"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC - * i i Official Organ Yugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze glasilo — prosvetne matice j. s. z. ST. — NO. 1487. Katero« mm aeeoatf-elaaa na«ter, Deeemfcer «. IMTT. a« tka »••< offiaa ■ l iki««!*. IIU mm*rr the Ae« o( l«>|r«w •! Mareh Ir«. IRr«. CHICAGO, ILL.. 11. MARCA (March 11), 1936. > _ 'utillahrd nrrklr at a:«« 1 N. I.aw»»«lale Ave. LETO — VOL. XXXI. EVROPA SE BLIŽA NOVI VOJNI KATASTROFI hitlerjeva taktika vodi svet neizogibno v klanje i . _ . ■ mmmmmmmm Provokacije nacijske Nemčije posledica zgrešene versaillske "mirovne" pogodbe Nakane proti USSR. — M r zn je in konflikti med deželami nastajajo vsled ekonomskih vzrokov Uspehi delovanja švedskih socialistov Vedno večje zahteve za oboroževanje — in za nadaljne davke! i ■ ■!■■! M I S+AVKOKAZ V ŠKRIPCIH DRAMATIČNA poteza, ki jo je izvršil Adolf Hitler s preklicem lokarnske pogodbe med njim, Francijo, Anglijo in Belgijo, je dosegla v Nemčiji ves zaželjeni efekt. Nemško ljudstvo je v pomanjkanju veliko bolj kakor pa pred prihodom nacijev v vlado. To je nevarno, zato so potrebni pom-pozni govori in "velika dejanja". Eno takih "velikih"^ dejanj je Hitler izvršil dne 7. marca, ko je razveljavil pakt, v katerem se je obvezal, da ostanejo meje med Francijo. Belgijo in Nemčijo nedotaknjene. "Od kar sta francoska in sovjetska vla- da sklenili zvezo, je ta pakt kr-Jen in Nemčija se zanj odpoveduje odgovornostim in obveznostim." Tako je grmel Hitler in navdušenje za njegova izvajanja med ljudstvom je bilo baje velikansko. V resnici je dobil Hitler med ljudstvom v svoji deželi tak vpliv zato, ker je že pred prihodom v vlado trdil, da zavezniki ne bodo dali Nemčiji enakovrednosti, če si jo sama ne izvojuje. Demokratične nemške stranke v tem oziru v inozemstvu niso dobile opore, kajti zavezniki, njim na čelu Francija, so zahtevali, da se ver-saiJLska pogodba — pa naj bo •e tako poniževalna za Nemci)© — mora izpolnjevati. Hitler jo je zavrgel in s tem silovito dvignil nemški šovinizem. Toda življenske razmere nemškega ljudstva so se pod njim skrajno poslabšale. V ta- kdaj prej v prošlih 15. letih. Ampak krivdo vali na sovražno tujezemstvo, katero se noče sprijazniti z resnico, da Nemčija ne bo več igrala vlogo premagane in inferiorne dežele. Hitlerjev dramatični preklic lokarnske pogodbe je napravil v Evropi nič koliko strahu pred novo vojno. Hitler vojno rabi, zato svojo taktiko uravnava v to smer. prav tako, kakor potrebuje za ohranitev svoje "veličine" dramatične, grozilne in druge bombastične geste Mussolini. Adolf Hitler pravi, da je poslal v demilitarizirano nemško porurje svojo armado zato, ker je Francija kršila lokarnsko in mirovno pogodbo. Prvo radi-tega, ker se je zvezala s sovjetsko Unijo, drugo pa, ker se ni razorožila, kakor je obljubo-vala. Ko je Hitler sklical "državni zbor" k izrednemu zase- kih momentih iščejo diktatorji , dramatičnih prilik, da se ljud- fvetu z*sta,la saP*: stvu predstavijo za od rešeni ke, druge dežele pa očrnijo, ali pa kajti očividno je storil to radi tega, ker ima spet nekaj za ro- zvale krivdo za 'nesporazume" kavom. in oboroževanje edinole nanje. Te taktike se poslužuje Hitler. V Nemčiji je navzlic "pa-triotični propagandi" milijone ljudi skrajno nezadovoljnih. Do izraza ne morejo, ker je organizirana opozicija v tretjem rajhu nemogoča. Hitler ve, da -je med nemškim ljudstvom danes večje pomanjkanje kot Izvajal je, da je pripravljen skleniti z državami na zapadni meji (s Francijo in Belgijo) ne-napadalni pakt za dobo 25 let. Pripravljen je skleniti sličen sporazum tudi s Poljsko in Nizozemsko. "Ampak kdo naj veruje Hitlerju," so vpraševali v Parizu. (Nadaljevanje na 5. strani.) Zedinjene države bodo leto* potrosile nad milijardo dolarjev za oboroževanje, ali več, kot kdaj prej v mirni dobi. Ker pa »e denarja ne pobira na cesti, zahteva vlada, da kongres naloži nove davke. To bo storil — toda kompanije »o takoj zagrmele, da se njihovih dobičkov ne sme ie bolj obremeniti. Tako je nastala možnost, da dobimo poleg državnih tudi federalni "sales tax". Enako je z davčr«:mi bremeni na Jfaponskem. T Prav tako v Angliji, kjer je vlada nedavno sklenila potrošiti stotine nadaljnih milijonov za "obrambo"^ Nemčija je ža vsa spremenjena v vojašnico. Musolini ima pod orožjem nad milijon mož. Sovjetska Unija je primorana v oči g led sovražnih sil večati izdatke za oboroževanje. Ali ljiftistvu to kaj korist? Kje? Ko se narodi poglobe v taka vprašanja, pa postane boljše in varnejše na svetu. Konvencija soc. stranke v Ohiu Konvencija soc. stranke v Ohiu se bo vršila 4.-5. aprila v Akronu. Kampanja YPSL Soialistična mladinska liga (Voung Peoples Socialist League) zbira agitacijski sklad v vsoti $2,500. Poročajo, da so postojanke YSPL v tej kampanji zelo delovne in da napredujejo tudi v članstvu. Dne 2. marca so v New Yorku zastavkaii nameščenci v velikih pisarniških in stanovanjskih (apartment) zgradbah. To je ena največjih stavk, kar i« jih ja dogo«lilo poslednjih nekaj let v New Yorku. Za klerke, delavce in stanovalce v prizadetih zgradbah je tudi najbolj neprijetna. Zvtfsa posestnikov j« najela več tisoč skebov. Kako stavkarji ravnajo c njimi, kadar koga dobe v roke, priča ta slika. Obilen posetna priredbi v korist "Proletarca " Turčija za obrambo Proračun Turčije za obrambo je zvišan v primeri s prejšnjim letom blizu $10.000,000; vzrok naraščanju proračuna so zvišani izdatki za oboroževanje. Apel za osvoboditev |»oliiiritili jetnikov \ Rusiji Socialistična-delavska inter-nacionala je znova izdala apel na vlado sovjetske Unije za o-svoboditev tistih političnih jetnikov, ki so bili revolucionarji že pod carizmom in imajo za njegovo strmoglavljenje in preobrat neoporečne zasluge. Ena teh je sodružica Eva Broi-do, veteranka socialne demokracije v Rusiji do boljševiške-ga prevzema vlade, in članica njenega odbora. Stara je 60 let. Vsled svojih revolucionarnih aktivnosti je bila več let v carjevih zaporih, zdaj pa je v sovjetskih že osem let. Nedavno ji je bila kazen podaljšana spet za pet let. Apel' socialistične-delavske internacionale je podpisal njen predsednik Louis DeBrouckere. v katerem pravi, da je edini zločin omenjene sodružice to, da je ostala zvesta načelom socialne demokracije. "To teroriziranje političnih jetnikov po OGPU se nadaljuje v leto 1936. v devetnajsto leto sovjetskega režima," vzklika DeBrouckere, in vprašuje: "čemu to mučenje? Ali more kdo trditi, da je v interesu revolucije? Nikdar nisem verjel in nikoli ne bom, da so špi-J°n, ječar in rabelj prave ^fste delavci za zgraditev socializ-„„ »» ma. Nato izvaja, da niti tisti, ki menijo, da je bil teror v obstoječih razmerah neizbežen, ne morejo trditi ali verjeti, da bi osvoboditev revolucionarke kot je Eva Bro^do ogražala sovjetsko vlado. "Rusi so se osvobodili carjev," pravi dalje proglas, "am-palconi ne bodo dovršili svoje revolucije dokler se ne iznebe ostankov duha carske Rusije — dokler ne odpravijo eno izmed najslabših ostankov izTa-sov carskega režima — Okhra-no terorja, ki se nadaljuje pod novim imenom." Proglas zaključuje: "Osvobodite revolucijo izpod OGPU! Izpustite Evo Broido na prosto!" Za osvoboditev političnih jetnikov v Rusiji iz delavskih vrst delujejo poleg s.-d. internacionale posebno Trockijevci. Njihovih pristašev je mnogo v ječah. , Vrednost sodelovanja dramskih in pevskih zborov med naselbinami zopet izkazana Vzlic lepemu dnevu prošlo nedeljo, ki je vabil ven iz mesta, in kljub obilici zabav, ki jih imajo naša društva in klubi, je bila udeležba na prireditvi kluba št. 1 v korist Proletarca dokaj povoljna. List bi sicer zaslužil, da bi bila dvorana natrpana. Zabava je trajala ob najboljšem razpoloženju do polnočne ure. Spored je bil raznoličen. O-tvorili so ga igralo in igralke dramskega odseka Slovenskega narodnega doma iz VVauke-gana, ki so vprizorili burko v dveh dolgih dejanjih "Dva potepuha". Ljudje so se kroho-tali, kakor je obljubljal režiser igre Martin Judnič, da se bodo. Poudaril je tudi, da je to nič drugega kakor burka. V nji je posebno par prizorov, ki jih bi bilo dobro predelati, da bi dobili, kako bi rekel, bolj literarno obliko. Kulture pa v burkah itak ni. Veliki večini je predstava ugajala, posebno še zaradi smeha, kajti klub št. 1 že dolgo ni predstavil komedije. Prišli so VVaukegančani in ustregli z njo. Igralci in igralke so vloge dobro izvršili. Posebno sta se odlikovala oba "potepuha", katera sta igrala Martin Judnič in Andrc\v Možek. Okrog teh dveh se suče vsa burka. Prav tako so se potrudili ostali igralci in igralke, kot Mary Hrovatin. ki je izborna moč za karakterne vloge, Rozi Skala, Lovro Ogrin, Vinko Pink, Frank Velkovrh, Jennie Miller, Elsie Novak. Jack Mesec, May-mie Kirn, Joe Oblak, Frank Nagode, Frank Pezdir in Paul Peklaj. Rudolf Skala je bil suf-ler, kakor je nam pojasnil tiskan spored. Vrednost te prireditve se je (Nadaljevanje na 4. strani.) Ameriški plutokrati za onemogočenje unij Odbor, ki deluje za organiziranje delavcev v industrialne unije, ima pred seboj težavno nalogo. Na eni strani mu je v oviro eksekutiva Ameriške delavske federacije, ki je za o-hranitev forme zastarelih strokovnih unij. Na drugi pa so se trusti in razni posamezni kar-teli zavzeli, da mora odprta delavnica