bogomil, Lešek, Vrseni4 jevič M„ Čuden Albina, Sitar, Jarc; po 2'50 din: Menart; po 1 din.: Pir Tanaj; po 550 din.: Tulimpič Eliza; po 14 din.: Vandor; po 8 din.: N., po 40 din.: Šolske sestre; po 42-50 din.: N., Helena Plut. 65. kamen je kupile Horvat Marija iz Clevelanda, daruvala je naj njega 810 din. Oča sirot — povrni vsem darovnikom obilno ODBOR Pošta. K. J. Zagreb. Dovoljenje sprejeli. Hvala. Prosimo še original na posodo, ki ga potrebujemo pri oceni prestave. — Zdaj se objavlja za marc „Hvalodavanje," več nega tu. »Gospodova smrt" ostane vo. Pozdravljen „Fantič le gori stani"! Tebi, Marija mogočna kralica l Tudi na Hrvačkom se začenja nekaj podobnega. Hrvatje so v večih: rečeh dale za nami, ali v tom pogledi nas ščejo prekositi. Od svojih ka-toličansko organiziranih mladeneov zahtevajo mesečno sv. obhajilo. Dečki moji, šče ednok: Ka pravite na to ? Ka povete tem številkam Ka je mogoče na Francozkom, Nemškom i še celo na Hrvatskom, ali ne bi bilo mogoče tudi na Slovenskom? Ste vi iz driigoga lesa ali testa kak francozki, taljanski i hrvacki dečki? Mamo tudi na Slovenskom nekaj mladenskik Marijinih družb Kakših 5000 jih je. Ali našim družbam fali pravo življenje. Vse je prehko, skromno, mrtvo. Ta rožica, Marijina družba, ne raste i ne cvet^ dosta veselo: povešavle glavo, fali joj friška voda verskoga navdušenja Po več krajih je ta rožica povehnola. Tudi od teh rožic bi se lejko zapopevala Je pa davi slanca padla na zelene travničke, je vso travco pomorila in pa žlahtne rožice. Pismo Marijino. Drago moje dete! Pred 25-timi leti je zaročnica mojega božega Sina, sv. kat. Maticerkev z velikimi slovesnostmi obsliižavala 50 letnico razglašenja verske istine, ka je neskončna boža dobrota zavolo bridkoga trplenja Zveličitelovoga mojo dušo rešila poprijetnoga greha. Tomi veselomi dogodki na spomin je veren kat. svet postavlao vsakovrstne — i to tudi jako imenitne i velikanske spomenike. Malo slovensko ludstvo toga kraja mi je poklonilo za spomin te list: „M. List". Drago dete moje, jaz sem tvoj dar sprejela. To posvedoči njegov 25 letni obstoj v tom teškom, vihernom časi. Čuvala sem jaz te tvoj dar i ga občuvala do dnes na najvekši hasek tvoje duše. Ti mi ščeš, kak ti je tudi dužnost, pri 25 letnici hvalo dati za mojo veliko dobroto. Drago moje dete! Zahvalnost tvojega srca me glGboko gene i napunjava z velikov radostjo v. A jaz, tvojega Boga i tvoja mati, bi nekaj prav vroče želela pri tvojem hvalodavanji. To bi želela, ka si drago moje dete, ki ešče nemaš M. Lista, toga naroČiš, ki ga pa že maš, pa ga širiš z ljubezni do mojega Jezuša i mene, tak vroče, tak goreče, tak nevstrašeno i navdušeno, ka pride v vsako kat. hišo te krajine. Drago moje dete! To je moja prošnja do tebe. Prosim te pa to, glej, zavolo etoga zroka. Letos, kda se ti veseliš, ka se je tvoj dar, šter^ga si mi poklonila, včakao 25 letnice svojega obstoja, se veseli Oča cele kat. Materecerkve, namestnik mojega Jezuša, rimski papa, svojoj zlatoj svetoj meši. Veseli se svojoj zlatoj svetoj meši i za to veliko miloščo ščemojemi Jezuši pokloni v zahvalo posvečene duše njegovih namestnikov, duhovnikov na zemli. Duhovniške duše naj bi se posvetile, ka bi se ponjih te ve ovčice vse posvetile, to žele rimski papa mojemi božemi Sini letos podariti. A sam toga dara Njemi ne more zročiti, če njemi ve ovčice ne pridete na pomoč s svojimi dobrimi deli. Kakše dobro delo bi pa ti, ludstvo M. Lista daruvalo v te namen? Nikaj drugo, kak ravno te M. List. Te list razširi v VSakO hišo te se vistini davni namen toga lista: Hastavi se hiŠQ, kde sc bodo ČistE Jezusove zarote den za dnEvom pofiopife, zatajevale i živele samo zato, naj so suefe duhovniške dOše i po teh ve, ovčice. Drago moje dete, to žele od tebe tvojega Jezuša i Tvoja nebeška mati M arija. P \ i 1 2 a 1 S I 1 I I i Širitelom Marijinoga Lista. Do širitelov M. Lista mam ponižno prošnjo. Ta prošnja je sledeča 1. Tretjo številko M. Lista sam ešče dao v tistoj nakladi štampa« kak 1. i 2., to je dao sam 7000 falatov štampati. Naročnikov telko ešč« sega, ali če nam B. D. Marija bo pomagala, Vaša gorečnost, dragi širitelje bo ešče telko naročnikov spravila, ka vseh 7000 snopičov odide. Marija nam pa bo pomagala, ve se pa ide za njeno i njenoga božega Sina čast koga ljubi nad vse. Marija bo pomagala, vaša gorečnost pa tudi ne bn falila, zato gotovo dosegnem svoj cio, meo bo M. List 7000 naročnikov če tudi jaz včinim svojo dužnost, kak vrednik. Včinim jo pa z ljubezni do nebeške Matere i do neinrtelnih duš. Ka je moja dužnost kak vrednika ? Naj v vsako hišo pošljem m List. Priliko morem dati dobrim dušicam, ka spoznajo Marijin dar i ga zljubijo. To včinim zdaj, k viizmi. Prve tri številke M. Lista pošljem v vsako hišo, kde ešče nemajo toga lepoga Marijinoga daru. Pri zvršavanji toga mojega nakanenja, bi pa potrebuvao, jaz, dragi širitelje, vaše pomoči. Prosim vas lepo, nesite v vsako hišo prve tri številke M. Lista letošnjega leta, kde ga nemajo naročenoga, denite"njim je doli na sto i njim prečtite prvi članek z 3. številke: »Marijino pismo", pa njim povejte, ka njim jaz grešnik te tri snopiče kak Marijin dar pošljem z poniznov prošnjov, ka toga dara ne bi zavrgli, ka bi si ga naročili. Če ga sprejmejo, Mariji bodi hvala, ki nam je to miloščo sprosila, če ga pa zavržejo, pustite vse tri snopiče tam i z mernim srcom odidite, ne ka bi reči komi proti gučali. 2. Vzemite z sebov edno Marijino podobo, kakšo naročniki letos za dar dobijo i jo pokažite v vsakoj hiši. 3. Javite podpisanomi, kak ste obhodili, v kelki mestaj so vas sprejeli i v kelkih so vas stirali z Marijov vred. Pole za prijavo naročnikov kak i podobico i liste pravočasno dobite. 4. Če je v hiši siromak, ki si nikak nemore naročiti lista, ar nema občem, toj dobroj duši povejte, naj moli Boga za dobrotnike, ki njoj list z svojov podporov plačajo, celo leto njoj ga dajte z kalendarorn vred brezplačno. 5. Če je v hiši, kam pridete ponujat M. List stanovnik, ki ne ve čteti, njemi povejte, ka se za naročnike služi letno več jezer sv. meš v »Serafinskom društvi", kam so vsi naročniki spisani, naj zavolo teh sv. meš plača M. List i si ga po kom da čteti. Če je pa ta temna duša sirota, te njoj pa brezplačno dajte M. List. 6. Kde so deca i mladina pri hiši, tam se z celov ljtibeznostjov svojega srca zavzemite za M. List. Marija šče biti tovaršija, pomočnica i bra-niteljica njihova, ka ostanejo čisti, pošteni, na veselje Mariji i svojim starišom. 7. Zadnje ka vas prosim, dragi širitelje je, ka ne zamerite, če vas kjer odbijejo. To odbijanje sprimite potrplivo i je darujte za širjenje Marijine dike. Te način širjenja bo spravo vam dosta milošče na zemli i veliko diko v nebi, broj naročnikov pa bo pomali povekšao i vtrdo v stanovitnosti. Z Marijov bodite pozdravljeni! Z Marijov hodimo na delo i prine-simo v vsako katoličansko slovensko hišo Marijin List! Klekl Jožef, vrednik M. Lista. Dika Marijina. SP1SA0 SV. ALPFONZ LIGOURIJ. P. 2. Naše zavupanje do Marije more biti telko vekše, ar je ona naša Mati. Marijini častilci zoyejo Marijo za svojo Mater. Celo tak pogosto jo zovejo s tem imenom, ka se vidi, ka je s kakšim drugim imenom niti ne bi mogli zvati, nego, ka jo vsigdar pozdravljajo z imenom Mati. To je nej brez vzroka ali pa samo slučajno. Zaistino, Mater jo zovemo, &r je v istini Mati. Ona je ne Mati v telovnom pogledi, nego ona je Mati v diiševnom pogledi. Ona je Mati naših duš i našega odiiplenja. Kda nam je z grehom vzeta boža milošča, nam je s tem zednim bilo vzeto duševno življenje. Kda smo zapadnoli smrti, je zavolo svoje vekivečne smilenosti prišeo Jezuš, naš odkUpiteo, ka bi nam nazaj pridobo to, ka smo z grehom zgfl-bili. On to sam pravi: »Prišeo sam, ka bi Vi živeli v vekšoj meri." V vekšoj meri ka bi živili zato, ar nam je Odktipiteo s svojim odkuplenjom prineseo telko dobrot, ka te dobrote