Mostovi 2003 VVordfast
Jaro Lajovic
VVordfast
Povabilo med pomnilnike prevodov
Introduction to Translation Memories
Povzetek
Programi s pomnilniki prevodov so danes verjetno najpomembnejše prevajalsko orodje. Ob
široki ponudbi teh programov in razmeroma visoki ceni večine pa odločitev zanje za preva¬
jalca ni najbolj preprosta. V pomoč je lahko VVordfast, novejši program te vrste z zelo dobrimi
sposobnostmi in lastnostmi ter dostopno ceno.
Prispevek na kratko predstavlja VVordfast in njegove najpomembnejše zmožnosti. Hkrati je
zasnovan kot priročnik za osnovno praktično preizkušanje programa: namestitev, registracijo,
pripravo in ravnanje z zbirkami prevodov (pomnilniki), pripravo in uporabo glosarjev ter
začetek samega prevajanja.
Abstract
Currently, translation memories (TMs) are probably the most important translation tools.
However, given the quite large number of TMs and their relatively high priče the decision to
opt for this type of tool might not be an easy one. This is where VVordfast, a newer software
of this kind, may help: it has very good functionalities and features as well as an affordable
priče.
The article briefly introduces VVordfast and its most important capabilities. Simultaneously, it
is intended as a primer for the testing of basic procedures: installation and registration of VVord¬
fast, creation and handling of translation databases (memories), creation and use of glossaries,
and commencement of translation.
Osebni računalniki so močno spremeni¬
li prevajalsko delovno okolje in način dela,
sprva z urejevalniki besedil, nato z elektron¬
skimi slovarji in drugimi pripomočki in še
pozneje z možnostmi svetovnega spleta. Ne-
®ara največji premik in največ novih mož¬
nosti pa so prinesla orodja, ki jih imenujemo
Programi s pomnilnikom prevodov, »pom¬
nilniki prevodov« ali kar »TM« (translation
r^ernory). Temeljijo na zamisli o zbirki prevo¬
dov v dveh ali več jezikih, v kateri prevajalec
Poišče dele, enake ali podobne trenutno pre¬
vajanemu, in jih uporabi. Zamisel se je poja¬
vila že v 70. letih, a možnosti za uresničenje
na osebnih računalnikih so dozorele v začet¬
ku 90. let.
Danes je na tem področju na voljo kar ne¬
kaj programov. Med najbolj znanimi so npr.
Deja Vu (Atril), SDLX (SDL), Translator's
VVorkbench (Trados) in Transit (Star). Pridru¬
žuje se jim VVordfast, ki se je zaradi dostop¬
ne cene, zelo dobrega razmerja med zmoglji¬
vostjo in ceno ter preproste namestitve hitro
uveljavil. To je tudi spodbudilo predstavitev
v Mostovih. Vendar naj poudarimo, da na¬
men prispevka ni oglaševanje VVordfasta ali
priporočanje tega programa v primerjavi z
drugimi. Slednje niti ni mogoče iz preproste¬
ga razloga: pri odločitvi za uporabo pomnil¬
nika in konkretni izbiri enega od njih je treba
skrbno razčleniti značilnosti in potrebe dela
posameznega prevajalca oziroma prevajal-
73
Jaro Lajovic Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 74-82
skega okolja. Odločitev in izbira nikakor ne
smeta temeljiti samo na ugodni ceni ali širo¬
ki uporabi katerega od programov! Zavedati
se je treba tudi, da bistvene razlike med posa¬
meznimi izdelki niso v osnovnih funkcional¬
nostih, ampak v navidez manj očitnih zna¬
čilnostih - »razumevanju« različnih zapisov
(npr. običajnih urejevalnikov besedil, progra¬
mov za namizno založništvo, programskih
jezikov ...), sistemskih zahtevah, povezova¬
nju z drugimi programi itn.
S pravilno izbiro se naložba v vsak tak¬
šen program hitro povrne, čeprav se morda
na prvi pogled zdi velika. Toda ravno zaradi
začetnega stroška odločitev pogosto ni pre¬
prosta, zlasti ne za prevajalca, ki mu takšna
orodja niso domača. Prav v takšnih okoliš¬
činah je lahko VVordfast posebno dragocen.
Na kratko o pomnilnikih
Pri prevajanju imamo opraviti s ponavlja¬
njem: najpogosteje na ravni besed, izrazov ali
besednih zvez (terminologije v širšem smis¬
lu), marsikdaj na ravni povedi (segmentov
besedil), včasih tudi daljših odlomkov. Upoš¬
tevaje to značilnost pomnilniki prevodov
shranjujejo dvo- ali večjezične segmente in/
ali terminološke enote ter z njimi (in dodatni¬
mi možnostmi) pomagajo prevajalcu pri na¬
daljnjem delu. Tako med drugim:
- odpravijo potrebo po ponovnem prevajanju
že kdaj prevedenih segmentov,
- omogočajo (zlasti terminološko) doslednost
prevodov, ne samo pri posameznem bese¬
dilu oziroma projektu, temveč tudi dolgo¬
ročneje,
- pripomorejo k večji kakovosti,
- ergonomsko olajšajo prevajalsko delo,
- lahko precej povečajo storilnost.