ostati v veljavi. V stavkah v Akronu, v New Yorku in v drugih krajih so kapitalisti jasno izpričali, da mislijo resno. Rajše potrošijo milijone za najetje skebov, provokatorjev in v druge svr-he, samo da uničijo unijo, kot pa da bi delavcem kaj pribolj-šali. "Zaprta delavnica" je zanje mora, zato trosijo kolikor zmorejo v podkupovanju policije, sodnikov in za subvenci-ranje kapitalističnega časopisja. Poleg tega izdajajo tu in Um "delavske" liste, ki so lastnina kompanij in dozdevno urejevana delavcem v korist ter za boj proti unijam, katere debele "raketirske delavske voditelje", kakor poudarja kapitalistična propaganda. Slabo za ameriško delavstvo je, da te vrste boj proti njim kaj dobro uspeva. Naprej in naprej se delavci puste ujeti starim zavajalnim geslom. Posledica je, da so se dobički večine korporacij, posebno tistih, ki razpolagajo z milijoni in milijardami imovine, lani dvignili prav blizu stopnje kafcor so bili leta 1929, ko je dosegla "prosperiteta" višek, dočim je brezposelnih še vedno nad 12,-000,000. Tistih delavcev, ki so sicer čezmerno zaposleni, toda skrajno nezadostno plačani, pa je še veliko več. To je nevzdržno stanje. Delavci ne morejo garati zastonj, družbe pa prav tako odločno odklanjajo uvedbo .mezde in cen, kakršne bi njihnim delavcem omogočile dostojno življenje. Drugega izhoda ni kot da se delavci organizirajo v unijah in jih izboljšajo (oliko, da izrinejo iz njih vse raketirske vplive in take odbornike, ki so demokrati ali republikanci. Kajti dokler se ameriško delavstvo ne odloči zn program, kakor ga propagira naše gibanje, bodo ostali žrtev plutokratov. IZMED VSEH DEŽEL IMA ŠVEDSKA NAJVIŠJI ŽIVLJENSKI STANDARD Izborno razvito in strokovnjaško negovano zadružništvo. — Napredek ženskih organizacij NAJJAčJI dokaz vrednosti konstruktivnega dela v korist ljudstva nam nudi švedska. Njena socialna demokracija je izvojevala delavstvu višje plače kot jih imajo delavci kjerkoli drugje in brezposelnost je na švedskem nižja kot v katerisibodi deželi na starem kontinentu, z izjemo Rusije, ki pa se razvija v popolnoma drugačnih razmerah, zato se nje Švedski ne more primerjati. Švedski delavci imajo danes v Evropi najvišji življenski standard. Stanovanjski problem ni za delavce rešen v nobeni državi na svetu tako izborno kakor na švedskem. V drugih sploh rešen ni. Petnajst odstotkov delavskega ljudstva v glavnem mestu Stockholmu stanuje v kooperativnih palačah, v katerih imajo proti nizki stanarini udobna stanovanja z vsem komfortom, ki ga more nuditi današnja gradbena tehnika. To pomeni, da živi 50,000 delavcev v Stockholmu v ljudskih palačah, ostali pa imajo večinoma svoje hišice, vse v vrtovih, ki so si jih zgradili s pomočjo kreditnih društev. Te zadružne ustanove delujejo na Švedskem skupno za skupnost pod najrazum-nejšim vodstvom, katero ima socialni čut, ne pa, kakor v Zed. državah, ko se tudi slične ustanove socialnega značaja, izrablja zgolj za interese posameznikov v vodstvih. Zadruge na Švedskem kontrolirajo 20 odstotkov trgovine na drobno in debelo, poleg tega pa posedujejo mnogo tovarn, mlinov in drugih ustanov gospodarskega značaja. S pomočjo zadružništva si je švedsko delavstvo pridobilo izboljšave, kakršne so v deželah absolutnega privatnega lastništva nemogoče. Delavci na švedskem ne poznajo gospodarske negotovosti, kakor jo imamo delavci v Zed. državah, kajti preskrbljeni so v vsakem slučaju: v brezposelnosti in v boleznih. Na švedskem je precej rudniške industrije, toda kempe rudarjev na švedskem se od ameriških kompanijskih kemp razlikujejo kot noč od dneva. Po zaslugi zadružništva se privatna industrija na švedskem zadovoljuje z zelo nizkimi dobički, ker mora konkurirati z zadružnimi podvzetji. švedske unije so dovolj močne, da so izvojevale za delavce v privatnih industrijah tolikšne mezde, kakršne imajo v zadružnih tovarnah. Ker je sociaina demokracija na Švedskem razvila socialni t čut med najširšimi ljudskimi množicami, je država kot taka dosegla v gospodarstvu pod vodstvom socialistov v vladi presenetljive uspehe. Elektrarne so večinoma državna posest in električni tok prodajajo po izredno nizJci ceni. Ne samo delavci, tudi ljudstvo na deželi je deležno stoterih ugodnosti, ki jih nudi ta pripomoček. Lesna industrija je na švedskem ena najvažnejših. Gozdove regulira vlada. Že okrog polovico, ali 12,500,000 akrov, jih ima v posesti država. Vsled dalekovidne gospodarske politike švedske vlade—ki ji načelujejo člani socialdemokratske stran- (NadaijevaiJje na 3. strani.) ali bo "stara garda" v new y0rku podpirala r00sevelta? Frakcija militantov v new-yorški socialistični stran-ki je raztrosila vest, ki je bila objavljena tudi v kapitalističnem časopisju, da bo "stara garda" socialistične stranke v letošnji kampanji podpirala predsednika Roosevelta. New Leader z dne 29. februarja označuje to trditev #a iz trte izvito laž, kakršnih se v boju proti socialistični večini v New Yorku poslužuje zveza militantov in komunistov. New Leader ostro kritizira Norman Thomasa, ker dovoljuje, da njegovi pristaši v svojem boju proti "stari gardi" u-porabljajo taka nečedna, po-šteneh ljudi nevredna sredstva. Na prošli seji kluba št. 1 v Chicagu je tudi profesor May-nard C. Krueger izvajal, da bosta Forvvard in Ne\v Leader skupno s staro gardo podpirala Roosevelta. Ta dva'časopisa to odločno zanikavata. Krueger pripada v stranki levemu krilu. T' PRIHODNJI /HO It JSZ no V <111 ( Al, I I tej .številki na 4. strani jr izid splošnega glasovanja o sedežu /prihodnjega zbora, is katerega je razvidno, da se je velika večina izrekla za (.lii-cago. Prihodnji zbor JSZ in Prosvetne matice ho torej v tem mestu dne 4. in 3. julija. Zaradi važnosti, ki jo ho imelo to zborovanje, naj klubi že zda j skrbe, da bodo ftotovo zasto/Hini s svojimi delegati. Istotako društva Prosvetne matice. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo Mo $3.00; xa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. STAVKA, KI JE POVZROČILA MNOGO NEPRILIK Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Psbliahed every Wedne»day by the YufT»siav Workmen'a Publlshing Co., Inc. Kstafolished 1900. Editor...............................Frank Zaits. Business Manuger.................Charles Pogorelec. Asakbtant Business Manager.............John Ital. Jr. SUBSORlPTlON RATRS: feslted States: One Year $3.00; Si* MonUis $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndule Ave. Telephonet ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Kdaj bo konec fašističnih provokacij? Milijoni, ki so padli v zadnji svetovni vojni, so izgubili življenja zamanj, kajti na pragu je nova svetovna vojna. Nikdar v zgodovini ni trošilo človeštvo v pripravljanju za klanje in rušenje toliko kakor danes. Smrtonosne in uničevalne priprave se mahoma izboljšujejo. Vse dežele na svetu so v oboroževalni tekmi. Vse vlade trdijo, da jim je mirovna politika Vodilni smoter. Nešteti ministri, poslaniki in drugi državniki v svojh govorih priznavajo preteče zlo in svare pred katastrofalnimi posledicami. A vzlic temu se pripravljajo na vojno. Novo svetovno klanje izzivajo posebno Nemčija, Italija in Japonska. Prvi dve sta docela fašistični, Japonska pa napol-fašistična. Hitler in Mussolini ne priznavata nad sabo nikake oblasti ali kontrole. Vsak njun ukaz je zakon, proti kateremu ni ugovora. Kdorkoli se drzne reči ali celo zašepetati kritično besedo v neprava ušesa, je naznanjen in vržen v zapor ali v jet-niški tabor, kjer trpi mesece in leta brez obravnave ali obsodbe. Taka je fašistična diktatura. Brutalna in provokativna. Nemčija ima vzroke za pritožbe. Ima jih tudi Italija, kajti druge imperialistične sile so na boljšem, ker imajo več plena. zni strokovnjaki natančneje preiskali najdišča in deželo na račun neke družbe. Toda ne- guš se je do danes branil, da bi ... izdal koncesije. O drugih naj-Toda ne Hitler, ne Mus^)lini, ne bosta koristila ljudstvu njunin^j^.j^ S() J>07neje poročali iz držav, pač pa ga pehata v pogubo. Sedanje homatije in priprave na klanje ljudstvu na svoj način dokazujejo, da je pod kapitalizmom mir nemogoč. V sedanji uredbi ne more rešiti nobeno društvo narodov socialnih problemov svetovnega značaja, niti ne more ustvariti pogojev za pravičnejšo distribucijo sirovin. Socialistična uredba je edini izhod, ker le v nji bo načelo O t«*iii in onem V n«-wyorikih zgradbah je upotlenih tisoče delav-cev. Operirajo vipcnjace, čistijo, tirali jo, kari jo, popravljajo itd. Ko so nedavno zatlavkall, to te stanovalci znašli v telo neprijetnem poloiaju. Ni igrača hoditi po ttopnicah do 20 in več nadstropij. In če vrhu tega zmanjka tudi toplote, če ni nikogar, ki bi čUtil, operiral ventilacijske naprave in Isvrieval popravila, je sa prizadete ret neugodno, župan LaGuardia al je ve- liko prizadeval, da bi sporni ttranki pripravil čimprej v poravnavo. Unija je njegov predlog, da ae spor iaroči v raatodbo posebnemu posredovalnemu odboru, sprejela proilo nedeljo. Policija pa je pomagala po tvoje, tev eda ne na tirani ttavkarjev. Na tlikiJa J. J Bambrick drugi od leve, voditelj ttavkarjev unije Building Service Em-ployet, brez klobuka, t skupino pikelov, katerim daje navodila. Ivan Vuk: V ieiell hililljftke kralji«** Malic Abesinija — Etiopija (Nadaljevanje.) Od tistih prvih najdb