prekašajo škodo, štero nam je napravo greh Adamov. Tak je postano jezuš, kda nas je pomirio z Bogom, Oča naših doš v novoj milosti, kak pravi prorok: »Oča bodočnosti, knez mira". (Is. IX. 9.) Či je pa Jezuš oča naših duš, je Marija naša Mati. Kda nam je dala Jezuša, -nam je dala življenje. Kda je žrtvuvala življenje svojega Sina na Kalvariji, nas je prerodila v življenje bože milosti. Po navuki svetih očakov je Marija postanola naša mati v dvema različnima časoma. Prvikrat je postanola naša Mati, kda je zaslužila, ka sprejme v svoje deviško krilo Božega Sina. Tak vči sveti Albert Veliki, ešče bole jasno pa sveti Bernardin Sienski. Poslednji pravi, ka se je Marija po tom, kda je privolila v naznanenje angela, kak je to večna Reč pričakiivala, vsikdar z vsemi pripomočki potegiivala pri Bogi za naše zveličanje i je na to telko polagala, ka smo njoj bili vsikdar na srci, kak je na srci dobre matere njeno dete. Sveti Liikač pravi, kda pripovedavle, ka je Marija prinesla sveti svojega Prvorojenoga etak: „1 porodila je svojega prvorojenoga Sina". Eden pisateo piše, ka se po tom, kde evangelist piše, ka je Marija porodila prvorojenoga Sina, lehko vidi, ka Marija ma več sinov. Verska istina pa je, ka je Marija zviin Jezuša nej mela niednoga telovnoga sina. Tak po tom preostane samo to. ka Marija more meti ešče drugo duševno deco i ta deca smo mi. To je Bog sam razodeo svetoj Gertrudi. Ona je ednok štela prle povedane reči iz evangelijuma svetoga Liikača i je postanoia ščista zmešana, ar je ne razmila, kak se more zvati Jezuš Marijin prvo-rojeni Sin, kda je Marija mela samo ednoga Sina, Jezuša Kristuša. Bog njoj je objasno, ka je Jezuš v telovnom pogledi Marijin prvorojeni Sin, da pa so vsi ludje v diiševnom pogledi sledkar porojeni sinovje Marijini. Po tom je lehko razmiti reči, štere so povedane v Visikoj pesmi od Marije : »Tvoje telo je kak kup žita, obdan od lilij." Lepo pravi k tomi sveti Ambrozij, ka je v Marijinom krili bilo skrito samo edno žitno zrno, naime Jezuš Kristuš, ali v priliki se Marija vseedno lehko zove kup žita, žr ono edno žitno zrno obsega v sebi vse zvoljence, šterim je mela Marija ravnotak postanoti Mati. (S. Amb. De iust. Virg.) Sveti opat Viljem pa pravi: „V tom ednom žitnom zrni, v Jezusi, edinom odkiipiteli sveh liidij je porodila Marija vnoge k zveličanji. Kda je porodila življenje, je porodila vnoge k življenji. Kda nam je Marija porodila Jezuša, našega Odrešitelja, nas je vse prerodila k blaženosti i življenji. Obdrugim nas je Marija prerodila k milosti, kda je s svojim velkim trpljenjom dariivala na kalvariji življenje svojega Sina nebeskomi Oči. Sv. Avguštin vči, ka je Marija s tem postanola Mati vseh nas, šteri smo deli Kristušove glave, žr je ona s svojov lubeznostjov pripomogla, ka so verniki prerojeni v življenje milosti. To značijo tudi ete reči preblažene Device v Visokoj pesmi. »Postavili so me za pazitelico v goricaj, ali nej sarn pazila svoje gorice." Sveti Viljem pravi, ka je Marija dariivala življenje svojega Sina Bogi v dar. Ka bi rešila duše drugih, je izpostavila smrti svojo dušo, ar se Jezuš zove v najvekšem deli duša Marijina, ar je On bio njeno življenje i njena ljubezen. Zato njoj je sveti Šimeon napovedao, ka bode ednok meč bolečin prerezao njeno dušo. »Meč bo prebodno tvojo lastno dušo" (Luk. II.). To je bilo tisto orožje, ki je odprlo Jezušovo stran, v šteroj je bila duša Marijina. V tistom hipi trpljenja nas je Marija s svojim trpljenjom prerodila k vekivečnom življenji, tak ka se lehko zo-vemo deca Marijinih bolečin. Naša ljubezniva Mati Marija je bila vsikdar naj popolnej združena j božjov voljov. Sveti Bonaventura sklepa s toga eto: Marija je spoznala Ijflbezen večnoga Oče do liidij. Spoznala je to ljubezen večnoga Oče, šteri je želo, ka nai njegov Sin dariivle življenje za ltidi. Marija je spoznala tudi ljubezen Sina, šleri je bio pripravljeni, ka za nas vmerje. I kda je Marija to spoznala, je tudi sama privolila, ka se njeni boži Sin dariivle za naše zveličanje, tak ka bi njena ljubezen postala podobna toj ne-jztnernoj ljubezni Boga Oče i Sina do liidij. Istina je, ka je Jezuš sam 'želo, ka bode tak, ka vmerje za od-kiipljenje liidij. „Sam sam nastopo trpljenje." Kda pa je vido velko želo Marijino, ka bi se ona sama tudi žrtvuvala za zveličanje liidij, je pripflsto, ka bode tudi ona po daritvi, štero je opravila s tem, ka je dariivala Bogi svojega Sina, deležna dela pri našem zveličanji i ka postane s tem Mati naših duš. To nam je šteo pokazati naš zveličar pred svojov smrtjov na križi, kda je opazo pod križom svetoga Janoša i se obrno k Mariji z etimi frečmi : „Glej tvoj Sin". (Jan. XIX. 27.) S temi rečmi je v driigoj obliki Gora Moria, na šteroj je očak Abraham dariivao svojega sina Izaka, predpodobo Jezušove daritve na križi. (Gora Moria je tudi predpodoba sv. Cerkve. Moria se najmre pravi „dežela prikazni", sv. Cerkev je pa tudi taksa dežela, ar se v njoj razodevajo bože skrivnosti.) povedano : Glej tu ednoga človeka, šteri je že prerojeni k milosti po onom dari, šteroga si Ti dariivala Bogi z mojim življenjom. Nato je pravo vu-čeniki : .Glej tvoja Mati." (Jan. XIX 27.) Po tej rečej, pravi sveti Bernardin Sienski, je Marija zavolo svoje velke ljubezni do nas ne samo Mati svetoga Janoša, nego ona je Mati vseh Ijudij. Silveira pravi, ka sveti Janoš, šteri nam to opisavle, zatogavolo piše: „Nato je pravo vučeniki: Glej tvoja Mati " Evangelist ne piše, ka je Zveličar te reči pravo svetomi Janoši, nego vučeniki, zato, ka bi mi iz toga leži razmili, ka je Zveličar s tem šteo povedati, ka Marija postane Mati vseh tistih, šteri se smejo zvati, kak kristjani njegovi vučeniki. Kelko naročnikov ma M. List po naših faraj? Ime fare. Sobota Cankova Grad Nedela Sv. Jurij Sv. Benedek Markovci Martjanci Sv. Jelena Sv. Sebeštjan Tišina V. Dolenci D. Lendava Beltinci Bogojina Crensovci Dobrovnik Turnišče Polana podružnica Hotiza podružnica Število katoličanov z slovenskim maternim 5502 1796 6060 570 4372 794 1358 1376 2905 1135 2814 1292 2000 8070 2680 4958 1000 4803 2030 800 Stev. naročnikov M. Lista- . 344 . . 152 . . 183 . . 82 . . 155 2 . . 72 . . 87 . . 34 . . 69 . . 302 . 11 . . 121 . 985 . . 267 . . 721 . . 51 . . 571 . . 185 . . 110 . Ha keliko duš prid. en Marijin list? 16 12 33 7 28 397 19 16 85 17 9 U7 17 8 10 7 20 8 11 Kak s toga izkaza vidimo, povprečno največ listov mata Nedelska i Čren-sovska fara, najmenje pa Bedenička i V. dolenska. Te številke paešče neso stalne, zato, ka se zdaj ešče najbole agitira za nove naročnike. Objavili smo pa te številke zato, naj vsaka fara vidi, ka je včinila za Marijino čast po M. Listi i ka ma ešče včiniti. Med občinami pa na prvom mesti stoji Srednja Bistrica v Črensov-skoj fan, kde vsaka hiša ma M. List pa pri vsakoj hiši ešče vsaka fami-hja, kde je več družin pri ednoj hiši. Ta občina ma 74 hiše, M. Listov pa ma 82. Siriteo je stari človek, Hren Ivan z svojov hčerjov Veronov dovicov po pokojnom moževi Kreslini. Kda mine nabiranje naročnikov, te ešče ednok objavimo, kak je štera fara napreduvaia. Naj zato pazijo zdaj te prve fare, ka sledkar nedo zadnje. — Ce bi štoj kjer kakšo falingo opazo, naj nas opoti. Bodi popolen. m. Gospod Bog nad vse žele, da bi mi bili v dobrom popolni, ka ed-nok z njim postanemo edno. Zato se spitavlimo, ka nam fali, ka postanemo popolni (Sv. Terezija). Blaženi Peter Faber, tovariš svetoga Ignacija, šteroga je sveti Frančišek Šaleški jako poštuvao, je ednok premišlavao, kak Bog žele našo pp0lnost i je skleno, ka ne piisti niednoga dneva brez naprediivanja v ^polnosti. Po tom je dosegno velko popolnost i je mro svete smrti. Sestra Marija Villani je ednok mela na den obsliižavanja spomina svetoga Frančiška eto prikazen: Prikazao se njoj je te svetnik i jo je pe-ja0 na eden prelepi prostor, kakšega je ešče nikdar ne vidila. Prh, kak se ;e prišlo na te