Popolna identičnost povedi je seveda raz¬
meroma redka. Zato je treba takoj in izrecno
omeniti eno najpomembnejših funkcionalno¬
sti pomnilnikov prevodov, iskanje približnih
zadetkov (fuzzy matching). S posebnim algo¬
ritmom zmorejo ti programi poiskati seg¬
mente, ki izvirnemu, s katerim se ukvarja¬
mo, niso enaki, a so mu dovolj podobni, in
Kljub občutno nižji ceni po številnih zmož¬
nostih ne zaostaja za večjimi tekmeci, hkra¬
ti pa vsakomur, ki potrebuje program s pom¬
nilnikom prevodov ali bi se želel seznaniti s
temi programi, ponuja takšno delovno oko¬
lje. Povrhu pušča odprte vse možnosti za mo¬
rebitno poznejšo selitev na druge sisteme, saj
je z njim ustvarjene zbirke prevodov mogoče
prenesti v druge programe.
Namen tega prispevka ni načelna obrav¬
nava pomnilnikov prevodov, primernih pa
bo nekaj najsplošnejših opomb. Tako bo tudi
laže umestiti predstavitev osnovnih zmožno¬
sti VVordfasta, ki sledi v nadaljevanju, in ra¬
zumeti opis delovanja programa z navodili
za namestitev in začetek uporabe, ki zajema¬
jo večji del članka.
jih ponuditi kot osnutek možnega prevoda.
Komplementarna možnost je iskanje podseg-
mentov: program prikaže v zbirki shranjen
segment, v katerem najde zaporedje besed,
prisotno v obravnavanem segmentu (čeprav
se segmenta sicer razlikujeta).
Pa še nekaj, kar je težko dovolj poudariti:
uporaba pomnilnikov - in to še zlasti velja
za VVordfast - olajša prevajanje tudi s prepro¬
stim udobjem pri delu, npr. brez mučnega
premikanja pogleda s (papirnatega) izvirnika
na zaslon ali motečega odrivanja/brisanja iz¬
virnega besedila v urejevalniku. Napačno je
prepričanje: »VVordfast ni zame, moji prevo¬
di se ne ponavljajo.« Upoštevaje vse dodat¬
ne zmožnosti so v manjšini tisti, ki jim takšno
orodje ne bi moglo koristiti.
Pogoj za uporabo pomnilnikov prevodov
je seveda izvirnik v elektronski obliki. Ce
tega ni, lahko precej zadreg reši dober pro¬
gram za optično prepoznavanje znakov.
Temeljna pojma pri pomnilnikih prevodov
in njihova temeljna elementa sta zbirka pre'
vodov, to je »pomnilnik« v ožjem smislu, i11
terminološka zbirka oziroma poenostavitev
te zbirke, imenovana »glosar«. (Da bi se iz¬
ognili nejasnostim, bomo datoteke z vzpo-
74
Mostovi 2003 VVordfast
redno shranjenimi prevodi v nadaljevanju
imenovali »zbirke prevodov«. Naziv »pom¬
nilniki prevodov« sicer primarno pomeni
prav te zbirke, a se pogosto pojavlja tudi kot
sopomenka za same programe.)
• Zbirka prevodov. Programi s pomnilni¬
kom izvirno besedilo razdelijo, segmentirajo,
na dele (ki praviloma ustrezajo povedim) in
vsak del skupaj s prevodom shranijo v zbirko
prevodov. Takšne zbirke so ključni element
teh programov, saj omogočajo priklic enakih
ali podobnih že kdaj prevedenih segmentov.
Da pa se začne korist »recikliranja« kazati pri
vsakodnevnem delu, je med drugim potreb¬
na razmeroma velika zbirka. Gradnja zbirk
med delom je osnovni, a hkrati najzamudnej-
ši način njihovega nastajanja.
Drugi način, s katerim si je mogoče zago¬
toviti zbirko, je uporaba (tujih) že ustvarjenih
zbirk oziroma uvoz takšnih zbirk iz drugih
programov. Čeprav imajo različni progra¬
mi s pomnilnikom različno zgradbo in zapis
zbirk, se za izmenjavo uveljavlja standardi¬
ziran format TMX, ki omogoča prenos zbirk
med programi.
Tretja možnost za gradnjo zbirk je tako
imenovana poravnava besedil. Pri tej upo-
Wordfast
Program VVordfast v resnici ni pravi pro¬
gram, ampak sistem makroukazov za Mic¬
rosoftov Word, strnjen v predlogo word-
fast.dot. Dosegljiv je na spletni strani
Www.wordfast.net, na kateri je še precej
drugih koristnih povezav, s priročnikom
za uporabo vred. Poleg programa si je vse¬
kakor treba prenesti tudi priročnik: čeprav
Je na prvi pogled nekoliko nepregleden, je
v njem najti veliko, zlasti če ga preiskuje¬
mo v VVordu, v katerem je tako ali tako pri¬
pravljen.
Preneseni VVordfast je stisnjen, zazipan,
zato moramo dobljeno datoteko najprej
razpreti, da iz nje dobimo datoteko word-
fost.dot. Delati je mogoče začeti, ko word-
fest.dot preselimo v pravo mapo. To lahko
bredimo na dva načina.
rabimo besedila in prevode teh besedil (obo¬
je v elektronski obliki) in jih s posebnim pro¬
gramom preoblikujemo v zbirko prevodov. Z
drugimi besedami: postopek omogoča, da ar¬
hiv prevodov v elektronski obliki preobliku¬
jemo v zbirko, uporabno za nadaljnje delo.