so ra- izkoriščanja in ropanja izUrebljeno in samo v nji bodo res dani pogoji za sodelovanje vsen narodov v korist skupnosti. Za omejitev vojnih mornaric Predstavniki velesil, katere imajo velike vojne mornarice, so na svoji zadnji konferenci v Londonu takoj prvi dan pričeli s starimi diplomatskimi triki. Zastopniki ameriške vlade so predlagali zmanjšanje vojnih mornaric na tak način, da jo bi Zed. države nič ne zmanjšale, pač pa jo bi morala Japonska. Japonci pa so predložili načrt za odpravo drednavtov in sploh vseh takih vojnih ladij, ki so zgrajene v napadalne namene. Tu pa bi bile udarjene Zed. države in Anglija, kajti njuno bro-dovje je zgrajeno ne samo za obrambo njunega obrežja, pač pa v agresivne namene, to je, za varovanje kolonij in protek-tiranje interesov njunega kapitalizma v inozemstvu. Japonski predlog sta obe odklonile, zastopniki Japonske pa So nato zahtevali, da naj bodo vse tri mornarice enako močne. Tudi to jim je bilo odklonjeno. Nato so odšli in izjavili, da jih prejšnja pogodba med Japonsko, Zed. državami in Anglijo nič več ne veže. Določala je velikost vojnih mornaric teh treh velesil na podlagi 3-5, to je, da sme imeti Japonska vojno mor-parico, ki bo obsegala tri petine velikosti ameriške ali angleške. Japonski vladni krogi so po odhodu svojih zastopnikov z londonske konference izjavili, da Japonska vzlic temu nesoglasju ne namerava pričeti z oboroževalrto tekmo na morju, ako se ji ognejo tudi Zed. države in Anglija. Toda jačanje vojnih mornaric vseh treh dežel je že v teku. Vse tri so vodilne tekmovalke na mednarodnih trgih, vse tri so imperialistične in v vseh treh delujejo zakoni dobičkarskih sil, kakršne povzročajo imperialistične vojne. abesinskega visokogorja, o njegovi vrednosti pa ni mogoče zavoljo molčečnosti, ki je spremljala ta dela, povedati kaj toč-nejšega. V vseh primerih zožujejo širna ozemlja lave najdišča že v naprej zelo močno. Na somaljski visoki planoti doslej niso nič odkrili, kar bi bilo vredno govoriti. Brez dvoma nahajamo tam zlato, a premalo za pridobivanje na veliko. Nahajališča si j ude pa bi morali celo v na jodaljenejših predelih države iskoriščati na veliko." 4 Tako pravi Pierre Lamare. Ko je prosiuli Rickett presenetil svet s svojo koncesijsko pogodbo, kir vsebuje glavni I patov je obsegalo tudi del Severne Abesinije, posebno tisti del okrog Modrega Nila. In tu krat vladala svetopisemska so se tisočletja mešali protiha-kraljica Saba. Slišala je o mo- mitski narodi s semitskimi na-drem kralju Salomonu in skle- seljenci iz Arabije. j nila oditi v Jeruzalem, da pre- V novi zgodovini se je ime izkusi njegovo modrost. Ta ob-fHabeš slišalo v sedmem stolet-isk je bil po abesinski * godov i- ju po Kr. Spominja se ga v ni velepomemben za vso bodoč- svojem, pismu prerok Moha nost etiopskega kraljestva do med, ki ga je pisal Negasiju ali današnjega dne. * Zakaj "Ke- kralju HabeŠa v Aksumu. V bra Nagast", etiopska zgodo- deželi rabijo to ime samo Be-vina iz 4. stoletja pred Kristom dnini na obalah Rdečega mor-trdi, da je Salomon postregel ja, ki so muslimani in«so to ime lepi tujk.i s hudo začinjenimi prevzeli od arabskih trgovcev, jedrni. Radi tega je kraljico V Samharu je neko mesto, ki Sabo ponoči prijela huda žeja. se imenuje Bar Habeši, kar po-Ni mogla vzdržati in je odšla meni noč Abesinca. ker so ka-k studencu, da se napije. Mo- ravane, ki radi strašne vročine rala pa je iz svoje spalnice niso mogle hoditi podnevi, mo-i skozi spalnico modrega kralja, rale tu prebiti dan in potovati Salomona. In iz te žeje se je ro- ponoči, dil praoče tistih, ki SO prema * fftll leva i/, rodu Jude, Mene* lik, sin Salomonov. Po ustnem^ izročilu starih Abesincev so v Abesiniji nekoč igrali Judi veliko vlogo. Vladali so celo Abesinijo. Kraljica iz Sabe je rodila s Salonjonom V sami Abesiniji se je jelo rabiti ime Etiopija po letu 341.. Ko so Abesinci priznali krščanstvo. Kralji od Aksuma so uvedli v svoj dvor grški jezik in dali prevesti sveto pismo na e-tiopski jezik. V JSeptuaginti se predmet petrolej, so razni stro-1 sina, ki jo bil vzgojen v Jeru-|('ute prfvie Ktiol)ija kot ime za kovnjaki takoj menili, da pe- zalemu in potem ustoličen kof,Ieže,° Kuš, ki jo je poznal sta-trole.ja v Abesiniji doslej sploh kralj kraljev v Abesiniji ter ta- n svd- r° je d« s<) še niso ugotovili. Tudi tla tam ko osnoval Žaliti Hitlerja ni dovoljeno T . Nemška vlada je vložila v Franciji tožbo proti pariškemu časopisu Le Journal, kateri je priobčil daljše poročilo o Hitlerjevih ljubavnih razmerjih. X Berlinu pravijo, da so epizode iz Hitlerjevih odnoŠajev do žensk izmišljene in ob enem pa je tako pisanje o fuehrerju insult ne samo na njegovo osebo ampak na ves tretji raj h. Francoska vlada je omenjeni časopis sicer zaplenila, toda nemške vlade to ni takoj potolažilo. Tožbo je umaknila šele več tednov pozneje. To ni edini slučaj, ko vlada tuj£ dežele gazi svobodo tiska v drugih. Musili ni na pr. je pred kakim letom zahteval od češke vlade, da ustavi sovražno pisanje proti njemu, posebno še žalitve. Vlada v Tokiu je ukazala oblasti na Kitajskem, da mora preprečiti v kitajskem časopisju hujskanje proti Japonski. Poljska vlada ima dogovor z Nemčijo, da poljski listi ne bodo pisali žaljivo o Hitlerju in drugih članih njegove vlade, in časopisje v Nemčiji bo vračalo Poljakom z enako mero. O svobodi tiska v takih deželah seveda ni govora, kajti časopisje je v njih degenerirano za orodje vlade. niso ustvarjena po tem. da bi dala slutiti tekoče zlato. Petro-lejska ležišča so pač izdatnejša v deželah, kjer zemlja zložno valovi, ker se v globinah med takšnimi griči petrolej najlažje nabira. Abesinija pa je po vsem svo jem značaju zelo. robata. visokogorska z globokimi soteskami presekana dežela. Poleg tega v granitih in lavah, ki pokrivajo večji del dežele, po navadi ni ležišč petroleja. Res pa je, da se opirajo strokovnjaki skoraj samo na poznanje Abesinije, kakršno je bilo pred petimi ali več leti. V tem času pa smo zvedeli o njej marsika j novega, dasi je še vedno nepoznana dežela in da smo o nji prav malo poučeni. Vesti o njenih ogromnih bogastvih se ponavljajo trdovratno. * Svetopisemski Salomon, kralj Izraelcev, je slovel po svo" modrosti, da rili kakor o veku in kralj J so o njem govo-nenavadnem člo-n. V Etiopiji je ta- ri svet. To najstarejšo dinasti- 5ki in latinski prevajalci svetih knjig imenovali Madianitkinjo, kf je bila Mojzesova žena, da je Etiopčanka, med tem ko se v hebrejskih izvirnikih imenuje, da je Kušitkinja. Tako je po Septuaginti razširjeno ime Etiopija. To ime se je tako razširilo, da je Florentinec Ameri-go Vespucci v XV. stoletju imenoval celo tisti del morja na se-negalski obali za Etiopski o-cean. Stari pisatelji, med njimi Etiopski viri za zgodovino Plinij, imajo že detajlna imena naseljevanja vladajočega na-jza posamezne dele dežel, preroda v Abesiniji počivajo na bivalce ob Rdečem jo. V Abesiniji se resnično še nahaja pleme, tako zvani Fa-lahi, ki so pravi židovski tip, baje potomci tretjega Noeto-vega sina Kama. Pa tudi nomadi Zalani se štejejo med Izraelce. Ti Judje so se vselili v Abesinijo že zelo zgodaj in zato se je njihova vera nekako udomačila v Abesiniji. Borba za "oavoboditve" v Jugoslaviji. čikaški (ilas Radnika, bivše glasilo jugoslovanske sekege komunistične stranke Zed. držav, se zdaj navdušuje za "ple-menske" države — Hrvati v samostojni Hrvatski, Macedonei v svoji, in Slovenci, s klerikalci na čelu — kakopak —- v svoji. Iz tega razloga so hrvatski komunisti v Ameriki za sodelovanje z Mačkovo stranko na Hrvatskem. Slovenski delavski listi v starem kraju trdijo, da je Mačko-vo hrvatsko-šovinlstirno gibanje sovražno marksističnemu dl-iavstvu — ampak pristašev bivšega komunističnega glasila v Ameriki to prav nič ne moti. Kajti v opravičevanje svoje mo-tovilaste jezuitske politike pravi (izdaja z dne 3. marca):- "Med nami (komunisti iij mačkovci) sicer obstoje neSo-glasja, bodjsi v programu in taktiki, toda med obojimi je podlaga za enotno stvar— medveda je treba nnjprvo ubiti, o njegovi koži pa m\ borno šele potem prerekali." Namen posvečuje sredstva. Hrvatski komunisti v Zed. državah, v Franciji in drugje se veliko ukvarjajo z bojem proti sedanjemu režimu v Beogradu. To je razumljivo, kajti ta je še vedno poti vplivom belogardistov, ki so dobili po begu iz Rusije zavetje v Jugoslaviji. Ko pa se režim v Beogradu sporazume z vlado v Moskvi, bodo morali hrvatski komunisti spremeniti taktiko, kajti namesto za razbitje Jugoslavije bodo delovali za njeno edinstvo, kakor delujejo na primer na češkem, češka je namreč sklenila obrambno zvezo s sovjetsko Unijo. "Nacionalni borci." Naši znanci okrog (ilasa Radnika se zelo prizadevajo za osvoboditev nacionalnih borcev v Jugoslaviji, ki so v ječah. Pred nekaj dnevi jim je bil dodan v zapor macedonski posla-nec, ki je skušal svojo "nacionalno" borbo pospešiti v skupščini s streljanjem na premierja Stojadinoviča. Atantat se mu ni posrečil. Dosegel je le. da ima v svetovni javnosti Jugoslavija še bolj balkanski ugled. V Jugoslaviji je nekaj takozvanih nacionalnih borcev, ki so pristaši demokracije in zdravega razvoja ljudskih množic. Oni se iskreno bore za preuredbo države na boljši, pravičnejši podlagi in za jezikovno kulturne pravice bodisi Hrvatov, Slovencev