prostor, je trbelo prestopiti štiri visike zide, šteri po reči svetnika pomenijo štiri stopnje popolnosti. Svetnik jo je vodo prek prvoga zida jkda je postanola vtriijena; njoi je povedao, ka prvi zid znači prvo stopnjo popolnosti, to je čistost dušne v esti. Po čistosti dfišne vesti je duša taksa, kak edno nedužno dete i se veseli v čistoj i svetoj radosti, ne sodi slabo drtige liidi i se ne meša v stvari, štere njoj ne tibe. Potom jo pela svetnik nadale prek drijgoga zida i njoj pove, ka je tisti, šteri zadobi čistost dušne vesti, sposoben za notrašnjo molitev i pravo ljubezen, štera je sad notrašnje molitvi. Nadele njoj je svetnik raztumačo, ka je prava Ijiibezen čista, nesebična i preprosta i zhaja od Boga, pa se podeli samo tistim, ki maio čistost dušne vesti. Po tom prestopi tretji zid, šteri pomeni stopnjo trplenja i odpovedi zemeiskim radostim. Pri tom njoj svetnik objasni, ka od bože Ijiibezni navdana duša radovolno vzeme na svoje rame križ i celo žele, ka bi bila križana. Ka duša dosegne to stopnjo, rnora meti tri posebne jakosti: Prva je zatiranje vsej slabih navad i zemelskij poželenj. Druga jakost je preprostost duha, s šterov se poklačijo vse zemelske dobrote. Tretja jakost pa je v tom, ka človeča duša postane v ednom pogledi mrtva, ka žive brez občiita za počiitna telovna poželenja i ka jehko spregovori ete reči: „Živem, ali ne živem jaz, nego Kristuš žive v meni". (Gal. 2. 20.) Či duša to dosegne, se tak vidi, kak či bi ob\ladala celi svet i vzeme vsakši križ na sebe tak, kak da driigo ne bi mogla, nego samo trpeti. Štrti zid, je pravo nadale svetnik, znači stopnjo zrotrašnje i popolne združitve z Bogom. Molitev: O moj Bog, jaz želem postanoti kak edno dete. Želem iti za Tebom, kak ide dete za materjov. Vodi me. pelaj me; čiravno je pot plina trnja, samo naj pridem k Tebi.! Dopusti, ka vsakši den pridob m na modrosti i milosti kak Ti v tvojem svetom detinstvi, tak, ka boš meo nad menov več dopadenja i ka bom živo samo v Tebi i lehko pravim ete reči: „Živem, ali ne živem jaz, nego Kristuš žive v meni". Križna pot. „On je bio ranjen zavolo naših gTehov i potrt zavelo naših hudobij". (Is. 53.-5.) Pred vnogimi stoleti je po' azao sv. Duh Bog sv. Izaiaši proroki trpečega Zveličitela. 1 kda njemi ga je pokazao „njem) je navdeh-no" naj napiše ete reči od njega: „Qn je bio ranjen zavolo naših grehov i potrt zavolo naših hudobij". Jezuš, mili naš Zveličiteo, je noso rane i je 'rpc toliko, da je zavolo toga postao potrt, to je mreti je mogo, ar je vido naprej vse naše grehe i hudobije. Grehov je teliko včinjenih. ka nema čjoveči jezik tistoga izraza, s šterim bi lehko vopovedao njihov broj. LČe pravim milijon, je malo; če pravim bilijon, ravno tak, če dodenem šče trilijon i to povekšam s trilijonami. ešče nikaj nesam povedao. Zato je pa — S — bio ranjen, kak nišče drugi, i potrt kak nišče drugi i zato je mirao tež, kak najvekši grešniki sveta. Dober krščenik preštima to Gospodovo trn ljenje i ga v svetom posti, kda Maticerkev obhaja toga spomin, z mirnih prenašanjom svojih križov, z vernim obdržanjom posta, i z gorečim snu njavanjom vseh božih zapovedi, posebno pa z dobrov spovedjov i ljubezV punim prečiščavanjom naslediije na njegovoj križnoj poti, ka bi se njemi skazao /.ahvalnoga. Hudoben krščenik pa ga v tom svetom postnom čas tudi žali. Za vse grehe je trpo ljubljeni Jezuš, a za posebne grehe je trpo posebno. To trplenje nam kaže sv. križna pot. Hodimo na njo, trpeči |e zuš pa naj nam bo smiljeni na njej. 1. Jezuša na smrt obsodijo. Zakaj ? Za naše krive sodbe. Kelikokrat sam koga ogovarjao, kelikorat sem koga krivo potvarjao ali nanjega laži zmišlavao, tolikokrat sam kričao z židovi: razpi ga! razpi ga! Koga? Ve niti poganski sodnik ne najšeo v njem nikše krivice, še on si je prao roke i med tem potrdjavao, ka je nedužen pri krvi toga Pravičnoga, niti sve. doki neso potrdili, s čem so ga dužili, —a ti, tisi pa telikorat kričao, gda si bližnjega sodo, kričao si na Sinu Večnoga Boga: vreden je smrti, razpi ga! Ubogi! gi grešnik, nesrečno stvorenje, naj ti Jezuš smiljeni bo! — Moj Jezuš smiljenjel 2. Jezuš vzeme kriz na svoje rame. Križa židovska dežela neje poznala, poganje so to kaštigo izmislili, i bila je najsramotnejša. Pa neso je Jezuš to najsramotnejše drevo na vulici, kde je bilo največ ljiidi, pa nesoj je je, kda so se ljiidje pripravljali na najvekši svetek, na vUzem, šteroga so obhajali driigi den, i te je trpo to strašno sramoto, kda so drUgi meli najvekše veselje v svojem srci, drUgi, njegovi razžaljivci. Zakaj? Za špote naše. O kelikokrat sam koga ošpotao, njemi dao cono, kelikokrat sem se posmejavao z koga, ki je klečao pri spovednici, pri božem stoli, kelikokrat sem zaničljivo pogledno moškoga s čislom v roki i deklo v njenom devištvi, — telikokrat, o jaj meni, — telikokrat sem ti naložo sramoten križ — „moj Jezuš smiljenje!" 3. Jezuš prvič spadne pod križom. Hudobni so ga sunjavali, potekno se je v kamen i spadno je Stvoriteo na tisto zemljo z velikimi bolečinami, štero je stvoro. Zakaj? Po križnoj poti je šteo rešiti človeka večnoga pogubljenja, zato je pa naložo vsakomi en mali križ, — sebi najvekšega. I človek toga najmenšega križa neje sprejeo, zamrmrao je pod njegovov malov težov, razkačose je, zapsuvao je hudobnež, gučao je celo, da je Bog krivičen, pa ešče - odpusti dober Jezuš, ka to reč vopovem," - pa ešče pre-prekuno te je, tebe, križ noseči Jezuš. Zato si kapao od križom. Moj Jezuš smiljenje! 4. Jezuš sreča svojo žalostno mater. Pred njega je pokleknola, na srce se njemi je sklonila i za slovo njemi je. dala zadnji dar skuze. Materinske skuze, štere je točila nad jedinim sinom i j edinim Bogom. Njegov lepi boži obraz je brez podobe, ves je bledi, moder, pobit, ranjen, krvavi, poti. Njeni neskončno sveti Bog je takši. Vseh zemeljskih mater skuze do konca sveta nedo tak britke i ne morejo biti, kak so njene, ar je samo ona objokavala v svojem sini svojega Boga. Sin jo pogledne s svojimi potrtimi očmi, jo k sebi stisne, jo kušne i s tihim, mirajočim glasom njej pravi: Mati, Oča tak žele. I kda jo je kušno, njoj je pusto slede svojega trpljenja za spomin: krvavi je postao njeni obraz. To je njegov spomin za njo, vmirajočega sina spomin za mater najdreselnejšo. Zakaj? Pitaš, dete, zakaj? Za tvojo nepokorščino, za tvoje nepoštuvanje, r — o — za tvojo surovost, za tvoj vdarec, prenesrečni sin i prenesrečna hči, z šterimi sta obsipavala svojo mater, ki vaj je rodila i svojega očo ki. vaj je gojio. Zakaj, pitaš, oča i mati? Zato, zato je pusto te najboljši sin svojoj materi za spomin krv, zato je trpo ž njov največ bolečin i žalosti, ar sta vidva svojoj deci vse voščila, samo Jezuša i Marije ne, ar sta dece drtigo ne navčila, kak samo greh delati. Poti v nebo nesta njemi kazala, milo se vama vsaki krajcar, šteri bi duši deteta kaj hasno, ne se vama je pa milo, šteri ga zapojo ali ga od nedužnosti i od poštenja spra-vio. Te dni so obesili v Zagrebi štiri ropare i razbojnike. Eden, edno-ga oče i matere sin je vkraj od sebe siino spovednika i podobo Križanoga Jezuša. Trije so se toti spokorili, ali eden zmed teh je prle, kak je stopo na gauge, ete strašne reči spregovoro okolistoječoj vnožini „oča mi je kriv". Starišje, očevje i matere, deca, "sinovje i hčeri s potrtim srcom vsi prosite: Moj Jezuš smiljenje! 