• Terminološka zbirka. Drugi pomem¬
ben element pomnilniških programov so
terminološke zbirke. Razpon njihove razčle¬
njenosti sega od pravih terminoloških baz (z
definicijami, prevedki, sopomenkami, slov¬
ničnimi informacijami itn.) do preprostih
glosarjev, ki v najosnovnejši obliki vsebuje¬
jo le izvirno besedo/izraz in prevedek. Zelo
priročna je možnost, da program uporabni¬
ka opozori, če v izvirnem segmentu najde
izraz, ki je v glosarju, in ponudi prevedek.
To je pomembna pomoč za zagotavljanje do¬
slednega in pravilnega strokovnega izrazja.
Seveda je mogoče v glosar vključiti tudi po¬
gosta zaporedja besed, ki ne spadajo v ter¬
minologijo v ožjem smislu, in si tako olaj¬
šati delo.
Podobno kot za zbirke prevodov tudi za
glosarje velja, da jih je mogoče graditi med
delom ali uporabiti glosarje, ki so že na vo¬
ljo.
• Samodejna namestitev. Pri delu z Wor-
dom, novejšim od Worda 97, najprej v me¬
niju Orodja/Makro/Vamost izberemo nizko
varnost in Word zapremo.
Zaženemo Word. Z ukazom Datoteka/
Odpri odpremo wordfast.dot. Pozor: to je
edinkrat, ko smemo wordfast.dot odpreti
tako, se pravi kot navaden dokument!
Če se pokaže opozorilo, da dokument vse¬
buje makre, izberemo »omogoči makre« in
pritisnemo kombinacijo Ctrl+F2 (držimo tip¬
ko Control in pritisnemo funkcijsko tipko 2).
VVordfast.dot je zdaj v pravi mapi.
[Opomba: v prispevku bomo kombinacije
tipk označevali z njihovimi imeni in znakom
+. Alt+dol npr. pomeni, da držimo levo tipko
Alt in pritisnemo puščico dol, Ctrl+Alt+levo,
da držimo tipki Control in levi Alt ter pritis-
75
Jaro Lajovic Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 76-82
nemo puščico levo, Shift+Alt+End pa, da dr¬
žimo tipko dvigalko (s katero sicer dosežemo
veliko črko) in levi Alt ter pritisnemo End.
Izraz »označiti« bomo uporabljali za uve¬
ljavljen postopek v Oknih, ko z miško ali
kombinacijo tipk izberemo (potemnimo) del
besedila.]
Čeprav je samodejna namestitev najmikav¬
nejša, ni popolnoma zanesljiva: škode z njo ni
mogoče narediti, lahko pa spodleti.
• Ročna namestitev. VVordfast.dot prene¬
semo v mapo Startup; kje to mapo najdemo
pri posameznih različicah Oken in Worda, je
opisano v VVordfastovem priročniku pod na¬
slovom Installing Wordfast/Manual installa-
tion.
Po namestitvi Word zapremo in znova za¬
ženemo. Če je bila namestitev uspešna, se pri
VVordovih orodnih vrsticah pokaže dodatna
ikona. Klik nanjo (ali kombinacija Ctrl+F2)
razpre VVordfastovo orodno vrstico. Z Word-
fastom lahko začnemo delati šele, ko je ta vr¬
stica razprta.
Nova orodna vrstica obsega ikone za neka¬
tera opravila:
Od leve proti desni imajo tele naloge (v okle¬
paju so navedene privzete kombinacije tipk;
z zvezdico so označena opravila, omenjena
pozneje v besedilu):
- začetek dela/naslednji segment (Alt+dol) *
- kopiraj izvirni segment v ciljnega (Alt+Ins) *
- razširi segment (Alt+PgDn)
- skrči segment (Alt+PgUp)
- prevajaj, dokler so zadetki 100-odstotni
- končaj delo (zapri orodno vrstico, če je delo
že končano) (Alt+End) *
- prejšnji prenosljivi niz (Ctrl+Alt+levo) *
- kopiraj prenosljivi niz v ciljni segment
(Ctrl+Alt+dol) *
- naslednji prenosljivi niz (Ctrl+Alt+desno) *
Registracija
- iskanje v zunanjem slovarju (Ctrl+Alt+D) *
- kontekstno iskanje (Ctrl+Alt+C) *
- konkordančno iskanje (Ctrl+Alt+N)
- glosar (Ctrl+Alt+G; za slovensko tipkovnico
jo je treba spremeniti) *
- prikaz segmenta iz zbirke (Ctrl+Alt+M; za
slovensko tipkovnico jo je treba spremeni¬
ti) *
- kontrola kakovosti (Shift+Ctrl+Q)
- hitro čiščenje dokumenta (Ctrl+Alt+Q; za slo¬
vensko tipkovnico jo je treba spremeniti) *
- nastavitve *
Na začetku pride ta vrstica zelo prav, po¬
zneje pa uporabo ikon nadomesti uporaba
kombinacij tipk, ki je veliko učinkovitejša.
Funkcije in kombinacije tipk, ki ustrezajo po¬
sameznim ikonam na orodni vrstici, se poka¬
žejo, če z miškinim kazalcem za hip postoji-
mo nad ikono. Posebej pomembna je skrajna
desna, označena z »f«, ki omogoča dostop do
vseh številnih VVordfastovih nastavitev.