ali Macedoncev. Veliko pa je tudi takih, ki bi napolnili ječe z ljudmi drugih prepričanj takoj ko bi dobili oblast. Tudi l judi, ki pi&ejo v (ilas Radnika, bi vrgli v zapor, samo ako jim bi prišli v pest. Tudi "nacionalni borec" dr. Korošec je bil par let interniran. Zdaj je spet notranji minister in meče v zapor-druge "nacionalne borce". i Shod proti jetnisnicam v Jugoalaviji. V nedeljo 23. februaraja so v Clevelandu zborovali za -st(^niki slovenskih in drugih jugoslovanskih društev v obrambo političnih jetnikov v Jugoslaviji. Zapisnikar Joseph Merhar pravi, da so sprejeli "tudi reaoiucijo proti postopanju fašistične diktature v Italiji napram zatiranim Jugoslovanom." Dalje isti zapisnikar poroča, da skličejo v bližnji bodočnosti javen shod v obrambo nacionalnih in delavskih borcev v Jugoslaviji, za (Tovornika pa bosta povabljena Ix>uis Adamič in Don Niko Gr-škovič . .. Leon Trocki se enako nespretno bori za osvoboditev svoji pristašev v sovjetskih ječah. Delavska-socialistična internaeto-nala je edina velika organizacija na svetu, ki se bojuje za osvtv-bodi te W-pošt enih ljudi, khso v zaporih in v koncentracijskih kempah, brez ozira, v kateri deželi. Le to je iskrena taktika? res dober namen. "Radnički Borbi" je nemogoče ustreči. Naj bo v pojasnilo gornjemu naslovu rečeno, da tega niti ne skušamo. Privoščimo ji čimveč uspeha v njenih prizadevanjih, koristiti delavstvu, v ta namen pa ji prijateljsko svetujemo, da se na j ne ukvarja z dlakocepstvom. Nihče ni nezmotljiv. V delavskem gibanju imajo eselpisti še najmanj vzroka trditi, da so "edino v pravem".- morju pa imenujejo "Trogloditi". Beseda pomeni prebivalce jam ali hiš iz zemlje narejenih. Ta način stanovanja se je ohranil v pokrajini Tigre še vse do današnjega dne. Istočasno se javlja ime Aksumiti in to po kraljevski prestolnici Aksumu.' — (Dalje prihodnjič.) FOR SVOMEN ONLY Zborovanja delničarjev Velike družbe, ki lastujejo elektrarne, plinarne in slične naprave, se v svoji propagandi hvalijo, da niso "privatne", ampak IjudsK$. N^to naštevajo, koliko imajo delničarjev, ne povedo pa, da so mali delničarji, čeprav jih je tisoče, vseeno v manjšini in brez vpliva v kompaniji. To se je videlo tudi na prošlem občnem zboru čikaške plinske družbe. Več sto delničarjev, ki so se ga osebno udeležili, je reprezentitalo 7,124 delnic, ravnatelj C. V. Freeman pa nad 711,000, ali 99 odstotkov. S pomočjo velikih delničarjev in pooblastil so občni zbori korporacij samo formalnost, kajti direktorji prineso večino v žepih in sklepajo po svoji volji neglede ali je navzočim delničarjem vSeč a,I i ne. raznih legendah in so mešani z raznimi religioznimi momenti, a poleg tega so iz časov po Kri-stu, da se mora znanost, ne glede na sveto pismo, pač bolje o-zirati na egiptske, grške, arabske in rimske kronike. okrog leta 1000 pred Kr. so vladali v Etiopiji kralji, ki so dve stoletji pozneje osvojili tu-
  • cni-škar, J. Turpin in J. Oblak, so pridobili že lepo število članov in upajo, da bo število v kratkem še precej narastlo. V soboto 14. marca ob 8. zve-viti iz te kolone res živahen od- čer se bo vršila v Slov. del. cen- dHok — neka j, za kar t><» čil fila odgovornost vsaka ženska." Poročila pošiljajte sodružici Mary Jugg na naslov 4134 VV. 24th P!„ Chicago, 111., ali pa direktno Proletarcu. Glavno je, trn ustanovna seja, na kateri se bo razpravljalo o vsem potrebnem za družabni klub SC in volil se bo odbor, ki bo vodil klub v letu 1936. Vsi oni, ki se do tega dne vpišejo ter prispevajo $1 kot letno Članarino, so '. . . Litvinov je Jud . . Rev. Trtink se predstavlja za zelo tolerantnega, obzirnega človeka. Ampak "Jude" vzlic temu mrzi. V svojem komentarju v "A. S." o komisarju Litvinovu,- ki se je udeležil v imenu USSR pogreba angleškega kral ja, skuša stvar osmešiti, kar j« v demokraciji Vijegova pravica. Ka jti kar stori Trunk, ali kdorkoli na svetu, je podvrženo kritiki, le da je to baš raditega mno-gokje strogo zabran jeno. Trunk pravi. "Litvinov je Jud." Vsak j ud pa je po njegovem mnenju skrajno predrzen. Jud Litvinov je bil po pogrebu na obisku pri novem angleškem kralju in nito je jud Litvinov izblebetal, kar sta se pomenkovala. Novi kralj je bil baje pretirano kritičen proti sovjetom in "jud" Litvinov mu je povedal par stvari v brk — po domače rečeno. Dalje je Rev. Trunku hudo, ker je v Rusiji najmanj nad sto milijonov Slovanov, pa jih v diplomaciji zastopa jud Litvinov. Stavek zaključuje: "Majka Slava lahko zakrije svoj obraz, ako je za kaj takega sploh še zmožna.'" človek se čudi takim "komentarjem" iz ust katoliških svečenikov. Mar ni vera, ki jo uče, vzeta od judov? Evangelisti, Odrešenik. Božja porodnica, avtorji biblije — vsi so Judje-čemu naj bi bil Jud Litvinov slabši kakrtr apostoli, Mojzes, Kristus itd., samo zaraditega, ker je židovskega pokolen ja? n**-Trunku bo koristilo, da se navzame nekoliko židovskega krščanstva, drugače bo postal popoln fašist. Po dolgem času vendarle "drug". Glas Radnika z dne 3. marca imh uredniški članek z na*^* vom "Drug Zaitz o sporu u soc. partiji i hrvatskim korrruni- stima". O Trocki ju" se izraža skrajno nelaskavo, čeprav ga je nekoč poveličeval med rdeče svetnike. Zanikava, da so hrvatski komunisti potrošili kak denar za uničenje Proletarca in JSZ, kar le dokazuje, da ali o prošlosti nič ne ve, ali pa miži ft* n jo. Najmanj deset tisoč dolarjev so hrvatski komunisti direktno potrošili v tak namen. To jc, ne za propagando komand zma, pač pa za uničenje Proletarca in JSZ. Nobeno zaniksv«-nje ne zbriše te resniče. Tudi to ni prepričevalno, če danes Glas Radnika nekoft naziva z "druff", dočim je istega človeka imenoval skozi celo vrsto let s samimi psovkami. Bilo bi kajpada res. bolj — ia delavstvu v korist, če si bi bili mi vsi resnično SODKU — drugovi v na jširšem in najožjem pomenu besede. da sodelujete, kajti le na ta na- vabljeni, da se te seje udeleže, čin se dvigne naše gibanje tu- Po seji bo domača zabava, na dl med žrnstvom. katero ste vabljeni vsi. Odbor Nesmiselna uredba Nobena stvar ni toliko nesmislena kakor ekonomska urVI ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. POLICAJ MIKASTI STAVKARJA (Nadaljevanje.) Toda najspretnejši poizkusi so se izjalovili, doktor se je spravljivo smehljal, kakor da je ° tuhtal namero, zmerom spet je hotel planiti na noge, dokler ni baron izgubil potrpljenja in zagrozil, da bo ustavil uro. •Strela božja. Le kaj tako važnega boste v Berlinu zamudHi? Ža gospodinjo ni posebno Uftkavo, da kar ne morete pričakati trenutka, da ji pobegnete. Nalašč sent telefoniral vašemu mlademu prijatelju — vaši pacijenti so v .jrfboljši oskrbi. Zakaj nočete pričakati novega leta pri nas? Ce nočete vi žrtvovati dveh jo treh dni za naše načrte, kako naj potemtakem ne bi bilo meni žal denarja, ki bi ga zapravil za uresničenje?" Prvič je zagledal baron, da je preletela doktorjeva usahla, bleda lida rahla rdečica, ko se je tudi Sonja vmešala v pogovor. Blagi, materinsko zaskrbljeni pogled njenih oči je spravljal doktorja v zadrego — že dolgo Je bil vajen občevati le z ljudmi, .ki so na tak ali tak način hoteli kaj od njega, pa se ga je doj-milo nenavadno, skoraj tako. kakor da je snubljen, da mu s skoraj nežno vdanostjo govori dama, ki se more le čisto človeško zanimati zanj. Ker se ni domislil ničesar drugega, se je izgovoril na krožek mlacUh delavcev, katerih željo po znanju je tešil s knjigami iz svoje knjižnice in včasih tudi s predavanji. Teh ubogih fantov noče ukaniti ?.a sestanek, ki jim ga je obljubil za novo leto. "Ali vas smem vprašati, zakaj se vam zdi vredno, da zvabljate rhlade ljudi od deklet k svojim knjigam?" se je posraehnil Mangien. ~ Tokrat je doktor vabi nasedel. Pač se ie naglo ozrl na uro, videl pa je, d(a ima še dovolj časa, in vzkipel v odgovor: "Zakaj menite, da moram zvabljati mlade ljudi h knjigam? Narobe fe res: svet noče verjeti, da se tudi ljudje, ki so ukleti v telesno delo in se morajo trdo boriti za golo življenje, da se tudi taki ljudje lahko zanimajo za duševne stvari. Talentov od spodaj ne marajo, ker je konkurenca že tako in tako velika. Bolj udobno je, ne pustiti na vrh nikogar, ki se ni že rodil kof oficir — kdo se ne bi čutil ogroženega, če bi imel sleherni kurjač možnost, da se nauči navigiranja? Rajši jih imajo natrpane ob kotlih, kjer se morajo slepo pokoriti vsakemu ukazu. Kaj bi neki rekli vi, če b\ vas hoteli obvezati, da morate zmerom nastaviti sina svojega zadnjega glavnega inženirja? Da je oče marsikaj znal, vam ni nobeno jamstvo, toda . . "To je prazno besedičenje!" — se je na-smehljal baron, zelo zadovoljen z u>spehom svojega izzivanja. Vesel je za Landauovim hrbtom pomežiknil svoji ženi — zdaj le še malo ugovarjanja, pa bo vlak lahko odpeljal brez doktorja! "Ne! Nič besedičenje. Ce bi utegnil še enkrat odpreti svoj kovčeg, bi vam to lahko dokazal črno na belem. Slučajno nameravam na novega leta dan pripovedovati svojemu malemu krožku o francoski revoluciji, kako seje obraz sveta izpremenil, ko so se nenadoma odprla vsa vrata velike zakladnice in so »e tudi talentom iz najnižjih plasti odprle vse poti. Dan za dnem se je polnila krvava košara pod giljotino z Najboljšimi glavami tiste dobe, toda iz delavnic, odvetniških pisa-ren je neusahljivo vrelo novo bogastvo. — In vi mi govorite o