5. Šimon Cirenejskt pomaga Jezuši križ nesti. Jezuša je srečanje z materjev potrlo, začeo je vkup kapati. Naj njegovi sovražniki preprečijo njegovo smrt na poti, so poiskali pomočnika, ki bi njemi križ neso. Ali, pečine ne omehčite se, i ne točite predbridkih skuz! Med svojim narodom neje bio nieden, ki mi smiljenost kazao Onomi, ki driigo neje delao v čelom življenji kak, da je smiljenost delio. Iz drugoga tala sveta, iz Afrike, z dežele Lybije, z mesta Cierene je mogo priti tihinec, ki njemi je ne z dobre volje, o kaj pa, ki njemi je posili pomagao križ nesti. Sv. pismo pravi najmre, ka so ga »prisilili", da njemi pomaga. Zakaj ta trdosrčnost? Za-volo naše. Nemarno srca do svojega gologa, žednoga gladnoga, betežno-ga, siromaškoga bližnjega. Nemarno smiljenja do Jezušovih bratov i sester, zato, o zato ne najde Jezuš smiljenja na svojoj križnoj poti, i zato ga tudi mi ne bomo najšli, na konci svoje križne poti, na smrtnoj vori, če se ne spokorimo. Moj Jezuš, smiljenje I 6. Veronika Jezuši robec poniidi. Kak žalosten je Jezušov obraz na njenom robci! Žalostno je bilo Jezušovo Srce, arjevidilo našega srca trdo-bo do src svojega bližnjega. Žalostne dovice ne smo potolažili, še dre-selili smo jo, dvojljivim tanača nesrno davali, šče bole smo je obvupavali, nevučene dece ne smo včili. O moj Bog odptisti, včili smo je na greh; siroti zapUsčenoj mile reči ne smo voščili, grešnika smo od prave poti od-vračuvali, ne ka bi ga na njo spravljali, za žive i mrtve molili nesmo i ešče druge smo od molitve vkraj držali. Zato je tak tužen tvoj obraz, moj Jezuš, smiljenje! 7. Jezuš driigoč spadne pod križom. Zapovedava nam, naj se ponižamo pod zmožnov božov rokov, na srce svoje kaže i nam v navuk davlje, naj se včimo pjr.iznosti od njega. I mi? Mi odgovarjamo z gizdov. Mi več znamo, kak naš naprejpostavljeni, šteroga nam je mesto sebe postavo, mi bole znamo ravnati svet, kak On vsevidni i vsevedni, svojih grehov spoznati nemremo, ar neščemo, mi driigo neverno, kak se hvaliti za svoje telo, svojo vrednost, svojo znanost, kak če bi to od sebe meli i ne od njega! Ta gizda našega srca je vrgla drUgoč božega Sina. Moj Jezuš, smiljenje! S. Jezuš to\aži Jeruža\emske žene. Milo se njim je, i so jokale nad njim. A njihove skuze njegovoga žalostnoga srca neso potolažile. Zakaj? Oreh je vidilo njegovo bože oko v njihovom i njihove dece srci, zato njim pa z podvojenov žalostjov veli, naj jočejo nad sebov i svojov de-cov. To žalost Jezušovoga srca sam telikokrat ponovo, kelikokrat sem, brez pokore pusto ležati greh na mojoj dtlši i n« diiši meni podrejenih. Moj jezuš, smiljenje! 9. /ezuš tretič spadne pod križom. Za svoje ovce je dao dober pastir vse svoje moči. Več jih ne meo, zapustile so ga, naprej ne more več, spadne zadnjič pod križom. Vse svoje moči je dao za človeka, ka bi tuclj — človek dao vse svoje moči za njega, za njegovo diko. Siromaški Je-zuš, pa ne vidiš tata i ropara kak pobira vkup vse svoje moči, naj ok-radne — ne zameri trpeči Jezus, — naj okradne ne samo svojega brata, — nego še tebe vu tvojih svetih cerkvaj 1 Pa ne vidiš razviizdanca, ka ne spi. nego vse sile vkup pobira, kak bi ti mogo čem več zaročnic s srca odtrgati i oskruniti! Pa ne vidiš, siromaški Jezuš, kak obračajo tvoji zagrizeni sovražniki vse svoje moči, vso svojo vrednost, vso svojo znanost samo zato, da ti kem več duš odtrgajo od prave vere! Ne čuješ njihovih gučov? Ne čteš njihovih listov? Ne vidiš njihovih agitacij pri razširjenj brezverstva i pokvarjenosti? Vse to si čdto na svojem tužnom srci i os-labljenom teli, kda si tretjič spadno pod križom. Moj JezuŠ, smiljenje! 10. jezuša slečejo ino njemi žuč piti dajo. Velika vročina žge, močen mraz peče, a nieden ne tak kruto, kak sramota. Marijin sin, večna lelija deviške matere deviški cvet razgaljen, nagi stoji pred celim svetom. Kak njemi lice gori! Kak si pokriva tužen obraz njegova prečista mati! Zakaj? Pitaš, zakaj ta strašna sramota ? Za grehe, od šterih sv. Duh pravi pri sv. Pavli apoštoli, da se med krščeniki ne včiniti, nego niti imenovati ne bi se smeli! Za nečistost pokriva Gospodov obraz ta sramota. Matere pomislite, Marijin sin, te najčistejši, trpi to grozno sramotenje za nečiste misli i žele i guče i frete i dotikanja i djanja. Matere, očevje, so čista vaša deca? Ste čisti vi? Ali ste mogoče vi sami pa ešče vaša deca napadnoli Marijinoga sineka i ga slekli do golega? Pa pred tak osramočenim ste se mogoče še napojili? Kelkokrat je to bilo, telikokrat ste njemi mesto hladne vode žejo z žučom i jesihom gasili! Osramočeni moj Jezuš, smiljenje! 11. Jezuša na križ pribijejo. Za roke i za noge so ga. Zakaj? Za roke si ga pribijao, kda si roko vteguvao po luckom blagi, po nedostojnosti. Za noge pa, kda si iskao ž njimi grešne prilike, slabe drtižbe, ti nevarne plese, z nogami si pa klačo tope cveke v Jezušove noge, kda si po ne-delaj i svetkaj med božov služ-bov vedrio zvuna cerkve, ali hodo po nepotrebnih poslih. Križani moj Jezuš, smiljenje! 12. J ezuš vmerje na križi. Tak tužno je vmirao, da se šče zemlja ge-nola, teliko je trpo, da niti sunce ne moglo toga gledati, pokrilo je z te-motov svoj vedno žareči obraz; tak je bio v smrti zapuščeni, da se ešče zemlja od groze strosila. Matemo srce je pa te prestalo vse bolečine mantrmkov, ki so jo pod križom posvetile za kraljico mantrnikov. Zakaj se odprlo to brezdno morje žalosti tam na Kalvariji? Ar se ne brigaš za srečno smrt, ar jedine duše rešiti neščeš; ar ti posvetnost samote svet kaže ne pa zednim pokora tudi večnoga; ar jih toliko vmira v sovraštvi do tistoga Jezuša, ki je teliko trpo zanje i tak britko vmirao za nje. Moj Je-zuž reši me posvetnosti, moj Jezuš smiljenje ! 13. J ezuša s križa vzemejo l B. D. Mariji v narode po\ožijo. Vsevidni i vsevedni Bog je naprej vido to Marijino trpljenje i je to naprej prestao, kda je vmirao na križi. V naročaj ga ma, svojega sineka pali. Opet ga varje kak negda v Betlehemi i Nazareti, kda jo je ljubko gledao, kda se njoj je smejao, kda jo je za mamiko zvao. Ah! Zdaj so nema njegova viista. zdaj so odrevenele njefove roke; zdaj je mož bolečin njeni sin, na kom nega zdravoga mesta. Siromaška mati ! Prestala si pri odprtih ra-naj Jezušovih povekšano svoje mantrništvo za grehe nezahvalne de-cCi ki te, mater, ne bo poštiivala, častila bo samo z vUstmi. z djanjom pa sramotila, ki de te preklinjala, mati sladka, i ki de ešče te navuke glasila, ka nesi devica, ka nesi boža mati! Smiljena mati, odpusti nam, tvojoj deci i prosi z nami Jezuša, naj se nam i on smiljUje. Moj Jezuš srni-Ijenje! 14. Jezuša v grob položijo. Marijino sunce je zajšlo. Njena samo za Boga živeča duša nema več svojega Boga. V grob ga je položila. Mati-zemlja ešče neje vidila takšega sprevoda. Pa tudi viditi ne ga je mogla, veje boži Sin samo ednok vmro i samo ednok ga je zasukala njegova boža mati v smrtne prte i ga položila v grob i samo ednok, jedino ednok je zdignola, . . je zdignola prt z svojega mrtvoga sina ino ga zadnjikrat pog-lednola v obraz v tom zemeljskom žitki. Več nikdar ne, več nikdar ne . . . Te zadnji njeni pogled, zadnji materin pogled je zato vrgla na mrtvoga Sina i ž njim razlejala bolečino brezmerno i brezmejno na grešni svet za grehe, ki se nebi mogli včiniti, ar se ne bi smeli včiniti, za grehe proti spomini Gospodovoga trpljenja, proti — teško mi je vopovedati, — proti najsvetejšemi Oltarskomi Svestvi. Marija, pomagaj nam, da mo ljubili tvojega Jezuša v Oltarskom Svestvi, da se bomo pred njim vsikdar dobro oponašali, predvsem pa, da se bomo kak najbole goreče i kemvečkrat prečiščavali. O zdehni z nami, smiljena mati, z nami, z pokorečov se tvo-jov decov : Moj Jezuš, smiljenje! „V potrpljivosti bodete svoje duše rešili." (Luk. 21.—19.) nam pravi naš mili Zveličiteo. To je pokora za naše grehe: potrpljivost. Na vse, ka mi Bog pošlje, odgovorim mirno i potrpljivo: naj bo tvoja sveta volja! Ta pot ne pozna drugo kak sovraštva do greha i ljubezni do jakosti. Ta pot je sladka križna pot Jezušova, po šteroj so hodili svetniki, i to je tista pot, za štero je vreden bio sv. Frančišek, da ga je Križani obino i sv. Janoš Gualbertski, da njemi je Križani z glavov kimao, kda se je iz ljubezni do njega zatajo i odpUsto svojemi sovražniki. — To naj bo odsehmao naša pot, pot popolen potrpljivosti. Večni posvet. Zvišava duša moja Gospoda. (Ps. 115.) Molitev po svetom prečiščavanji. Jezuš guči: Prišeo sam k tebi i zdaj prebivlem v tvojem srci. Zakaj te najdem tak zburkanoga, tak nezadovoljnoga? Ti bi meo dosta vzroka, da postaneš srečen!