Hkrati z razprtjem VVordfastove orodne vr¬
stice se v glavni VVordovi orodni vrstici po¬
leg menija Pomoč pojavi meni VVordfast. Klik
nanj odpre padajoči meni, prek katerega so
dostopne še številne druge funkcije z nave¬
denimi kombinacijami tipk vred.
Tako nameščeni VVordfast je povsem funk¬
cionalen, a deluje v preizkusnem načinu. Ve¬
likost zbirke prevodov v tem načinu ne sme
preseči 110 kb in/ali 500 prevodnih enot, tako
da je neregistrirani program mogoče uporab¬
ljati za kratka dela. Neregistrirana različica
se ustavi, ko doseže mejno velikost zbirke.
Nakup licence omejitev odpravi in omogoči
delo z neomejeno velikimi zbirkami, potreb¬
nimi za resno delo. Nobena zbirka, ustvarje¬
na med preizkušanjem, ni izgubljena: po re¬
gistraciji jo lahko uporabljamo naprej ali vec
tako ustvarjenih zbirk združimo.
Dokler VVordfast ni registriran, klik na Levo spodaj je instalacijska številka, des-
ikono »f« nastavitve vedno odpre na zalist- no spodaj okence za vpis številke licence. Po
ku ”' <<- opravljenem postopku za nakup licence (navo-
76
Mostovi 2003 VVordfast
dila so na VVordfastovi domači strani, poveza¬
va »Buy«) po elektronski pošti pošljemo insta-
ladjsko številko in po isti poti dobimo številko
licence. Ko jo vpišemo v predvideni prostor, je
VVordfast registriran in deluje brez omejitev.
Licenčno številko si velja zapisati in jo
shraniti. Programu se namreč lahko - sicer
zelo redko - zazdi, da ni registriran. Zaplet
uredimo s ponovnim vpisom licenčne šte¬
vilke.
Instalacijska številka se spremeni, če npr.
nadgradimo/spremenimo operacijski sistem
ali Word. Tedaj licenčna številka ne velja
več in zaprositi je treba za novo (»relicenci-
ranje«). Postopek je opisan na domači strani
pri navodilih za nakup. Prevajalci posamez¬
niki lahko z relicenciranjem dobijo še drugo
licenčno številko, npr. za uporabo na prenos¬
nem računalniku.
VVordfast se dinamično razvija in na splet¬
ni strani je vselej dostopna najnovejša različi¬
ca. Posodobitev na najnovejšo različico opra¬
vimo povsem enako kot prvo namestitev, s
prenosom stisnjene datoteke in shranitvijo
predloge wordfast.dot na pravo mesto.
Priprava zbirke prevodov
VVordfast je mogoče uporabljati tudi brez
zbirke prevodov: tedaj samo segmentira be¬
sedilo, a to je le redko smiselno. Zato je pra¬
viloma prvi korak pred začetkom dela pri¬
prava nove zbirke ali izbira zbirke, ki je že
shranjena. Oboje dosežemo tako, da klikne¬
mo »f«, »Translation memory«/»Files«. Novo
zbirko ustvarimo z gumbom »New TM«
(»nova zbirka«).
Program najprej vpraša po jeziku izvirni¬
ka in jeziku prevoda. Uporabljeni oznaki ni¬
mata pomena za sprotno delo, prav pa lah¬
ko prideta pri poznejšem urejanju. Zato je
priporočljiva uporaba standardnih oznak,
najbolje po standardu ISO (v priročniku jih
najdemo pod naslovom Translation Memory/
Translation Memory Files; koda za slovenšči¬
no je SL-01).
Po vpisu oznak za oba jezika se na zaslonu
pokažeta vrstica, podobna tejle:
ki; priporočljivo mu je dodati niz, ki pove, da
gre za VVordfastovo zbirko (npr. VVFZ). Zbir¬
ko z letnim poročilom podjetja Abcd za 2003
bi lahko imenovali npr. LetnoPorociloAbcd2-
003WFZ.txt. Izberemo še, kam naj se zbirka
shrani, in prvi korak - ustvaritev zbirke - je
opravljen.
Izkušnje kažejo, da je samostojno zbirko smi¬
selno ustvariti za eno širše področje in en jezi¬
kovni par, potem pa jo uporabljati za vse pre¬
vode s tega področja. Tako je zbirka dovolj
specifična in hkrati dovolj hitro raste, da naraš¬
ča verjetnost uporabnih zadetkov (to je enakih
ali podobnih že prevedenih segmentov).
V nasprotju z zbirkami drugih sorodnih
programov so VVordfastove zbirke navadne
besedilne datoteke, tako da jih je po potrebi
mogoče odpreti in tudi urejati z vsakim ure¬
jevalnikom. Ko VVordfast prevedeni segment
pošlje v zbirko, vsakemu prevodnemu paru
%20031212-125743 %User ID,MN,mn Marija Novak %TU=00000000 %EN-01
%Wordfast TM v4/00 %SL-01 % User n^l2317862
m poziv za ime nove zbirke. Ime naj bo po- doda še nekatere administrativne podatke
vedno, da tudi še čez čas vemo, kaj je v zbir- (npr. datum, avtorja, jezik ipd.).