besedičenju? To, kar počenjamo mi, to je narobe! Blazni sistem, zatirati bogastvo, ki nam je zaupano v upravljanje. Namestu do bi zalogo izčrpali do kraja, gradimo umetne zapahe, gradimo in branimo z zagrizeno trmo jezove, da bi blagoslov za božjo voljo le ne prekipel. Ker je imaginarna črta na zemljevidu ločila premogovna in rudna ležišča, so morali milijoni s praga svojega življenja v smrt. Kdo ve, kakšne neslutene veličine, kakšni odkritelji, iznajditelji in umetniki, kakšne nenadomestljive dragoceni iz zakladnice bodočnosti gnijejo v velikih skupnih grobovih — in zakaj? Ker je hotela imeti blazna lakomnost oboje, premog in rudo, tostran ali onostran začečkane črte. Mar ni to najhujša sramotitev? Skrunitev stvarstva, ki je poskrbelo za vse? In to je tisti temeljni kamen, na katerem —" "...ne bodo gradili nič dalj, če odpotuje doktor Landau nocoj in seznani nekaj mladih delavcev z zgodovino francoske revolucije!" — se je hladno nasmehnil baron in mimogrede stresel doktorja za rame. Sčasoma je postalo zdravemu, v tehnični natančnosti izšolanemu smislu za realnost takšno jalovo zapravljanje sil neznosno. Sonja se je z nezadovoljnim pogledom ozrla v svojega moža. Ni ji bilo prav, da nalašč draži doktorja — nutr ni bil že dovolj kaznovan? Tudi takega človeka, ki se zna braniti, lahko pobijejo— kako se mora zgoditi šele čjoveku, ki hoče zmerom le druge varovati? — "Na žalost posameznik ne more storiti bog ve česa" — se je pomirjevalno vmešala v pogovor. "Kaj je tistih nekaj oblek in čevljev, ki sva jih dopoldne razdelila? In tudi če gradimo otroško zavetišče! — Kaj ni Skoda, pokvariti si vse življenje, biti(z vsem svetom sprt —" "Hm! — če bi si človek lastnosti svojega značaja lahko v trgovini izbiral, baronica!" — je odgovoril Landau s svojim bolestnim nasmehom. — "Ne pozabite mojega zdiffTvni-kovanja v bolnišnici! Tistih deset let ffajVje naučilo pregloboko gledati. Sleherno minuto, ki jo zaživiš — zaživiš, kaj ni to čudovito povedano — ti šteje električna ura. V vsaki sobi, na vseh hodnikih se premakne veliki kazalec istočasno za eno črto naprej in potegne s sabo vse. trepetajoče, ki jih vsaka minuta premakne bliže operacijski dvorani, umirajoče in celo tiste srečneže, ki bodo kmalu smeli spet domov. Ce moraš pogosto gledati, kako se štiri posteljne noge poženejo kvišku ko smreke, da se umirajoči jedva še ozira na svet, da noče slišati nič več o važnosti življenja --se naučiš ceniti vse stvari po njih pravi vrednosti in se ne moreš zadovoljiti z morilsko trapoglavostjo ljudi, kakršen je polkovnik Hahn, ki verujejo še zmerom, da gre le za to, ne pustiti preveč ljudi do kurita. Oni nočejo razumeti, da ni dandanašnji nikomur več treba, da bi se preživljal s pičlim zarodom divjačine, kolikor jo doseže s svojimi nogami in svojim lokom. Vse jp na svetu za vse, čaj iz Ceylona za ribiča v Hamerfestu — vsa zemeljska obla eno samo prenatrpano skladišče, s paro in strelo za prevažanje. — Toda ljudje sabotirajo dobroto narave z mejami in carinami in denarjem in novčaničnimi bankami. In tako naj ostane na vse večne čase? — Pomislite vendar: nismo bili iz raja izgnani, šele odkrivali smo ga korak za korakom. Kakor otroci, ki so,še premajhni, da bi dosegli do kljuk, tako mora del človeštva stradati in trpeti pomanjkanje, tudi danes še — sredi tega pravljičnega gradu z vsemi njegovimi čudovitimi uredbami in silami, ki mu pokorno služijo^ In zakaj? — Zakaj je to tako? Ker so gospodje Leitvvitz, Kraake in kompanija pretrapoglavi, da so postavljeni na svet kot oskrbniki, ne pa — Toda za božjo voljo, čisto sem pozabil na vlak! Vsak čas bo deset!" Baron ga je vjel za rokav in zadržal: "A seveda! To bi vam bilo všeč, dragi moj! Zmerjate farje, pa jih hočete posnemati. Oklicati nas vse skupaj s prižnice za zavržene, bogokletne tepce, potem pa Amen in smuk v spalni voz, mi, uboge ovčice, pa nuj sami opravimo s svojo razburkano vestjo? Poglejte mojo ženo: bog ve kako dolgo se bo s svojo rusko dušo mučila z vprašanji, ki st c ji jih za slovo nasuli na glavo. Ne, ne, tako se ne gremo! Najprej razbijte svoje orehe sami! Godrnjati je lahko — midva pa bi se rada poučila, kako je treba napraviti, da bo bolje. Na uro vam ni treba gledati! Avto stoji -zunaj, v sedmih minutah ste na kolodvoru. Heaps of time!*) Dotlej zgradimo lahko najveličastnejši svetovni red." Doktor se je prestrašen obrnil k Sonji in protestiral proti nesporazumljenju, da bi bil s katerokoli besedo utegnil meriti na baronico. Vse je naperjeno vendar proti določeni vrsti ljudi. "Ne bo nič, ne bo nič!" — ga je spet prekinil baron, "le nič opravičevanj! Prosimo za recept. Vaš mladi prijatelj je vendar vsaj dosleden. Sicer se mu ne bi dal pobiti ko jagnje, _če bi hotel praktično izvesti svoje prerešeta-nje in očiščenje sveta — toda vi niste ne krop ne voda. — Kazodenite nama vendar, kako si zamišljate dejansko rešitev —" *) C asa na kupo! (Dalje prihodnjič.) Priaor i stavke nameščencev v velikih hišah v New odganjajo pikete in marsikoga neusmiljeno mikas|ijo. Yorku. Policaji glasovi iz našega gibanja Zbral JOHN RAK Strabane, Pa. — Jacob Pav-čič je zelo delaven agitator. Prošli teden je poslal spet 14 naročnin. Zahvaljuje se vsem. ---- , .—-—- - ............................................................................. OGLAŠAJTE v PROLETARCU »+........................................................................ ki so se naročili, ali pa obnovili naročnino. Agitiral bo za list tudi v sosednem Canons-burgu, — Klub št. 118 je pod-vzel akcijo za zbiranje doneskov v priči s. Marka Tekavca, ki je pred časom v nesreči v premogovniku izgubil nogo. Doneske sprejema Jacob Pav-čič, Box 125, Strabane, Pa. Helper, Utah. — Chas. Bizjak je poslal vsoto za 24 izvodov A m. druž. koledarja. Naši somišljeniku so prodali letos v tej državi veliko več iztisov te knjige kot prejšnja leta. Tudi drugod'je imel dobro cirkulacijo. V zalogi ga imamo še 70 iztisov za arhiv in pa da bomo ustregli posameznikom, ki so pozni z naročilom, Elizabrth. N. J. — Andr^\v Sprdgar je naročil 10 izvodov Proletarca, da jih razda med rojaki,' kafOTe skuša pridobiti za stalne naročnike. Poslal je tudi 1 naročnine. Johnstown, Pa. — Alldrosv Vidrich je obiskal rojake v naselbini St. Michael in dobil 1 naročnine, Anton Fiukse pa mu je izročil 25c v tiskovni sklad Proletarca. — Jack Streli je naš novi zastopnik za Tire Hill in okolico. — Johnstownski zbor "Jugoslavia" bo pel v radiu. (Podrobnosti so v dopisu v tej številki.) Diamond vile, Wyo. Anton Tratnik sporoča, da bosta z John Kržišnikom in s Kruši-čevimi fanti obiskala v njihovem okraju vse naročnike, katerim je naročnina potekla, in ob enem bodo agitirali tudi za nove. Poslal je 1 naročnino. Chicago.—Social Study Club, angleški odsek kluba št. 1. bo imel redno sejo v petek 12. marca v Slovenskem delavskem centru. Po končanem dnevnem redu bo razprava o programu, kakršen je prirejen za predložitev prihodnji konvenciji soc. stranke. Razpravo bosta otvorila Anton Garden in Marv Jugg. Vabljeni so ne samo člani angleškega odseka, ampak vsi člani in članice kluba. — Članice kluba št. 1 pri-rede v soboto 28. marca zabavo v prid Slovenskega delavskega centra.— Fred A. Vider je prispeval $1 v tiskovni/klad Proletarca.—Pevski zbor "Sava" priredi koncert v nedeljo 12. aprila v dvorani SNPJ. — Prireditev kluba št. 1 v korist Proletarca prošlo nedeljo je fino uspela. VVaukegančani, ki so sodelovali v sporedu, so se dobro postavili. Cleveland, O. — Frank Bar-bič je prispeval *2 v tiskovni sklad Proletarca. — Soc. pev- ski zbor Zarja priredi koncert v nedeljo 5. aprila. — Michael Mastnak, ki j6 nedavno umrl, je bil zvest naročnik in navdu- šen čitatelj Proletarca-. Krayn. Pa. — Naslov pošte so od tu spremenili v VVindber, Pa. — Louis Sterle je poslal dve naročnini. Nekdaj aktivni klub JSZ v Kraynu je že dolgo pasiven. Sterle upa. da se somišljeniki spet snidejo ter klub reorganizirajo. Ta klub ima v Slovenskem delavskem centru dve delnici. Milwaukee, Wis. — Jacob Rožič je poslal 6 naročnin. — Mladi sodrugi in sodružice angleškega odseka kluba št. 37 JSZ prirede v soboto 21^ marca v Sostarichevi dvorani plesno zabavo, v nedeljo 2JL marca pa bo imel zabavno prireditev klub v celoti v S. S. T. dvorani. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice se bo vršila v nedeljo 17. maja. Potekle naročnine. — Vsem naročnikom, katerim je naročnina na Proletarca potekla, so bila prošli teden poslana obvestila. Apeliramo nanje, da jo naj čimprej obnove, ako mogoče. S tem bodo koristili listu, sebi pa zagotovili redno prejemanje lista, kateri je vreden te vsote in delavstvu resnično koristen. IZMED VSEH DEŽEL IMA ŠVEDSKA NAJVIŠJI Ž1VLJENSK1 STANDARD (Nadaljevanje s 1. strani.) ke, so gozdi na švedskem neizčrpno^ bogastvo, dočim so v tej deželi uničeni povsod, kjer so bili izročeni na milost in nemilost privatnemu izrabljanju. Tisočeri Slovenci v Zed. državah poznajo na pr. severno Minnesoto, ki ima slično klimo kakor Švedska. Nekdaj bogati gozdovi so v Minnesoti skoro do kraja uničeni, ftele poslednja leta so*e oblastijirigele zavedati ogromne škode in skušajo uvajati regulacije za protektiranje še živih gozdov in pa pogozdovanje opustosenih krajin. Na švedskem se ni nikoli moglo dogoditi, da bi tolpa požrešnih- profi-larjev uničevala bogastvo dežele. Ves ta gospodarski in politični razvoj se je vršil brez revolucije in nasilnosti. Delavsko gibanje na Švedskem ne pozna frazarstva in bojevitih gesel. Niti komunisti ne morejo operirati z njimi, pač pa le s kritiko, da bi morala socialdemOkrati-čna stranka doseči še več za izboljšanje živi jonskega standarda kakor je dosegla. Na švedskem ni velikih stavk, ne demonstracij, ne pompoznih parad. To je zato, ker so "praktični" in verujejo v sposobnost za ustvarjanje in v demokracijo. švedska je še vedno monarhija, ki pa Švedov nič ne vznemirja. Povprečen prebivalec deluje le v smislu izboljšava-nja živijenskega položaja, pa se zato prav malo ukvarja s teoretičnimi vprašanji. Njihov smisel za skupnost in sodelovanje je razvit toliko, da se prav nič ne boje fašizma, ker \f njihovi deželi ne bi našel ugodnih tal. ' Letos se bodo vršile na švedskem volitve v zbornico, v kateri so socialisti najjačja sranka. Delavske in kmečke zadruge, unije in delavska kulturna društva poslujejo v območju social-demokratične stranke. To ji daje pomen, moč in vpliv. Optimisti se nadejajo, da dobi v letošnjih volitvah večino. Ampak tudi če si jo še ne izvojuje, bo ostala najjačja v zbornici in i v nadalje na čelu vlade. Lani je napredovala za okrog 10,000 članov. Ima jih že 340,000. Posebno razveseljivo za socialiste je, da se je njihova stranka v poslednjih letih močno zasidrala v podeželskih krajinah. Iz poročila njenega tajnika Andres Nilsona je ravidno, da je zelo napredovala tudi ženska organizacija, namreč za 65 podružnic, ki jih je sedaj 495. število članic je naraslo za 5000 ter je prvič prekoračilo število 20,000. Torej ima več članic, kakor pa ameriška soc. stranka vseh članov skupaj. - Obenem je socialijemokratična vlada ob zopetnem sestanku predložila proračun, ki povsem jasno izpričuje uspehe socialne demokracije glede zdrave obnovitve gospodarstva. Kljub velikim stroškom, ki jih je vlada imela za pospeševanje gospodarstva in zlasti z izpopolnitvijo socialne zakonodaje in ki jih bo še imela, je proračun popolnoma uravnovešen ter so bile še davščine znižane za 20 milijonov kron. Vlada bo obenem posojilo 300 milijonov kron, ki ga je najela za boj protr krizi in bi ga imela vrniti v sedmih letih, takoj v celoti vrnila. Jako je nazadovala tudi nezaposlenost, kakor že omenjeno. Švedska je dokaz, da se življenske razmere lahko razvojno zboljšuje, in da za preobrat ni potrebno klanje na debelo in pogažanje civilnih svobodščin. Pač pa je za tak razvoj potrebno razumno ljudstvo, ki ima sposobnost graditi kolektivno družbo od stopnje do stopnje, švedska ga k sreči ima že dolgo dobo. ko stranko ustanovimo ali ne. Komunisti se zanjo najbolj navdušujejo. Nedvomno imajo zato vzroke. Da-li so ti vzroki dobri za nas, to je, za delavsko gibanje v splošnem, je vprašanje, o katerem bomo 20. marca lahko razpravljali in sklepali. Iiilo bi naj primerneje in najpametnejše. da se bi delavstvo v tem okraju izreklo za socialistično stranko, ki je že organizirana, namesto da bi se lovili v pustolovščinah v raznih novih "tretjih" strankah, kakršne nastajajo s prekrščenimi imeni. Kajti oni le predobro vedo, da bi z maskami mojih pravih imen in zvijač nikamor ne prišli. — Joseph Snoy. Poročajte v Proletarca o delu kluba JSZ v vaši naselbini in drugih aktivnostih. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Se ja kluba st. 11 JSZ bo tako važna, da je dolžnost vsakega sodruga biti prisoten. Torej ne prezrite tega vabila in pridite vsi na to velepomembno sejo. * Tu smo imeli velike povod-n j i, ker je led zajezil potok v treh naselbinah — v Bridge-portu, Bartonu in Maynardu. Vsi trije kraji so bili hudo prizadeti. Ledene jezove so dina-niitirali ves dan, a ni bilo uspeha. Na pomoč je bil pozvan tudi oddelek zveznih aeroplan-skih letalcev, da bi z bombardiranjem z viška pospešili tok struge, pa tudi to ni izdalo. En jez iz ledenih plošč se je na Bartonu pretrgal, zadržani vodni pritisk pa je pridrvel k nam okrog 5. zvečer iti povzročil posestnikom na obrežjih reke veliko škode. Na Ma.vnardu so bili še posebno prizadeti, dasi niso niti preboleli posledic hudournika 4. julija preteklo leto. Največ in zmerom so v takih nezgodah prizadeti revni ljudje. Za ustanovitev Farmer-La-bor stranke je sklican glavni shod v Belmont County na dne 29. marca. Prične se ob 1. pop. v Frat Hali, Martina Forrv. Na tem shodu bo odločeno, ako ta- Tiskovni fond Proletarca III. IZKAZ. Chicago, III. Fred A. Vider $1; |m> 50c: John Gornik in Jennie I^adstat-ter, skupaj $2.00. Cleveland, O. Frank Rarbič $2.00. Cicero, III. Kristina Turpin $1.45. Detroit, Mich. Joseph Klarich $1. Ročk Springs, Wyo. Frank Grum $1.00. Rices Landing, Pa. Anton Zorich 250. St. Michael, Pa. Anton Rukše 25c. Skupaj v tem izkazu $7.95. Prejšnji izkaz $50.59, skupaj $58.54. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordin ra vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do zvečer. V noddjo po doprovoru. PHONE: CJCERO 610 2125 SO. 52 N D STREET CICERO, ILL. S- ...... .-V-. <■.»■».»■••■•'» ..... ... . ( fenc:l*s RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Cravrford 138*' Pristna in okusna domaČa jedila Can« smerna. Postreiba točna. OBLEKE IN SPOMLADANSKI IMni |H.»luli iiid splošnega glasovanja 9 *e-dežu prihodnjima rbora. (i Jano va Iti se ji* o treh, na zadnjem zboru določenih medlih za sedež XI. rednemu /Im>ih, ki mo tu označena. M Zlatkovič-lv. Vuk jene • ' t Številka kh^ia in kroj I, <'hieMijo, HI. Ogle !>y,- III. 4, I .a tšaile, 111. 5, Conemaugh, Pa, 9, Povver Point, t J. 10, Forvat City, i a. 11, bridgeport, O. 12, ''i C o C 9 U 10 Pa. .. 4 11 & o« .H JC. 0 «7 5 7 10 9 29 S 12 15 S 13 9 1 31 12 5 :il 5 J 5 7 t; 1K 7 1.1 11 9 1.1 1 1 7 10 ~ 1 411 t ti 11 19 1 20 15 89 70 11 IM 10 9 7 29 S 14 15 S b U 14 7 50 m 5 1 I 20 8 5 7 6 ' 33 7 15 10 U 12 lf U 8 12 6 Ml Izid gla-ovanja je poslalo 34 klubov in 5 posameznih članov in članie. V zadnjih dveh mesecih je bilo v JSZ povprečno 772 članov in članic, kar znači, da se je glasovanja udeležilo nad 70 odstotkov članstva. Izida niso poslali klubi st. 35 Bearcreek-Red l.odge, Mont. št. 30 Presto, Pa. in St. 228 Pursglove, VV. Va. Od posameznih članov se nista glasovanja udeležila 2 člana. XI. redni zbor se torej vrši v Chicagu. 111., v dnevih 3„ 4. in 5. julija 1936. Tajništvo JSZ. STE bili že'kdaj v plavža! ni jekla? fe niste, si boste pač težko predstavljali tisti veličastni prizor is mračnih dvoran tovarne. Veličastni?! Ali smem to strahoto imenovati veličastno? Brez dvoma z isto pruvico, kukor so veličastne katastrofe vulkanskih izbruhov, ki m avo-j i m ognjem uničujejo in sežigajo vasi in mesta. Istotuko kakor—je veličasten na oceanu be-en krik valov, kakor planetov smrtonosni polet >ko«i črne daliave vaa-mirja . . . Iz odprtih ran peči pršči jeklo, zbada v oči s svojim sijajem; iskre, kakor kresnice, lete j k) dvorani in ugašajo v pol-na aku. Ognjen curek pralne iz peči in --e izliva v velike in široke cevi. Plamen teče . . . pršči . . . tjepeta . . poskakuje, ustavlja se za trenotek, pa zopet poskoči in zbeži dalje. Leče kake obvjmije pred preveliko svetlobo jekla, ki teče in pršči po dvoranah. Ta oginj vidi le kot nekako sivkasto svetlobo, razSičano na milijarde isker. Peter dobro ve, da bi takoj oslepel, če bi snel očala. Blisnilo bi v to pred njegovimi očmi, videl bi veličasten prizor, poln ognja in barve, razumel bi v enem tre-notku vse, kaj pomeni in govori ogenj, ali vse to bi bila ie stotinka -sekunde . . . In potem bi.več ne videl ne ognja, ne i-ker, — ničesar . . . Ze nad dvanajst let dela Peter v tovarni. V tovarno je stopil še Vot deček sedemnajstih let. Ze polnih dvanajst let gleda v svet .skozi prst debela očala in vidi vse zamegljeno in motno. Sive pege, ki skačejo okrog njega in katere vidi, so najsvetlejše točke. Vse drugo je sivo, motno in temno. LjuJje so sive sence, ki se plazijo pošastno po temnih prostorih in nejasni obrisi tele- se potapljajo v polmraku . . . Peči so" črne' grmade, ki bljuvajo sive ognjene curke... Nad njegovo glavo-visi velika električna žarnica — pet sto sveč, pravijo da ima — a njemu je samo >iva pega. ki se potaplja v mraku. > Dvanajst let . .. Pipe se odpirajo in zapirajo . . . potok lave teče sikajoe in prskajoč po mraku . . . dvanajst let . .. Peter se zdrzne . . . Mnogo je vsekakor. Polnih dvanajst let gle lati v -vet skozi prst debela črna očala, ni malenkost . . . Ali dolgo ni smel misliti. Časa ni bilo. Kazalec na manometru je nemirno poskukoval. Dvigalo se je rdečepobar-vano živo srebro. Peč je drhtela in se stresala, kakor če orjaka stre a mrzlica. Signal: Pipo... Manometer: Pip*... Živo srebro: 1'ipo . . . pipo ... pipo . . . Nekaj je zamolklo grmelo, brenčalo, klokotalo ... Manometer je histerično drhtel. Peter se je zganil iz svojih misli. In-" s t i n k t jc zakričal, njem *',.t)zi vair pure njegovega tete a: Pipo! .. In o Iprl Je pipo, Razbeljeno jeklo je prsknilo iz odprtine in se razlilo v noč, 'in njegova svetloba je potopila v sebi >vetlol»o petih sto sveč močne žarnice in njegovo de-vetin Iva j -et let ilo življenje. Pomiril se je manometer... Tako je bilo veHno ... že celih dvanajst let . . . * Sive sence se plazijo po dvorani. To so ljudje. Pozna jih že po stasu, po ko-rakih in po gestah. Obraz jim je siva ma.