--— Celo, meo bi mi i dosta povedati! Ali tvoje srce je suho i hladno, a tvoj duh jako raztresen ... Ti si celi vznemirjen, a to samo zato, ar se bojiš, da se nesi vredno prečisto. Povej mi, zburkana duša, si si li prizadevala, da ostaneš zbrana? Si si li resno prizadevala, da vzbudiš v svojem srci čin ljubezni? Zakaj? Zakaj se vznemirjaš, mesto da si vedra i vesela? Ti dobro znaš, da jaz sam dušo pripravim, prle kak jo obiščem. Gostokrat mi je milejša gore?, žela .toplo hrepenenje, ki jo v njoj najdem, kak vnogo reči i čiistev. m! gojiš h mogoče že duze časa iskreno želo, da pobožno moliš, da vtižee« v svojem srci štero .skrico ljubezni, i da me kem bole vredno sprejmfo Znaj, ravno to želeni dnes od tebe; i nikaj drugo! Popolnoma sam zado volen kda te vidim takšo. Iskreno prizadevanje, sveto hrepenenje mata T0 moč da iz mojih rok vneseta posebne milosti, - milosti štere v navadnoi molitvi skracUjem. Pomiri se teda! V tom pogledi je tvoje prečiščavanii popolnoma dobro i vredno! *-«vdnje Pomisli! za tebe je ponižnost dosta bole potrebna kak zbranost Če nemaš ponižnosti, ostanejo tvoja prečiščavanja nerodovitna . . Dopustim .«« t,,dUhibori z raztresenostjov, a srce ti pa napunim z duhovnov SUŠOV, da te s tem ponizavam . . . jasno ti ščem pokazati, da sam p0 sebi nes. nikaj. Tak ne boš več mislo, da si bolši od drugih da si že mogoče prece napredUvao v duhovnom živlenji, ali pa da že maš v svojoi vlasti svoje srce i svoj duh. Mislo si že mogoče, da so ti drugi jako ne-vošceni no zdaj spoznavaš, da te zarnorejo jedino obžalUvati. Si li črstvo prepričan, da si nevolno zemelsko dete . . . nesposobno da moliš šče menje pa da me ljubiš ... ' e Ali se lehko za najnepopolnejšo dušo držiš? Tak?! . Potem se Jezero^ ie v'dim osramočenega pred mojimi nogami nego ' kak če bi mi kak Serafin spevao gorečo hvalo. Zaistino potrebno je, da si srečen i zadovolen, da zamoreš požaluvati vnoge grehe svoje gizdosti s poniznostjov, ki jo čutiš pri svojih prečišča-vanjih! Kak si visiko zdigavao glavo? kak si bio gizdavoga duha! siika'ti'ide 6n0V' ' ' Z men°V Zdriižen ' ' ti spoznavaš što j Tvoje srce je suho, ne dobiva niti kaplice sladkosti v prečiš- cavanjaj ne najdeš zadovoljnosti, bi skoro lehko pravo, da so ti dugo- ' : J° Je. dobf° i koristno za tebe! Tak dobivaš svojo zasluže-no kaštigo! Prle si mislo samo na to, kak zadovoliš svoje srce, zdaj dopuščam, da trpiš za svoje grehe. 1 ŠČe SpomiPaš' kak sam te pogosto proso, da mi podariš svoje srce' bteo sam naj bo ono popolnoma moje. No ti si je raj pridržao za .nnH^Ja-,Vfe te Je Priv,.^Uval0' samo do svojega Zveličitela si bio ra-nHHnhi6!1 Lepa,/ec' 01,11 P°gled' ljubezniva usluga je bila zmožna, da pridobi tvojo naklonjenost. Zvunešnje sprejete vtise si povekšavao i pov- ^ nozavao s svojov domišlijov; podavao si se občutlivosti, ki ti je slabila dtiha, a vse svete euharistične radosti so se ti zdele netečne. Mesto, da za- J luješ zdajšnje razpoloženje, mi za to tem bole bodi zahvalen, da sem zado-d?Uge£gaS pokorov. Vsakojački si si zasliižo nekaj popolnoma . c.Ti si nevoščeni nekim dušam, štere v mojih svestvaj vživajo vse slasti nebeške. Ali ti pomišlaš, da one prihajajo k meni s čistimi srci ali pa bar s srci, olepšanimi z vnogoletnov potrtostjov i pokorov Ti nas- PfiviH?; Je lVOi-a krst"a "edužnost? • • Kde je tvoje popolno poža-Iflvanje za vse tvoje grehe? . . . N*je li zato prav, da nekaj trpiš, da očistiš svojo dušo ? . Da, jaz bi pa vendar tak rad v tvojem srci Pa če ne bi v svojem življenji nikoga Ijllbo pred menov i če ne bi bilo potrebno s tov sušov diiše svoje požaliivati svoje grehe, bi ta sliša jjjla vendar izvrstno sredstvo, da te z menov kem tesnej združi. — Mogoče šče nikdar nesi prav prerazmo veliko skrivnost moje ljubez-nj . . . Zato čUj: kak jaz štero dušo posebno vzljubim, jo zovem v v mračno senco Getsemana, da skupno z menov vred trpi strah i žalost. Nesarn li tak včino s tremi mojimi ljubljenci — s tremi odebranimi apoš-t0|j . . . Glej, tebe bole ljubim, kak vse ostale! Ovo, to ti je vzrok tvoje diihovne siihoče, žalosti i potrtosti . . . Kaj se resan nemoreš s svojim Zveličitelom nešterno minoto muditi na Oljskoj gori, ž njim trpeti ... i komaj potem vživati slasti? . . . Ka, ti je to odveč? . . . Bi mi li mogeo to vskratiti? . . .ali je tvoja ljubezen v tom, da iščeš sladko tolažbo? — BPrava ljubezen se skuša v minotaj bolečin i žalosti!" — I takša minota je ovo zdaj trknola za tebe! Misli na to! — Ti znaš, keliko jaz mam zatrpeti v mojem svestvi ljubezni. Le razmi, da je veliko število duš, štere mi oslajšajo euharistično življenje, ali je neprispodobno vekše število tistih duš, ki mi je z žalitvami, nezahval-nostjov grtnijo. Tu v svetom tabernakli sam najšeo novo Kalvarijo, — Kalvarijo brez meje ... Ali ti je mogoče od več, kda te zovem, da v temnoj noči sprevodiš z menov nešterno minoto na Oljskoj gori? ... da nešterno minotico visiš z menov na križi? ... da nosiš rano v srci? . . . da smrtno moko bar nekoliko deliš z menov? . . . Veri mi, tak suha prečiščavanja, prečiščavanja brez tolažbe so končno šče najbolša, ar so ona popolnejše i veledušnejše sodeležna moje bridke moke i smsti. Odgovori mi zdaj, šteri od naj dva ma vekšo pravico, da je potolažen, ti ali jaz? Ka misliš, si zdaj ti kaj mirnejši? malo bole vdani? ali pa ti ne-je zadosta to, ka sam ti dozdaj povedao? . . . Teda! Bodi batriven! Zdaj mam tvoje srce i je nikdar več ne bom ostavo, — jaz ostanem pri tebi. Mogoče bom te prek dneva vido jokati . . . vendar, tolaži se, za tvojo voljo bom vkup pobirao tvoje skuze i vračunao je bom za nebo. Ti boš vzdihavao i se nevolivao pri svojih žmetnih poslaj i pri dužnosti svojega pozvanja ... a jaz bom te vzdihaje i to nevolivanje sprejemao kak velike dokaze tvoje ljubezni. Na minote ti bo mogoče srce obdala smrtna moka . . . bodi miren, jaz bom ti te vlevao v nje živlenje milosti. Ti boš šče gostej mislo i se boš bojao, neso li tvoja prečiščavanja bila nevredna .. . ali jaz te zdaj zagotovljam, da so bila dobra. A ziitra? ... da ziitra? . . . Zutra pridi pali mirno k prečiščava-nji. Pripravi se, kak si se navčo, i te se nikaj ne boj! Vse razt-resenosti, vse suše, štere neso radovoljne, me ne bodo nikdar odvrnole, da ne bi prišeo v tvoje srce, da te ne bi ljubo, da ti ne bi prineso svoj blagoslov, da te z milostjov ne bi obsipao i da ne bi bio srečen, da ostanem združen stebov! Zato vživaj tudi ti svojo srečo! . . . A zdaj idi veselo na svoje delo, vrši vse svoje dužnosti ... ali pri tom pomišlaj, da te moje srce za ztitra čaka! Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV. „0 sveta Marija, obramba grešnikov, k tebi pribežim, ne spozabi se z mene gda bom meo slednjo vojsko, te mi pokaži nad telom i dušov mov tvoje oblasti, da po tvojoj smiljenosti se mi zbrišejo vse moje hudobije i se ne zbrišem iz knjige življenja" (Prec. Man.). Mesec sv. Jožefa. Sr, feli marc' vsaki dcn t0Sa meseca na Čast sv. Jožefi. Kak 281» ^ T1' sPrev,cdnike> ^k majo tudi bože skrivnosti. Naj-vekša boža sknvnos je pa včlovečenje božega Sin«, ka 25. marca obha- KsknL nSl"0-* SPrevaJac sv- i0z<* ^ je bio zvoljen za namestnika nebeskoga Oče k njegovomi Sini za krušnoga očo toga Nevtepenoi Materi za deviškoga moža. Ta velika skrivnost meseca marca v lečezl sebov peršono sv Jožefa, nas vse pa k njemi napoti, ka bi po mem prišli k Mariji, k Jezuši. Sred meseca je njegtv god Pred njegoVhn godom ga zato častimo, ka bi k njemi prišli, po njegovom godi na da bi Pn TS.°fJSi V SiaŽibl Mar'j,in^ za Zato ga častimo vsaki den! Leta 1889. aug. 15. so blagoga spomina sv. Oča Leon XIII. izdali S nvaišt^°J s aviJ° jakosti sv. Jožefa i celi krščanski sve pozivljejo, naj ga časti, posebno naj njemi posveti celi mesec marc. Mesec marc je začetek življenja v naravi. mf>HiJ\je d°Zxaj spaJa. Sunca neje bilo i čeravno je prisijalo, bilo je Sri? »Sin m°č'- rozic segnoti je ne moglo, ka bi je zdramilo z sna. S?