77
Jaro Lajovic Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 78-82
Poleg vsake zbirke VVordfast samodejno
ustvari še nekaj datotek z istim imenom, a
drugo končnico (podobno velja za glosar-
je). Ker tako nastane precej datotek, je zara¬
di preglednosti pametno zbirko in glosarje za
posamezen projekt ali več projektov skupaj
shraniti v posebno mapo, v katero ne shra¬
njujemo drugega.
Ko zbirko ustvarimo, si jo VVordfast za¬
pomni. Ko ga spet zaženemo, bo uporabil
nazadnje uporabljeno zbirko. (Tudi to enako
velja za glosarje.) Če želimo uporabiti dru¬
go, jo moramo izbrati: kliknemo »f«, »Trans-
lation memory«/»Files«/»Select TM« in jo iz¬
beremo, kot navadno izbiramo datoteke v
Oknih.
Za različna področja, projekte ali naroč¬
nike praviloma uporabljamo različne zbirke
prevodov, glosarje in druge nastavitve. Do¬
ločila o vsem tem se shranijo v t. i. iniciali-
zacijsko datoteko. Te datoteke imajo končni¬
co .ini, najdemo jih v isti mapi kot predlogo
vvordfast.dot in hranijo vse različne možno¬
sti, izbrane v nastavitvah. Ko VVordfast upo¬
rabimo prvič, samodejno ustvari datoteko
wordfast.ini. Novo inicializacijsko datoteko
ustvarimo z »f«, »Setup«/»Gen«/»Save Se¬
tup as ...« in ji damo ime - recimo Pogod-
beSloNem ali PrometEngSlo, pač odvisno
od namena. Ko je ustvarjena, izberemo pra¬
vo zbirko prevodov, glosarje in druge mož¬
nosti. Nastavitveno okno zapremo in potr¬
dimo, naj se izbrane nastavitve shranijo. Ko
bo prihodnjič na vrsti npr. prevod pogodbe
iz slovenščine v nemščino, bomo v padajo¬
čem meniju zalistka »Setup«/»Gen« izbrali
PogodbeSloNem.ini in vse nastavitve bodo
že nared.
Na istem mestu, v zalistku »Setup«/»Gen«,
nastavimo tudi približnost iskanja. Ko pro¬
gram obdelovani segment primerja s tistimi
v zbirki, podobnost s shranjenimi oceni šte- ;
vilsko; 100 % pomeni popolno enakost. Nižja
ko je vrednost, manjša je podobnost. V oken- j
cu »Fuzzy threshold« (»prag približnosti«)
nastavimo želeno mejo: višja vrednost po¬
meni, da bodo zadetki redkejši, a natančnej¬
ši (bolj podobni) in nasprotno. Privzeta vred¬
nost je 75 %, izbiramo lahko med 50 in 99 %• j
Zaradi primerjalnega algoritma se dejanska
podobnost včasih precej odmika od izraču¬
nane, kar je težava vseh takšnih programov.
Da bi našli zase primeren prag približnosti,
je potrebnega nekaj preizkušanja. Uvodoma
je dobro izbrati nižji prag (npr. okrog 60 %)
in ga zvišati, če poraja preveč neuporabnih
zadetkov.
Poleg takšnega iskanja segmentov je mo¬
goče programu zaukazati tudi iskanje pod-
segmentov: večbesednih nizov iz trenutnega
segmenta. V nastavitvah izberemo »Quality j
check«, »Terminology recognition«, odklju¬
kamo »Enable terminology recognition« in
»Search TM for expressions« ter določimo,
kako dolge nize naj program išče.
Tretja zelo priročna možnost je kontekst-
no iskanje: če v besedilu označimo eno ali
več besed in pritisnemo Ctrl+Alt+C, bo pro¬
gram pokazal vse segmente iz zbirke, ki vse¬
bujejo označeno zaporedje, in prevode teh
segmentov.
78
Mostovi 2003 VVordfast
Ta funkcija je že zelo blizu glosarski pod¬
pori. Preden se ji posvetimo, še beseda o uvo¬
zu in izvozu zbirk prevodov. Videli smo, kako
ustvarimo in uporabimo zbirko v samem
VVordfastu. Poleg tega zna odpreti datoteke
v standardiziranem zapisu TMX in Trado-
sovem zapisu TMW. Odpremo jih popolno¬
ma enako kot njegove lastne: »f«, »Translati-
Glosarji
VVordfastovi glosarji so datoteke, ki so (1)
besedilne (končnica .txt) in (2) imajo v vsaki
vrstici na prvem mestu (»v prvem stolpcu«)
besedo/izraz v izvornem jeziku in na drugem
prevedek v ciljnem, ločena z enim samim (!)
tabulatorjem. Dovoljeni so dodatni »stolpci«,
ločeni s tabulatorji, kjer so komentarji ozi¬
roma dodatne informacije. Glosar mora biti
abecedno razvrščen po prvem stolpcu, na kar
po potrebi opozori program sam.
Podobno kot zbirko prevodov lahko tudi
glosarje ustvarimo v VVordfastu (»f«, »Quali-
ty check«/»Glossaries«/»New glossary«). Če
jih pripravimo zunaj njega, moramo posebej
paziti na omenjeno zgradbo, to je, da so be¬
sedilne datoteke in imajo gesla ločena z enim
samim tabulatorjem.