-a z dvema globokima, črnima kru-ulaina — dvoje stekel. Takoj spozna, če se pojavi kakšna nova senca. Novinci st razlikujejo od vsakdanjih. Ni v njih tiste utrujenosti, tistih kratkih trudnih gibov, kjer je vsak centimeter preračunan, da bi ne bil zaman. V njih ni tiste poznane mirnosti pri odpiranju in zapiranju pip, reguliranju manometrov in popravljanju ognja. Nekega dne mu obetane pogle.1 na novi >enci. Vitka ženska pojava, v spremstvu vo-poda inženjera, stopa po ozkih1 potih in opazuje izlivanje lave. Dvanajst let je delal Peter v tovarni. Dvanajst let je bil Peter preutrujen, da bi mislil na žensko. Ni mu preOstajalo ča>a, da bi mislil nanjo. " A zdaj, v tem trenotku, ko je začutil poleg sebe sivo žensko telo, so se v njem vzbudila vra čustva, skozi dvanajst, le.t nagrmadena, ki jih je podzavestno dušil v sebi. JMa-nila >o v grlo. Ni vedel, kako jih potolaži. Težko je v enern trenotku nadomestiti dvanajst let. "Ali je naporno delati v tovarni?!', je vprašala. Inženjer se je smehljal. "Nikakor ne", je rekel. "Na primer, ta delavec", in pokazal je na Petra, "ne dela nič drugega, kakor da odpira in zapira pif>e. To v«e mora biti na -ekundo točno." Peter se je nasmejal. Spomnil se je svojih dvanajst let dela. v katerih je na -ekundo točno odpiral pi|»e. Ne, gospod inženjer, to nikakor ni naporno delo. Odpirati in zapirati pipo... na sekundo točno . . . dvanajst let . . . Manometer je rastel, živo srebro se je dvigalo, kotel je drhtel , . . Pipo . .. Siva žena je zadivljeno in v grozi opazovala plameni jezik jekla, ki je sikal iz odprte pipe. Hivo so zažarele iskre v mraku. Njen pogled se je zučuden ustavil na pol nagem moškem telesu, na širokih mišlčastih prsih, oblitih z znojem in na močnih delavskih rokah, k i.>9 prije- •ll.Ur |' I po. iJCako je ime temu mlademu?" je tiho "Peter"... je odgovoril gospod inženjer. _ Zagledala se je vanj in ponovila: "l'etei . . ." Slišal je be-edo iz njenih ust. Kakor, 4la je planil i i njegovih prsi hudournik jekla, je začutil v sebi .silen ponos in silno moč. In kakor majhen otrok, da pokaže vse, je pomočil svojo roko do laketa v posodo s hladno vodo in tako riarmtčeno potegni! po razbeljenem jeklu . , . Kliknila je in ga začudeno pogledala. • Prišla je drugič, prišla je tretjič. "Peter vam je ime?" je vprašala. "I)a." "Kako dolgo ste že tu?" "Dvanajst . .." "Kakšnih dvanajst? llesečev, Jet?" "Stoletij . .." Gledala je vanj in se mu divila. Stal je ob peči in odpiral in zapiral pipe. Pogovarjala «ta »e, a debeli curek raz beljenega jekla je tekel med njima. "Pišem knjige in proučujem ljudi," mu je razlagal«. "Ti si zanimiv pojav." Namršil se je, ali ona tega skozi debela stekla očal ni mogla opaziti. "To je vse, kar ste našli v tovarni?" "O ne! Odkrila sem bogastvo." "Bogastvo?" „ "Da. Ljudsko dušo. Nikjer se ljudska duša ne razmahne toliko, kakor v leni peklu." Nov tok jekla je zopet plet.rgal njun pogovdr. -r.; "Mar su našli v tovarni dušo?" "Da. Onii jii_aicer surova, kakor je si-roVo to jeklo, eksplozivna, kakor to jeklo, ko sika iz peči. Treba samo najti pipo, da se odpre in da plane iz zapora." "Torej, moja duša je kakor to jeklo?" Ona mu popravi; "Duša vseh vas je kakor to jeklo..." Pritekajo in odtekajo dnevi kakor jeklo. Planejo, siknejo in se razpiše v isk re, da se zdi, kakor da je trčila zvezda ob zvezdo. Pa se naposled ustavijo in ukrote in postanejo staro železo. "Peter . . Manometer je drhtel in kričal: Pipo'..., Jeklo je kipt^o in klokotalo... Svinčena para *e je dvigala, šumela in pritiskali, kakor mora. __ "Peter . . .'V* Zopet je stala pred njim; Ona, ki je iskala v njem samo njegovo dušo in nič več. Iskala je pipo, kako in na kakšen način bi videla lušo . . . Živo srebro je bemio »kakalo v cevi. . . Napetost je rastla. fte malo in eksplozija je neizbežna. Ta ženska išče njegovo dušo. Išče, da bi se spremenila v cyrek jekla, da bi plasknila in da bi -e razletela . . . Ali zakaj, zakaj . . .?! Kotel je grmel.. Nekaj je škrtalo v njem, poša>>tno in srdito, klokotalo in bjenčalo, kakor bi_vzklikalo; Pipo... pij,o . . . "Peter. . Zgane se. Z enim sunkom je odprl pipo in jeklo je brizgnilo . . . Živo srebro je padalo, manometer se je pomiril, ko-^ Jel je umolknil. "Kaj hočete prav za prav?" je z laj trepetal on kakor manometer in čutil, kako se v njemu zbira nekaj kakor jeklo, ki mora sikniti iz njega, če ne bo eksplodiral, kakor kotel. "Tvojo dušo iščem, Peter," je rekla. "(Vmu vam moja duša?" "O ljudeh pišem, o tebi, o ljudski duši. Pisateljica sem, književnica in zato iščem tvojo dušo, da jo prenesem na papir." "Kaj se lahko prenese duša na papir?" "Lahko, Peter. ,Na papir, v jeklo, v kamen." V njem je kipela duša in pretila z eksplozijo. "fujte! Dvanajst Jet že stojim n« tem mestu. Dvanajst let odpiram in zapiram pipe, preprečujem eksplozije, rešujem ljudska življenja in . . . vse na sekundo točno. Dvanajst let že gledam skozi ta črna očala, umiram v temi, ki me obkroža in zaman iščem pipe, da bi odprl ventile duše in srcu. In se laj ste prišli vi, prva ženska, po dvanajstih letih in iščete v meni nekakšno papirnato jekleno dušo. Vi zahtevate, da vam nekaj raztolmačim, če-ar niti sam ne pojmujem. Te duše, katero iščete vi, ne pojmujem, pač pa jo čutim." Za trenotek utihne.. Dihal je globoko. Srce mu je bilo visoko nekje v grlu z močnimi udarci. "Čutim, kako se mi tukaj v prsih.* zbira nekaj, ki liči na to tekočo lavo. Vsak hip se lahko zgodi eksplozija. Manometer drhti... ves se tresem. a pipe.ni... ni . . Je mar to duša? Je mar to tisto kar iščete?!" Prestrašeno je gledala vanj "Ne vem...", je zašepetala. Povesil* je glavo, "Tuli jaz ne vem, Samo čutim, jtt ne vem "Idite, prosiMi, idite . tO, "Ce ostanete še tu, J j • . J* reke! m čutim, e doguja, če je taku?" "Eksplozija./." Molk. "Kksplozija duše . .." "Ne vem. Tako vi to v svojih papirn*. tih romanih imenujete." "Zopet ste razburjeni!" Več se ni mogel premagovati. "Kako vi to tako enostavno uganet*' Naravno ... Vi poznate ljudsko dušo, yj pišete knjige, vi imate imena za vse tisto, kar se dogaja v nas. Vi znate, a i* čutite, mi čutimo, a ne znamo. Jaz... jaz ... ne morem več. . ." "Cesa ne iior^e več?" "Vzdržati. Deenajst let nosim ta očmI* in vidim samo sence okrog sebe. Vse življenje je sivo. Vi ste prva žen>ka po dvanajstih letih in tudi vi ste siva.,, Ne strpim več. Moram vas videti, čt-titi . .." "Človek, vi blaznite! Mar ne mi8lit^..,, "Da, baš to hočem. Hočem, po dvanajstih letih hočem vreči z oči črna očali ia -pregledati ..." "Oslepeli boste." "Naj .. ." Skoči! je k nji. Oba sta drhtela kakor trepetlika. V njem se je osvobodilo dva-najst zadušenih let. Edina ženska — ia ta, da je tudi siva?..,. Ne, ne! "Hočem vas videti, hočem vas čutiti!" "Čuvajte se!" "Vem . . ." "Oslepeli boste . . ." "Vem . . ." In pri največjem blesku jekla, ki j« kakor potok teklo po dvorani, je vrgtl z oči očala. —— Trajalo je samo trenotek Ed— edini trenotek po dvanajstih letih. In a krikom se je zrušil na tla ... Molk. Ona se je sklonila nad njim. "Ubogi Peter, nikoli več ne boste spre« gledali." On pa je odgovoril: "Prav sedaj sem šele spregledal..." Knjiga o Švedski Marquis VV. Child je napisal knjigo o Svečki (Svveden, the Mitldle Way), ki je izšla v založbi Vale Lniversity Press. Stane $2.50. V nji je na poljuden ,toda objektiven način o-pisano delo socialdemokratske stranke in njenih ustanov. Knjiga ni propairandistična ampak opisuje le dejstva, kakršna so. Nezaposlenost narašča Nezaposlenost je lani v mnogih deželah narasla. V Zed. dr- žavah je kljub vsem vladnim akcijam še vedno nad 12 mlii-jonov brezposelnih. Mednarodni urad dela v Ženevi navaja številke, iz katerih je razvidno, da je bilo lani število nezaposlenih večje kakor leto prej med drugimi v sledečih deželah: ^ 1934 1935 čehoslovaška 752,328 797,190 Holandrja 182,170 235.931 Francija 451,915 481,099 Danska 133,63* 140,037 Irska 128,084 133,319 OBILEN POSET NA PRIREDBI V KORIST PROLETARCA Gradivo v Proletarcu je šola za delavce. ČUDOVITO! "plemenite roke" Nove vrste pralni stroj, ki vam opere vse od svilenih do volnenih oblek, čistejše in hitrejše ter s vso, prej te nepoznano lahkoto. Se nikoli niste videli kaj stičnega. Ena največjih itbolj-šav na pralnih strojih v letu. ' r- (Nadaljevanj izkazala posebno v tem, da se' vezi med naselbinami gotovega okrožja najlaglje neguje s posečanji dramskih in pevskih zborov iz ene naselbine v drugo. Waukegančani že dolgo niso gostovali v Chicagu, dasi imajo_ posebno na dramskem j polju dobre moči. Ce bi prišli večkrat sem- večkrat v Mil-! vvaukee, v Sheboygan, IrTiz teh j naselbin v njihovo, bi bilo dobro.za vse. Tudi kritika bi bila j laglja in več bi zalegla, kakor če se gnjavi samo z ljudmi iz1 enega kraja. Resna igra v tem sporedu je bila angleška, z naslovom "God and Coiintry". Vloge v nji so imeli John Rak, Frank Sodnik. Al Rak in Jack Gro-ser. Stvar je dobro zamišl jena, godi se v oblakih—igrajo vojaki iz raznih držav, ki so bili ubiti v zadnji svetovni vojni. Fr nest ne Jugg je deklamira-la "Then, What", pesem, katere avtor je Covington Hali. Pevski zbor "Sava" je zapel v tem sporedu dve pesmi: "Socialistična" (M. Rogel - K. Braun) in "Naše gore" (H. Sattner). V sporedu je bil oznanjen za e s 