„i V "F?1 ne n,0gl° na pesem- Zem,J'e odete v »^žni i zmrž- njeni plašč razdeti ne moglo, ka bi nam pokazala smeječi obraz i nas povabila na svoje krilo na počitek i nam poniidila razni sad svojega tela da ga vzivamo. J s ' Spremeno je pa vse to mesec marc. Sunce je prišlo bliže, segreva oplej, razdeva zemljo i jo pomali drami na novo življenje, na sprotoletje. Istina, zima se še bon ž njim, mrzli vetrovje, njeni goslarje, včasi pre-dugo igrajo, ali henjati moro i druge pomoči neje zanje, kak zbežati i se skriti. Svetoga Jožefa življenje nam kaže nekaj spodobnoga. Gda se je Zh° rr?hVIC0V 1ZMf1aVje bila trda, strašna zima na človečih dušah Greh je vse obtrdo. Življenja miiošče ne nikdi. Ali kak je zasijalo sunce 25. marca v njegovo dušo, kak je zvedo od Angela, ka je ono, Manji popnjeto od svetoga Duha, tak se je začela tema daš odganjati tak se je začeo led grehov topiti, rožice jakosti so se pa začele buditi. nnffi0M e-,1j°-',.pre?St0. DeVl Marij0' J'e B°S v nJeSov zakonski ograd posado. Najslajši sad nebe i zemlje, božega SinU v človečoj podobi, je on dobo v vzgojo. I pazo je na oba, i gojio je oba i odgojio je oba. Sad e dozoro na krizi, lelija pa precvela pod tem. Na Veliki petek popoldnevi ob treh je bilo. Te smo bili rešeni večnoga pogubljenja. Te so se nam odprla vrata večnoga blaženstva. Marca je to bilo Bodimo čistoga srca! Iv 0rel Krog Blaženi so čistoga srca, ar bodo Boga gledali. Nevarno je gučati od nečistoga greha. Včasi se pove preveč, včasi premalo. Ali či človek vidi, kak daleč mladina zablodi ravno v toj stvari, zarazmi, ka trebe tiidi od toga gučati. Ka bi pa dosegnoli s tem, či bi od toga greha nikdar nej gučali ? Ali bode mladina zato bole čista i sramežljiva ? Ali mislite, ka či na njivo nikaj ne posejate, ka nikaj ne zraste ? O pač ! Na njivi bo vseedno rastlo, ali rasteo bo pleveo. Či pa ščete pšenico žeti, morete tudi pšenico sejati. Nečistnik je kak nore, šteri mlati z nožom okoli sebe. Takši nož — nečistost — njemi moremo vzeti, ka drUgih ne rani. O Nevtepena D. Marija, v tvojem Marijinom listi bomo od toga premišlavali, zato se vupamo, ka boš Ti vodila naše misli i reči, ka vse v pravoj formi povejmo. Sveto pismo pravi, ka je nečistost ogenj, šteri žre do pogUblenja. Nečistost je najhujše orožje hudobnoga duha i to že, či mamo samo nečiste misli i žele. Že prostovolne nečiste misli i žele so smrtni greh. Človek se zgrozi, če pride med malo slabšo mladino. Iz njenih vUst ide nečista reč za rečjov. Ali ste že kda pomislili, kak ponižuje nečisti greh celoga človeka dušo i telo? Te greh zamaže našo pamet, volo, oči, vUja, jezik, — z ednov rečjov celo telo i ka je še več, tudi celo dušo. I človek je stvar boža. Naša dUša je hči Boga, sestra Jezuša Kristuša. Ali naj naš Stvoriteo merno gleda, kak se njegova podoba klači v najbole grdo blato? Ne, to je ne mogoče. S srdom se obrne od nas i nam zapreti s svojov pravičnov sodbov. Apoštol Pavel pravi, ka smo mi cerkev boža i ka sv. Dtih v nas prebiva. Ali sme biti kda cerkve boža oskrunjena? Če oskrunimo cerkev, oskrunimo Boga. Vsakšega obide nekši strah, či čUje, ka je kakši ropar vdro v cerkev, odneso svete posode ali Či je te posode o-plUvao, zamazo ali celo vrgo v blato. I človek, šteri slliži nečistomi grehi, zamaie i poklači v blato ešče bole sveto posodo svojega tela. Ogroža! — Nečisti greh zgrabi človeka, šteri se njemi vda, z velkov silov. Grešno spolno nagnenje je kak trno deroča voda, štera se zaganja z valovi v vse, ka dosegne. Te greh je kak pečina, štera leti dol po visikom bregi. Leti vsikdar z vekšov silov i nišče je več ne zadrži. Sv. Alfonz pravi, ka je človek, Šteri je vdani nečistomi grehi, takši, kak tisti ftiči, šteri se dajo raj zaklati, kak bi se pa ločili od najdene mrhovine. Že teli nečisti greh strašno škodi. Človeče moči spešajo, zdravje se poslabša i nastopi pre-rana smrt. I po smrti? Sveto pismo pravi, ka je nečistnik hudoben i ka se ga bodo polastili črvovje i gniloba. Nečisti greh naredi dosta samomorov, ubojov i vmorov. Detomori so tudi ne redki. Nečistnik je kak čr-vivi sad, kak drevo, šteroga so gosance objele. Nečistnik ide za svojim grehom kak jtinec, šteroga ženejo v mesnico. Ne ve, kama ide i da skoro pride smrt i njemi vstavi srce. Nečistnik grdo greši, se strašno zamaže pred Bogom. Pride smrt i Bog bode ostro a pravično sodo. Ka pa, či pride smrt nanagloma? Či te zaduši že v grehi i znabiti pri grehi samom ? Trplenje v pekli bo večno, a naše vživanje je trnok kratko. Večnoga ognja se bojmo. Ali čujete glas: „Vstanite mrtvi i pridite k sodbi" i „pro-kleti idite v dno peklenskoga ngnja!" Jeli, ka je nespametno služiti teli, štero de gvUšno ednok hrana črvom. Znabiti pride že skoro čas ka de naše telo ležalo v triigi mrtvo i mrzlo. Za edno ali dve leti ostane v grobi le par čunt. Sv. Alfonz pravi, ka je od 100 pogUblenih 98 takših šteri so prišli v pekeo zavolo nečistoga greha. — Žalostno je v družini' v šteroj žive kakši nečistnik. Bridko je, či dobra mati ponoči pretaka sku^ ze zavolo razvUzdane hčeri, ali či oča preklinja svojega nepokornoga sina Pa sad ne spadne daleč od dreva. Ljubljanski škof pišejo, ka je čistost poseben znak svetosti i ka brez čistoga srca nega prijateljstva z Bogom Sveti Pavel pravi, ka ne bi smeli nečistoga greha napraviti, či bi nam to pravo sam angeo, zato ka bi bio takši angeo prekleti. Ka je Kristuš včio i on po njem, niti angeo ne more spremeniti, pravi najmre on. Bodimo čistogo srca. Stariši vi bodete davali odgovor za vašo deco. Najvekša nevarnost za nje je pa nečisti greh. Zato morete čuvati svoje hčere i sinove tudi pred tem grehom. Tudi šesto i deveto zapoved je dao tisti Bog, kak vse drUge zapovedi. Obrnite se v tom ta pomoč k Nevte-penoj i vaši trudi do rodili stoteren sad. Mladenci i mladenke! Iščite si moči proti nečistosti v svetih svestvaj. Bojte se nečistoga greha i to že v misli i želaj, kak hudobni dUh blagoslovljene vode. Težko je čisti, šteri ne sprejema svetoga prečiščavanja-večkrat. V tabernakli pri Jezuši je vaša moč i vUpanje Pojdite k JezuŠi i" molite, molite. V skušnjavaj pribežite pod plašč Mariiin i jo prosite: O Nevtepena Devica, moja Mati, glej tvoje dete je v nevarnosti, zato Te prosi tvoje materinske pomoči. Z zavUpanjom se obrnite k njoj i sv, Jožefi, njeva vas bodeta obranila vseh spadajov v nečistost. Ka bodete vidli, kak se ti be toga greha bojati, vam povem par peld. Sv. Evfrazijo je napadno eden soldak. Kda je vidla, ka nemre rešiti svoje čistosti, si zmisli nekaj i pravi: Ci me pUstiš nedužno, ti nekaj dam, ka boš nepremaglivi. Ci se namažeš s tov tekočinov (njemi pokaže), ti nieden meč nemre škoditi. Sama si nato namaže šinjek i pravi soldaki, naj vdari z ostrim mečom po šinjeki. Soldak včini i deviška glava ie odletela. Tak je rešila svojo čistost. Sv. Nicetasa so zvezali i ga dali nesramnim ženskam, ka ne bi mogo braniti nedužnosti. V sili si je odgrizo jezik i to plUno s krvjov vred ne-sramnicam v obraz. Petdvajsetletno devico Pelagijo so doma napadnoli soldaki. Prosi je dovoljenja, ka sme iti v drUgo hižo, kje se lepo obleče. Resan se obleče pa ide na streho i se vrže dol i čista duša je zletela v nebesa. K dovici sv. Ivani Santalskoj so hodili vogledniki. Ona pa je oblju- i bila Bogi čisto živlenje. Srce je pa pač mela kak vsaki človek i že se je bojala, ka de srce močnejše kak vola i da kakšemi vogledniki privoli v zakon. Da to prepreči se neki večer zaklene v svojo hižo i dugo moli pa joče, nato pa vstane, vzeme šilo, ga ožari v ognji i si vžge na prsaj, tam kak je srce, ime »Jezuš" globoko v meso, i tak svoje srce zapečati pred vsakšov drfigov lubeznostjov. Vzeme nato pero, namoči je v svojoj