Pripravljeni glosar prijavimo v Word-
fastovih nastavitvah »Quality check«/
»Glossaries«. Sele tako program ve, katere
glosarje naj uporablja. Prijavimo lahko do tri
(klinicneiaziskave.ini)__
Iranslation memory j . Quality check | Setup | £ |
■: General Glossaries |Terminolofly recogntion |
K 1*- ’" ‘ ' •• —•*..v -• -Vfr."ir1 ■ ■‘“‘J s*
? Setup Qlossary # 1 2 r 3 r Setup blackhst
Select gbssarv *1 j hlew qbssary j ' Sgrt j £cčt J
f~ Use for QC d:\trjns]p/evodi\tm\&oProtokcJ.M
& !Add terms to gtossaty)
on memory«/»Files«/»Select TM«. Za prenos
VVordfastovih zbirk v druge programe lahko
te zbirke spremenimo v obliko TMX ali TMVV:
pri »Translation memory«/»Files« izberemo
želeno obliko in »Export TM«. Za nemoteno
uporabo izvožene zbirke v Tradosovem pom¬
nilniku je treba posebej poskrbeti za posamez¬
ne podrobnosti v zvezi z oznakami jezikov.
in nato s »Select glossary« še glosar. Če glosar
ni sortiran, program na to opozori; sortiramo
z gumbom »Sort«.
Tako kot druge nastavitve se tudi imena
prijavljenih glosarjev shranijo v inicializacij-
sko datoteko.
Brez težav uporabimo glosarje, ki jih že
imamo v Excelu ali Wordu. Če ima glosar
v Excelu ustrezno zgradbo - izvirne izra¬
ze v prvem stolpcu in prevedke v drugem -
sjiloh ni treba drugega, kot da ga prijavimo.
Ce imamo glosar kot tabelo v VVordu, jo spre¬
menimo v besedilo (»Tabela« - »Izberi tabe¬
lo«, »Tabela« - »Pretvori tabelo v besedilo«,
»Loči besedilo s tabulatorji«) in shranimo kot
besedilno datoteko.
Da VVordfast samodejno opozori na izra¬
ze v glosarjih, moramo vključiti prepozna¬
vanje terminologije (»f«, »Terminology reco-
gnition«/»Enable terminology recognition«)
in odkljukati glosarje, po katerih naj išče. Pre-
glosarje hkrati, kar npr. omogoča, da v pro- poznane izraze v izvirnem segmentu bo oba-
jekt vključimo glosarje z več področij. Prijavo rval svetlomodro; obarvane izraze je mogo-
°pravimo tako, da izberemo številko glosarja če prijeti s kombinacijo tipk Ctrl+Alt +desno
79
Jaro Lajovic Mostovi XXXVII, št. i, 2003,80-82
oziroma Ctrl+Alt+levo. Prijeti termin je rde¬
če obkrožen. Prevod tega termina (ki ga te¬
daj vidimo v vrstici stanja na spodnjem robu
zaslona) s Ctrl+Alt+dol vstavimo v ciljni seg¬
ment na mesto, kjer je kazalec.
Glosarje lahko med delom dopolnjujemo
z dodajanjem novih izrazov: najpreprosteje
tako, da označimo izraz v izvirniku in pri¬
tisnemo Ctrl+Alt+T, nato pa še prevod in po¬
novno pritisnemo Ctrl+Alt+T. Odpre se okno,
kjer lahko gesli uredimo, vpišemo komentar¬
je in določimo, v kateri glosar - 1, 2 ali 3 - naj
se shranita; končno ju z »Add entry« dodamo
vanj. Eden najpogostejših posegov med tem
postopkom je dodatek zvezdice na koncu be¬
sede v izvirniku. Zvezdica je »džoker«, ki po¬
meni »katerakoli črka ali zaporedje črk«: če je
npr. v glosarju vrstica »kislin* acid«, bo pro¬
gram kot zadetek prepoznal vse besede, ki se
začenjajo s »kislin«: kislina, kisline, ..., kisli¬
nami itn. in zanje bo v ciljni segment mogoče
vstaviti »acid«.
Mimogrede: poleg uporabe že pripravlje¬
nih glosarjev in dograjevanja teh glosarjev
Prevajanje
Ko smo pripravljeni na začetek dela z
Wordfastom, zaženemo Word in odpremo
dokument, ki ga bomo prevajali. Priporočlji¬
vo je, da pred tem naredimo varnostno kopi¬
jo dokumenta. Razpremo VVordfastovo orod¬
no vrstico. V vrstici stanja (na spodnjem robu
zaslona) se pri večini Oken pokaže ime tre¬
nutne inicializacijske datoteke in trenutno
prijavljene zbirke prevodov. Če smo že prej
izbrali vse potrebno (zbirko prevodov, glo¬
sarje, nastavitve), je vse pripravljeno za zače¬
tek prevajanja. Kliknemo skrajno levo ikono
v VVordfastovi orodni vrstici ali - običajne-
je - pritisnemo Alt+dol. Odpre se prvi seg¬
ment, npr.:
10>
Store the product at room temperature.
<}0{>
se kot zelo zanimiva in uporabna možnost
ponuja uporaba programov za luščenje ter¬
minologije. Ti omogočajo pripravo specifič¬
nega glosarja iz besedil, ki jih je treba pre¬
vesti.
Glosarje lahko prikličemo v orodno vrstico
v obliki padajočega menija. Kombinacija tipk
Ctrl+Alt+G, prirejena tej funkciji, na sloven¬
ski tipkovnici ne deluje, zato je najpriročnejša
pot do nje prek VVordfastove orodne vrstice.
Druga rešitev je, da ji priredimo drugo kom¬
binacijo tipk. Kot vse privzete kombinacije je
tudi to mogoče spremeniti v nastavitvah: »f«,
»Setup«/»Keys«, kjer dvokliknemo kombina¬
cijo, ki jo želimo spremeniti.
Podrobnejša predstavitev različnih mož¬
nostih dela z glosarji in uporabe glosarjev
bi preobremenila ta uvod, najdemo pa jo v
VVordfastovem priročniku pod naslovom
Functionalities/Glossaries.
Pa še to: glosarje lahko v Wordu uporablja¬
mo tudi, kadar ne delamo z Wordfastom, le
njegova orodna vrstica mora biti razprta.
Na modrem ozadju se prikaže izvirnik,
prevod pa vtipkamo v spodnjo, v tem p®
meru sivo vrstico. Prevod vedno vpisujemo
samo v spodnjo vrstico in nikamor druga®-
Paziti moramo tudi, da ne izbrišemo in r>e
spremenimo oznak med segmenti, npr. |0>-
Ko je segment preveden, ponovno pritisne¬
mo Alt+dol (ali kliknemo ikono). Prevede®
par se shrani v zbirko prevodov in preselim0
se na naslednji segment.
Tu in tam se zgodi, da želimo imeti izvir®
segment v prevodu takšen, kot je: pomaga'
mo si z bližnjico Alt+Ins, s katero izvirni seg¬
ment prekopiramo v ciljnega. Če želimo p®'
nesti le del izvirnega segmenta, označimo ®
del in uporabimo Alt+F12; ta ga prekopira na
konec ciljne vrstice.
Ko se preselimo na naslednji segment be
sedila, se lahko znova znajdemo pred izvira'
kom na modrem ozadju in sivim okvirčko®'
80
Mostovi 2003 VVordfast
kamor vtipkamo prevod. Obstaja pa še mož¬
nost, da VVordfast v prijavljeni zbirki najde
segment, enak ali podoben temu, ki ga pre¬
vajamo. Tedaj bo najdeni segment predlagal
kot možni prevod.
• Če je najdeni segment popolnoma enak,
bo spodnja vrstica zelena, na njej bo v zbirki
najdeni segment, pred njo pa oznaka <)ioo(>
(za 100-odstotno ujemanje), npr.:
io>
Store the product at room temperature.
<)100{>
Izdelek shranjujte pri sobni temperaturi.
<01
Ker takšen predlog praviloma ne potrebu¬
je sprememb ali popravkov, gremo kar na na¬
slednji segment: Alt+dol.
• Če je najdeni segment le podoben temu, s
katerim se ukvarjamo, bo spodnja vrstica ru¬
mena, na njej bo najdeni segment, pred njo pa
oznaka stopnje ujemanja, npr. <}80{> (80-od-
stotno ujemanje):
lo>
Store the product at room (15°-25°C).
<}80{>
Izdelek shranjujte pri sobni temperaturi.
<01
Predlagani prevod ustrezno prilagodimo
'n nadaljujemo z Alt+dol.
S klikom na ikono za prikaz segmenta lah¬
ko nad odprtim okvirjem prikažemo seg-
ment, najden v zbirki prevodov; v njem bo
Označeno, v čem se najdeni segment razlikuje
°d izvirnega, ki ga prevajamo. (Privzeta bliž¬
njica Ctrl+Alt+M na slovenski tipkovnici ne
deluje; lahko jo spremenimo, preprosteje pa
)e uporabiti kar ikono v orodni vrstici.)
Med prevajanjem se v dokumentu niza¬
lo izvirni segmenti in prevodi teh segmen-
tov- ločeni z oznakami med zavitimi okle-
Paji. Izvirnik in oznake so »skrito besedilo«,
a Pdvzeta je nastavitev, da so vidni. Prikaz
kritega besedila v VVordfastu preklapljamo
s Ctrl+/ .
Ko besedilo prevedemo do konca, imamo
v dokumentu vzporedno »skriti« izvirnik
‘n vidni prevod. Ko takšen dokument pre¬
gledujemo in urejamo, je priporočljivo, da je
»skrito besedilo« vidno. Tako se izognemo
brisanju ali spremembam oznak med seg¬
menti; eno in drugo pri dokončnem urejanju
(t. i. čiščenju) besedila pomeni težave. Dokler
je VVordfast aktiven, so oznake praviloma za¬
ščitene in program prepreči spreminjanje.
Ko pa njegovo orodno vrstico zapremo, za¬
ščite ni več. Mimogrede: ko VVordfast ni ak¬
tiven, bližnjica Ctrl+, seveda ne deluje in pri¬
kaz skritega besedila moramo preklapljati v
VVordovem meniju Orodja/Možnosti/Pogled,
Skrito besedilo.
Prevajanje se samodejno konča, ko preve¬
demo zadnji segment in uporabimo Alt+dol.
Če želimo delo prekiniti pred koncem doku¬
menta, uporabimo Alt+End (ali ustrezno iko¬
no v orodni vrstici). Odprti segment se zapre
in shrani v zbirko; če ne želimo, da se shra¬
ni, uporabimo Shift+Alt+End. Ko pride čas
za nadaljevanje dela z istim dokumentom, se
z Alt+Home znajdemo na odprtem zadnjem
prevedenem segmentu.