krvi i napiše obljubo popune čistosti za Jezuša zaročnika. DODDBl»a[»ooiinDDDQDDoaaQDDQDaDaaDDODaDOQODaDaaDaDnnnDDnaaDnaaDDaaDnaanDDDaDpaaqoDDUananDDnaaaaDaaaDoaaDaaoaDnaao „0 sveta Marija, tolažniea potrtih' iskao sem tolažitela za mojo smrtno viiro, a nesam gB najšeo, tolažnika, ki bi me pomirio s tvojim sinom, zviin tebe, ki te tvoj Sin z tem počasti, ka ti niedne prošnje ne odpove. Gda se bo zato moja dliša sagala; gda jo bo groza obhajala, gda se bo žalostila zavolo smrtnih bolečin, te me potolaži z sadom tvoje utrobe". (Prec. Man.) V zadoščenje Žalostnoj Materi. O kako sem zapuščena V morji bridkih boleči«, pridi Mater potolažit » verna hči, ljubeči sin! Preveč čutim vsaki den, da mi nezahvalna deca prebada srce z novimi meči, šteri so ostrejši i grozovitnejši od onih, ki so me ranili pod križom. Ona deca, za štero je moj krotki Jezuš svojo dragoceno krv pre-lejao i jaz teliko skuz pretočila, križajo s svojimi grehi mojega Sina i trgajo mojo m^terno srce. Z žalostmm srcom se obračam do tebe, drago dete, ne pusti me o-osamljeno jokati, kak to delajo nezahvalniki, nego me sprevajaj v mojoj bolečini verno pod križ, daruj mi skuzo sočutja, misli večkrat name i poglej, dete, če je kje bolečina mojoj ednaka. Napravi konec tnojoj moki, Objoči mojo bolečino ! Služabnik. Globoko genjen zavolo tvojih tožb i pravičnih vočimetanj, da si zapuščena od dece v bolečini, Ti obljubim, o Kraljica mantrnikov. da nikdar ne bom pozabo s tebov sočustvuvati i ti davati zadoščenja. Naj zato prenehajo tvoje tožbe i vočimetanja ar, čeravno bi bio do-zdaj najvekši nezahvalnik, Ti odsehmao ščem zadostovati tudi za tiste, ki se Te neščejo spominati. Da, Žalostna Mati, postao sam Tvoj veren sprevodnik i večkrat idem z Tebov na goro Kalvarijo, jokao bom s Tebov pod križom, tolažo Tvojo bolečino i Ti bom tovariš v Tvojoj zapuščenosti. V Tvojij grenkih vuraj Ti bom delao veselje. Ja, tak naj bo, o prežalostna Devica! Ti pa, o sladka i ljubezniva Mati, vupam, da ne boš zavrgla toga maloga, prostovolnoga daru, ki Ti ga daruje v teh dnevaj Tvoje nevredno dete, ki pa je napunjeno s sočiitjom i ijubavov do Tebe. O Žalostna Mati, s svojov pomočjov povnoži vsaki den mojo gorečo želo, da Ti darujem najbole raho sočiitje i krepi jo, da ostane stanovitna i trdna. Tak se vupam, da se bodo na mojo smrtno vuro tudi nad menov spunile obljube, štere je Tvoj Sin i moj Odrešenik dao tistim, ki so smilenoga srca, ki bodo s skuzami sočutja celili njegove rane i čfltili bolečino i bridkost Tvojo. Napravo bom konec tvojoj moki, Objokavao bom tvojo bolečino. (Ta pobožnost se priporoča za Žalosten Petek, to je za god Marijine Sed«ere žalosti zdaj v velkom posti i tudi za onoga meseca septembra, za Veliki petek i Veliko soboto i za velki post poprek.) Marija naj žive! Naj žive v našoj duši po vročoj dečinskoj Ijiibavi, štera smrtnoga greha ne more poznati! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■ „0 sveta Marija, zemlja blagoslovljena, iz štere je zišeo sad zvoljenjh, i vino, ki rodi de-vojke, pravi sto tistoga pokladnoga kruha, šteri je z nebe prišo i šteri ma ▼ sebi vso radost i sladkost Bori se za mene, da se okrepim s tem zveličavnim kruhom, gda *e moči zapustijo, da po njegovoj moči hodim tam, kde Blaženi več ne gladiijejo, niti je ne muči nevola" (Prec. Man.) aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Rože sv. Jezušekove Trezike. Pri deci v misijonih. V zadnjem betegi je Mala Terezija rada prebirala časopis, ki je pisao o širjenji vere. 25. junija je pokazala M. Agnezi odlomek iz misijon-skoga lista, v šterom stoji, da se je krščenomi deteti prikazala belo oblečena svetnica. Te je pravila: „S!edkar bom tudi jaz hodila okoli krščenih detet." P. Sp;ckar, S. pripovedavle dogodek, ki potrjuje vernost i istino reci sv. Terezike. „Nedavno so ednoga naših očov v misijonih ledene Ala;ke pozvali k deteti, ki je vmiralo. Prle, kak pride misijonar ta, je bilo dete na žalost ze mrtvo. Po nevednosti so- ga nej krstili. Misijonar poklekne i jokajoč pros; sv. Malo Terezijo pomoči. V tom hipi odpre dete oči. Misijonar ga krsti. Od tedaj je bilo dete rešeno na duši i na teli " Messager, 1925. * * K Zaviipanje v betegi — zahvalnost po ozdravlenji. Poročilo cosne A Ljubljana, KarmeJi na Seli. Podpisana izjavlam v čest i zahvalo sv. Maloj Tereziji naslednje: Letos sam na smrt betežna prišla v Leonišče, gde sam prestanola tez,: "TCicI- ■"- 'mt" ' ■ C ~ m 11 II ffe »i J Pik® Genezareško jezero, štero dostakrat omeni sv. evangeii. Tii se je prikazao Jeznš p» svojem vstajenji apostolom i postavo Petra za vrhovnoga pastira svoje črede. glasom Jezuša spitavati. Jezuš pa nadale muči i >a niti ne pogledne. Herod se čuti za razžaljenoga i osramočenoga i proglasi Jezuša za norca; da ga oblečti v dugo belo obleko, da na te način obrne vso pazljivost prijate lov i služabnikov svojega dvora na Jezuša i da na Njega strosi svojo sramoto. Jeruš i Herod, dva vladara stojita eden pred drugim. Oba nosita kraljevsko čast, pa vendar kak velika je razlika med njima. Herod, krao zemelski je skrmlen, je panoga erdečega obraza: v naj finejšoj svilenoj, s zlatim krajnikom okrašenoj obleki, pun gizdavoga dostojanstva i ponosa sedi na svoem visokom, bliščečem prestoli. Nje gova glava je ovenčana z lovrovim vencom, na rokaj ma zlate prstane lezuš, krao nebeški je pa bledoga, stihoga obraza. Na glavi ma trnavo jcrono, vzpod štere se cedi rdeča krv na prepadnjeno lice. Oblečen je v zasramuvalno i zasmehiivalno obleko, opasan s vajatjov, roke ma zvezane, noge prašnate, ranjene i krvave, na njih priproste sandale. Tak s poveše-nimi očmi stoji pred Herodom i na vnoga pitanja njemi niti reči ne odgovori. Anaši, Kajfaši i Pilati je odgovarjao, Herodi pa nešče. Zakaj ne ? Zato, ar Herod za voljo svojega razvUzdanoga, nečistoga živlenja neje bio vreden, da Jezuš svoja vUsta odpre pred njim. Prestavo : BOOOSLAV. Od „Doma sv. Frančiška". Skrb za sirote. Lani, na god Kristuša Kralja smo prevzeli skrb za sirote. Odločili smo se, da njim po mogočnosti bomo pomagali. Prvo pomoč, ki smo jo taki tisti den ponudili, smo že objavili. Zdaj povemo več. Sestre v D. Lendavi so na prošnjo odbora poklonile sirotj apingle-rovoj v D. Lendavi obleko i črevlje, Kramperger Evi, siroti iz Čentibe pa dajo vsako nedeljo jesti. Odbor je dobo prošnjo od 23 familij z Goričkoga, ka glad trpijo. Poskrbo njim je prvo pomoč s tem, ka je spioso od občine Črensovci 230 Din., od posojilnice v Črensovcih pa 500 Din. podpore i je te dar poslao Faflik Franci, pleb. k sv. Bedeniki, ka kupijo živež tem sirotam, Odbor je objavo tiidi poziv na občine v Novinaj, naj do konca jula da vsaka hiša, štera lehko to včini, mesečno en dinar odbori za gladujoče i je proso podpuro tiidi od Rdečega križa za te. Gladnim v sebeštjanskoj fari je naročo meter kruhove mele. Novi črepi. Kmečka posojilnica v Soboti je kupila en črep, dariivala je 650 Din. Levašič Kata je nabrala v siromašnih lendavskih goricaj drii-goga, sestre na Golniki tretjoga,štrtoga pa več raznih darovnikov. Mamo tak novih štiri, skupno 109. Potrebujemo jjh skupno 800, tak ešče 691. Cena ednoga je 650 Din ali 12 dolarov. Črepe kupijo dobrotniki Slov. Krajine i države SHS. Novi kamen. 65, kamen je kupila Horvat Marija iz Clevelanda. Da-rUvala je za njega 810 Din. Potrebujemo skupno 800 kamnov, tak ešče 735. Kamle kupijo Amerikanci i vsi, ki prek mej naše države dobro služijo. Cena ednoga je 12 dolarov, ali 650 dinarov. Lepi zgled. Levašič Kata je mela batrivnost, pa je na lendavskom senji nabrala 34 Din za sirote. Smiljenost povsod najde priliko, ka pomaga. Kotrige posojilnice črensovske, kda so svoje nagrade dobile, so 240 Din poklonile na Dom. Diplome so si zaslužili. Litrop Štefan.