Ko dokument prevedemo, vsebuje izvirno
besedilo, prevod in kontrolne znake. Takšen
zapis je enak zapisu Tradosovih datotek. Če
naročnik prevod želi v Tradosovem formatu,
dokument izročimo, kakršen je. Kadar pa je
za končni izdelek potreben navaden čistopis
prevoda, imamo dve možnosti:
• v VVordfastovi orodni vrstici kliknemo
ikono za hitro čiščenje, ki je druga z desne
(privzeta bližnjica Ctrl+Alt+Q za slovensko
tipkovnico potrebuje spremembo). Program
bo odstranil izvirno besedilo in kontrolne
znake, ne da bi posodobil zbirko prevodov.
Če želimo zbirko posodobiti - to je smisel¬
no, kadar smo dokument urejali po prevaja¬
nju - izberemo drugo možnost:
• kliknemo »f«, »Tools«/»Tools«/»Clean-
-up«. Pritrdimo na vprašanje, ali želimo po¬
sodobiti zbirko. Ta postopek je priporočljiv
tudi, kadar moramo oddati neprečiščeno
besedilo v Tradosovem formatu, saj želimo
imeti v zbirki prevodov vključeno zadnjo,
prečiščeno različico besedila. Seveda mora¬
mo tedaj čiščenje opraviti na kopiji besedila,
ki ga bomo oddali, saj ga sicer spremenimo v
navaden čistopis.
81
Jaro Lajovic Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 82-82
Zgodbe ni konec...
Wordfast ponuja še veliko drugih možno¬
sti, ki jih v tem opisu vseh seveda ni mogo¬
če predstaviti. Za konec zato samo peščica ti¬
stih, za katere je dobro vedeti že spočetka in
hitro pridejo prav.
• Prenosljivi/neprevedljivi nizi (place-
ables). Vsa števila in povezane kombinaci¬
je črk in števk obravnava VVordfast kot pre-
nosljivke. To pomeni, da jih lahko primemo s
Ctrl+Alt+levo oziroma Ctrl+Alt+desno in jih
prenesemo v ciljni segment s Ctrl+Alt+dol
(prekopirale se bodo na mesto kazalca). Ta
možnost zelo olajša delo in zmanjša možnost
napak v dokumentih, v katerih je v besedilu
veliko številk, kod, šifer in podobnega.
Če program naleti na prenosljivko, ki sama
tvori segment (npr. vrstico, v kateri je samo
številka ali kombinacija števk in črk), nas po
njej niti ne vpraša, temveč jo preskoči in takš¬
no, kot je, ohrani v prevodu. To je praviloma
praktično in dobrodošlo, ne pa vedno. Kadar
ni, lahko takšne segmente VVordfastu vsili¬
mo v prevajanje tako, da jih označimo in pri¬
tisnemo Shift+Alt+dol. Kombinacijo lahko se¬
veda uporabimo tudi vselej, ko želimo izbrati
segment, ki se ne ujema s tistim, kar bi dolo¬
čil program sam.
S posebnimi nastavitvami v t. i. Pandorini
skrinjici (»f«, »Setup«/»P.B.«) lahko kot pre¬
nosljive nize določimo tudi besede, pisane z
veliko začetnico, pisane samo z velikimi čr¬
kami, nize med določenim parom znakov ali
nize, v katerih je določen znak. Tudi to se po¬
gosto izkaže za zelo praktično.
• Povezava z zunanjimi slovarji. Z Word-
fastom je mogoče povezati zunanje elektron¬
ske slovarje na lastnem računalniku, npr.
uveljavljene Amebisove in druge slovarje ali
slovarje na internetu. Postopek povezave je
za kanček zahtevnejši in je opisan v priročni¬
ku programa. Ko je povezava narejena, lah¬
ko postavimo kazalec na besedo ali označi¬
mo izraz, pritisnemo na izbrano kombinacijo
tipk - npr. Ctrl+Alt+D za zunanji slovar 1 - in
Wordfast bo izbrani niz samodejno poiskal
v izbranem slovarju. Funkcija deluje vedno,
kadar je VVordfast aktiven, ne samo med pre¬
vajanjem!
• Združevanje in obrat zbirk prevodov.
Če imamo dve zbirki prevodov, ki bi ju radi
strnili v eno, najprej eno prijavimo kot iz¬
brano (»f«, »Translation memory«/»Files«/
»Select TM«) in potem z »f«, »Translation
memory«/»Service«/»Merge« izberemo dru¬
go. Druga zbirka se bo dodala prvi. Priporoč¬
ljivo je, da kot prvo zbirko določimo tisto, ki
je večja, kot drugo pa manjšo: tako bo zdru¬
žitev hitrejša.
Obrat zbirke omogoča, da zbirko, ki je na¬
stajala med prevajanjem npr. iz angleščine v
slovenščino ali je bila pripravljena za to smer,
spremenimo v zbirko za slovensko-anglešk«
prevode. Izhodiščno zbirko moramo prijavi¬
ti kot izbrano, nato pa jo z »f«, »Translation
memory«/»Service«/»Reverse« spremenim0
Novonastala zbirka se shrani pod drugim
imenom.
82