^ b. oblastni poslanec i župan z Turnišč i Plej Jožef, tajnik posojilnice v Črensovcih, Cačič Jožef, čren-sovski pleb. Vsaki je daruvao 100 Din; g. plebanoš celo že drugič teliko. Občine so verne pri plačiivanji. Sr. Bistrica, Trnje, črensovci, D. Bistrica so svoje božične dare zročile na Dom. Vsem darovnikom se toplo zahvali i milo prosi vse dobre dfi-še za sirote en mali dar Odbor za zidanje sirotišnice „Dotn sv. Frančiška" v Črensvovcih. Dečici par zgledov. Japonska deca. Lepa mrtvečka obleka. Za časa preganjanja krščenikov je mati troje dece šivala krasno obleko za sebe. Med šivanjora pride k njej šestletna deklica i jo pita, za koga i v kakši namen je določena ta lepa obleka. Mati je odgovorila, ka je ta obleka za njo i za tisti den, kda bo križana. Ti krščeniki so najmre držali tisti den, šteroga bi smeli za svojo vero smrt pretrpeti, za najvekši svetek svojega življenja. Pa to po vsoj pravici, kajti te den je delavni čas mino za nje i začnola se je v nebi večna nedela. Deklička se je že preei razmila v tom pogledi; zato je pa prosila mamiko, naj njej tudi napravi edno takso obleko za tak-ši den. Mati njoj je odgovorila, ka dve takšivi ma že gotovivi, edno za njo, drugo za njenega mlajšega bračeka. — Kak je de-tece te odgovor dobilo, je postalo jako veselo; edno jo je pa li žalostilo, najmre to, zakaj je mati za tretje dete, za starejšega brata ne naredila svetešnje obleke. S temi mislimi odhaja i poišče starejšega brata pa njemi pravi: „Ti, za tebe je mati ne zašila lepe obleke. Ali prosim te, če bomo mi križani, tebe pa pfistijo pri življenji, pazi, ka od Jezuša Kristusa ne odpadneš". (F. Hattler S. I.: Rože z kat. deč. ograd*.) Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja. v. Sodba cerkvenih predstojnikov. Prednica i voditelica novink te zvoljene duše sta ne šteli biti samivi odgovorni za te zvunredne reči. Sprosile sta zato za mišljenje cerkvenih predstojnikov, posebno pa za mišljenje kanonika Merciera, ki so bili jako vučeni i jako pobožen duhovnik i zednim generalni vikar i ravnateo samostana ; za mišljenje oče Ambruša, ki so bili provincial savoyske kapucinske province i podkovani v znanosti pa vtrjeni v jakosti; i nazadnje za mišljenje kanonika Bouwiera, ki so bili hišni duhovni paster reda i od koga svetosti i znanosti glas je prestopo i meje naše province. Preiskava je bila re^na i popolna. Trije preiskUvalci so se zjedinili v tom, ka je pot, po šteroj sestra Marija Marta hodi, božega značaja. Svetu vali so njima, naj vse zapišeta; z druge strani pa, ar so bili tak modri, kak presvetljeni, so sklenili, naj vse te reči njevi pokrijete z plaš-Čom mučanja tak dugo, dokeč je ne bo sam dober Bog razglaso. To je bio zrok, zakaj neso zvedile redovne kotrige, kak velike rni-lošče dobivajo po ei^noj svojoj kotrigi — štera, po človeče povedano — je bila mogoče najmenje sposobna za njihovo sprejemanje. To je bio tudi zrok, ka je častita mati Revel Terezija Eugenija cerkvenih predstojnikov sklep za zapoved mela i je den za dnevom z napetov točnostjov zapisa-vala ponižna poročila laične sestre, šteroj je naš Gospod tudi zapovedao, da pred pvednicov ne sme nikaj skriti. Pri tom zapisiivanji je prednic« pazko mela ešče na nčke falinge, štere so se zavolo nevednosti ali sla-boga spomina mogle pripetiti. Častite matere Revel Terezije Eugenije poročila, ki je bila vredna Izaviipnica nebeških darov, se etak začnejo glasiti: „V navzočnosti Boga i svojih svetih ustanovitelov z pokorščine priobčimo kak najbole natenkoma tisto, od koj mislimo, da je prišlo z nebes i je po potrebnoj ljubavi Jezušovoga Srca dano za osrečitev kotrig našega samostana i za zveličanje duš. Tak se vidi, ka si je Gospod šteo zmed naše skromne redovne drfi- [žine odebrati tisto zvoljeno dušo, ki bo pozvana, da v našem stoletji ponovi častenje ran našega Gospoda Jezuša Kristuša. Naša ponižna laična sestra. Csambon Marija Marta sestra je bila tista, štero je Zveličiteo ob-dariivao s svojov vidnov navzočnostjov. Den za dnevom njoj pokazuje ! svoje svete rane, naj vrednost teh vsaki hip obrača za namene Materecer-kve, za povrnenje grešnikov, za potrebčine našega zavoda, posebno za \ lejšanje trpljenja dušicam v purgatoriumi. Jezuš jo takrekoč za svoj« igračo i za aldov svojega božega dopadenja postavi . . . Me pa vsaki hip f čutimo, kak močno vplivajo te molitve na bože srce". Ka bomo sledkar navajali, bo vzeto vse iz zapisnika častite matere Revel Tererezije Eugenije (Dale). CERKVEH1 - GLtASIJ Vertovje i starišje, Židov vam dava lepi navuk. V Črensovcih prek cerkve je židovska krčma. Ma jo Bauer Šamuel. Igre ne drži, bitja v njej ne, kak v drugih krčmaj. Ma dve služečkivi dekli, katoličanki. Tema je židov naročo Marijin List, ga plačao i njima je tudi že spravo obečano Marijino podobo. Zakaj to tu omenjamo? Kelko bogatih starišov i gos-podarov katoličanov je, ki svojoj dece i držine ne voščijo dati deset Din. za M. List. Ta malenkost se njim mili, po šteroj bi se deca i držina po-prijaii dobri navuki, bi mesto tepešije ostajali doma, bili bi trezni, čisti, po- šteni, delavni. Gda pa trbe plačati za nezakonskim detetom, ali zavolo bitja, ali gda trbe pri bogatom povi krtih kupivati, ar so ga domači tovajje po krčmaj ta raznesli, ali težake drago plačUvati, ar zavolo nočne tepešije nastople zamuda pri deli — te nega zgovora. Te srd i preklinjanje šče tisto popraviti, ka se je zavolo dobroga čtenja zamudilo i pokvarilo. Pa kesno je. Vse globše se pogražajo te nesrečne hiše, dokeč se ne pogrozijo. Veliki dogodek. Taljanska vlada je priznala svetoga Očo, rimskoga papo za neodvisnoga vladara vsega katoličanstva na sveti i njemi je po-vrnola en del Rima, šteroga njemi je vzela 1. 1870. Za ostali del stare pa-pove države, šteroga ma Italija, pa plača v penezaj odškodnino. S tem je skoro 60 let trpeča svaja odpravljena, rimski papovje nedo več robi, kak so do zdaj bili, nego do se slobodno gibali po čelom katoličanskom sveti na veliko diko božo i na veliki hasek namrtelnih duš. Febr. 11., na god Nevtepene Lordske Gospe, Prečiste Dev. Marije je prišlo do popolnoga sporazuma med sv. Stolicov i italijankov vladov. Hvala dobroj nebeskoj Materi, ka je to miloščo sprosila svetoj kat. Matericerkvi. Nova meša jugoslovenskoga misijonara v Indiji. V glasniki Srca Je-zušovoga popiše svoje veselje jugoslovenski jezuit, misijonar, Vizjak Anton, štero je čuto v svojem srci, kda je lansko leto novembra 21. v Kurseongi, v Indiji bio posvečen za mešnika. Za njegovo prvo sv. mešo so njemi presiromaški ali prav goreči povrnjenci izkazali toliko ljubezni, da do skuz gene ta človeka. Prav ma ta milijonar, kda piše, ka ta ljubezen vse nadomtsti, ka je zapiisto v staroj domovini. Gorečnost Loh Pa Honga. Loh Pa Hong neje duhovnik, goreči svečki človek je na Kitajskom. Toga pobožnoga človeka dela pokažejo, ka zmore ljubezen do Boga i nemrtelnih duš. Ustanovo je apoštolsko društvo, v štetom je on z svojimi pomagači 1. 1927. i 1928. krsto 13.900 poganov. Kotrige toga društva hodijo vsako nedelo okoli, da novopovrnjene vtrdjavajo vu veri, pogane pa prigovarjajo za katoličansko vero. Loh Pa Hong obiskava vmirajoče i če ma še tak silno delo, beži k njim i je nagovarja, naj se dajo krstiti. Edno leto je jezero vmirajočih krsto sam. Ednok je zvedo, da so hudodelniki na smrt obsojeni. Ka naj napravi zdaj? Hitro sede v automobii i leti za njimi na morišče. Pa ne zaman. Tri dtiše je rešo za večno živlenje. Marijinih listov za sirote so plačali presv. g. pomožni pušpek g. Dr. Tomažič Ivan lani i letos sešt komadov. Marija povrni Presvetlomiobilno! VSEBINA: Pismo Marijino Stran i Širitelom M Lista n 2 Dika Marijina >> 3 Kelko naročnikom M. List po naših faraj >> 6 Bodi popolen >> 6 Križna pot 7 Večni posvet » 11 Mesec sv. Jožefa •> 14 Bodimo čistoga srca >> 15 V zadoščenje Žalostnoj Materi Rože sv. Jezušekove Trezike Jezuš pred Herodom Od „Doma sv. Frančiška" Dečici par zgledov Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja Cerkveni glasi 17 18 19 21 22 22 23