1. strani.) * w govornika Peter Kokotovieh. Vsled bolezni v grlu ni mogel nastopiti. Namesto njega je govori! Božo Stojanovich. V angleščini je govorila Marv Jugg. Njena in Stojanovtfe-va izvajanja so udeležencem jako ugajala. Spored je oznanjal Frank Zaitz. Iz tiskanega sporeda je potrebno navesti, da je prej o-menjeno angleško igro režiral John Rak, suflerka je bila Angela Zaitz, masker v obeh igrah Filip Godina in ravnatelj celotne prireditve pa tajnik kluba št. 1 Justin Zaje. Igral je v gornji dvorani J. Hočevarjev orkester in v spodnji pa Frank Gradišek in Tony Omerza. Ves čisti prebitek je namenjen v korist Proletarcu. Zasluga za uspeh prireditve gre ne samo prej navedenim, ampak v prav tolikšni meri tistim, ki so vriili številna dela — bodisi v dvorani, v točilnici, v kuhinji itd.. Ženske, ki so delale v kuhinji, in tiste, ki so stregle številnim gostom, zaslužijo še posebno priznanje, četudi ga javno skoro nikoli ne dobe. — F. Z. PROLETARIAT V ŠPANIJI MANIFESTIRA Thor in Oonlon podni v I o r č n i pralniki po znižani ceni. e Thor in Conlon likal-niki. $2 takoj, ostalo po 10e dnevrto. Prosta poskušnja Come in snd se« the "geotl« hand" in opcfatioo. Tš * ukem vremenu nimam nujnej- P^^ebno zdruzenje delavcev ZL posla, sem se namenil na- " n"toP ,vl - uisati dopis. *er bi bilo napa- P«c P* v Z«*d-( k'™ ... — državah in po vnem svetu. IZZVANA "DIREKTNA" AKCIJA £no napraviti vtis, da smo na-| predni slhveuski delavci v severni Minne.soti popolnoma zmrzni! i. fadavske razmere v lhilutbu so take kakor drugod, kar po-mtni — "zanič". Zdi so, da je armada tistih delavcev, ki ao uposlcni pod okriljem strica Snnri za relif. največja. Druge industrije" zaposlu lejo le toliko delavcev, kolikor jih najnujnejše rabijo. Ta položaj jasno priča, da brezposelnost v tej deželi irnd sr dartrm sistemom ne more biti odpravljena. Kar se tiče političnih aktiv- l.e v združenju bomo močni in lako v stanju preurediti clo-i veš k o družbo, v prid človeka. | Le z združenimftniočini bomo v stanju strtfatf verlpre, v kato-re je uklenjeno človeštvo. Ta veriga je kapitalizem. Kadar bomo dovolj močni strmoglaviti to zver, tedaj šele bomo zmožni ustanoviti družbo, ki bo res človeška, brez zla in pomanj-s kanja. —«• John Kobi. Če bi živeli danes . Političarji se radi ponašajo, nosti, je v. Mmnesoti volilna t da RO nus|eaiiiki slavnih mož kampanji Že v teku. Kapitali- k(>t. na primer; Washingtona, stične stranke neumorno delu-. Thomas .jeffer«ona. Jacksona, jejo. da iijihni politiki obdrže h inco!na in drugih. Pri vsaki ali pa dobe mandate, | priliki povd arjajo, da se njiho- Dne 28. in 29. marca se bo v Va načela popolnoma .strinjajo St. Paul u vršila ; konvencija z onimi teh slavnih mož, poleg Farmerske-delavske stranke.Uega pa se še prav ponižno tr- na kateri se bo sklepalo o no-miniranju celotne liste kandidatov. Governer Olson, izvoljen na listi Farmer-Labor kajo na prsi, češ, pa tudi sveto pismo potrjuje vsa naša dela. To bahanje seveda nič ne pomeni. Prvič, ker ti prvaki, ki stranke, je priglasil kandidatu- j so v resnici bili slavni in trate-1 ro na njeni listi za zveznega rim danes dajemo v mnogih o-| senatorja. Najbrž se bo na isti /jrih veliko več kredita kot so listi potegovalo tudi par dru- ga zaslužili, so danes prah in gih za to službo. Za governer ja kandidira na F.-L. listi KI mer A. Benson, ki pepel, in niso v stanju odgovar jati besedičar jem. Drugič, kaj i Apel kluba št. 118 J. S. Z. v pomoč Marku Tekavc t>- I>o you remember the CONTEST [ 11«; vvas born fn (ila*gow, and is tha announeement last vveek? The sub- man vvho invented the afceam epgine. r t vva*: "Wbicb would you rather From thi> invention there follovved • dead hero or m living cow«rd?" vvhat is ralled the Industrial Kevolu- iie award is m topy of "Verney'.s tion, a movement that has no eoročano, da je naš delovni sodrug Marko Tekavc v nezgodi na Aihtu IzgubU desno nogo. V j bolnišnici v Pittsburghu so mu l jo odrezali štiri paHe nad ki)-j ^jt.fhrrn_:.____j m m« k t— rmnir^ t w7,rrv . gd round; Pittflburgh Coal kompanija, j My next in the word Red Falcons will pri kateri se je ponesrečil, mu ! 1m* f«**nd; je odklonila nabaviti umetno ' Mv ' in Friemlahlp and also in j k?" is WAk. j nogo. Itadi tega je klub št. 118 My JholU a eurse to be vviped from JSZ na svoji seji dne 1. marca this earth. sklenil -priskočiti Hod rti gu Mar-' 'w!1I b< ku Tekavcu na pomoč. V ta na-1 wh<'re in this "»lumn. The ansvver to the alnive "What is men apelira na članstvo in somišljenike Jugoslovanske socialistične zveze, da prispevajo po svoji moči v prid olajšanja težke telesne neprilike svojemu sodrugu. On sam ne jamra. Tudi bi mu nič ne pomagalo, magari če bi jamral. Je pa sodružno, | ako si v takih sluča jih predsta-i vimo gorje človeka, ki ga po-habljenost ne samo onesposobi I za delo, pač pa mu tudi prizadeva težke duševne muke. Mi mu jih lahko olajšamo. Nedvomno se bo zavzelo zanj tudi društvo. Ampak mi se moramo za človeka v taki [nezgodi tudi sami brigati. Kajti Marko Tekavc je bil vsikdar naš bojevnik. Tkis vveek vve jfot another letter from Holland — thi« time, from Ja-foinid el~e- | eob Sotomons. He says that their : group is call"d "Dawn". It seems that Red Falcons in Holland take names from ({ualities or thinic* they stunul, nuch as Li-berty, (iring on in the field of labor !h<' r,rSlJ1,a,ly 0f ,ts k:nent this lette The Whukefcan Red Falcons are preparinj? a |>arty for younK and old. Th< date j-et is March 14, at 7:.'l0 in the Slovenic National Home. This is by our Flijrht, so vve hojie you vvill respond to our invitation. The tickets are: adults, 20c; children, lOc. Kveryone is invit«^), and the Falcons fcuaiantee that you vvill have a good tinie. — Friendshlp! I)orothy Judnich it n <1 Emity Medte k. rejoiee vvith you in the Spanish elec- tions." * Rhyme Hi-le Hi-lo! Hi-le Hi-lo! Sammv ran fast and stubbed hi« toe; A stump oj a tree in the pathvvn.v ' lay; Next time he ran the other way. Pismenih apelov nismo raz- V stavki nameščencev v velikih zgradbah v New Yorka je bilo issvanih poslali. Marko TekaVC je mno-bi danes .storil bodisi \\ ashillg- . veliko spopadov. Nedvomno so jih provocirali največ agenti provokatorji, gjm dovolj Znail ill vedo, (la jO je zdaj začasni zvezni senator, ton ali Lincoln, v razmerah, j da dobe kompanije toliko laglje »odno prepoved proti stavkarjem. Na »liki vretjen družne podpore Na to mesto ga je imenoval go-1 kakor vlada jo sedaj, ne more i* «io«d*irni .t.vk.r, ko .e pr.pr.vij., d. ..luči velik kovina.t ik.f v i.io- Klubi in oosame/niki 4d-ma. »I __ l ^ .. -i.. .. .... » % . m.m a asa * a* aa-a-v^ #» 1119 v t , 'f\ f I"! g»# verner Olson, ko je umrl sena- nihče niti sanjati. Sedanji eko- thrno okno__________ rejo kaj prispevati ali nabrati TTS mm P**™** tno ,01 i p-t m t! i i •• • • , i. i i - •• i • i , ---------------^----- .-bl------ -=| tJI an na,,rai1 th- farmers. In repeatinif, the leader tor Schall. Slednji je pnpadal nomski problem b> j>m bil mo-|—-r¥7-rr::-:~ njjh domove bi ne j v ta namen, naj doneske po-1 m*y bacome rtierifT — "Keep Out the Sheriff'' This is a tfame that many Falcon play in groups of from 10 to TO play- Hi-le, Hi-lo! Hi-le, Hi-lo! ers. The players ark« a group of Far- Sammy's father to the polls did k«; For years and years voted as the bosses said; Been stubbed, is stubbed, vvill be #tul>bed * t i 1 he falls dead. me rs, joininjf hamis in a circle (So-lidarity). One pla.ver, the sheriff, is In the center of the ring. The sheriff is on his way to auetion off one of th1 farms and eviet one of the families, but the circle prevents him j Do you remember a few vveeka ago from (fPttiiiK out; The sheriff tries to vvhen vve said hovv hard it^W0uld be es ape by breaking the clasp of tvvo for the bo.«ses to alongr if ali the oY the players or by Koinj? under or over the barrier. If he escapes, ali the farmers chase him. The joiie vvho catches him hecomes the leader of republikanski stranki. ' j goče veliko večja uganka kot|dnvo|J l)oA]Jjati navodila Governerska služba interesi- se komu dozdev a. • ženi v Mount- \ ernon, kako ra tudi Magnirs Johnsona, ki je zdaj, ko pišem ta dopis, v bol- Eno čudo zgodovine je, dm n*i upravlja njegova ogromna \Vashington ni ostal zvest torv Posestva- nfšnici, zaradi nesreče, ki ga je in da se je boril na strani revo- zadela v avtni koliziji. Hjal- lucije. Kako je \Vashlngton, mar Petersen, zdaj podgover- spoštovan gentleman, bogataš, ner Minnesote, se tudi poganja lastnik armade sužnjev, toba- za ta mandat. NTa konvenciji Farmer-Labor stranke bo torej bilo teh društev, ljudje ne bi toliko hranili in tudi ne bi imeli tega kar posedujejo danes. Iz tega sledi, da ce bi \Vash-F Pomagali .so sebi in drugim, ington živel danes, bi ga našli i Prihranki tistih, ki vlagajo de-v vrstah republikancev ali pa v nar v ta zavod, se razposodijo ameriški Libert.v ligi. Nobene-j«« varne hipoteke. Posojila so dobro zavarovana. Vrednost posestev preraču,- precej barantanja za indorsi- je mogoče razumeti le, ako po-1 "ronala" njegov biznes. j naj o kompetentni cenilci. Po- ranje kandidatur. Negiede, za gledamo nazaj v zgodovino in j Na drugi strani vidimo, da slo,)Jn SH zavarovana proti og-koga se stranka uradno odloči, v njegova mlada leta. Kot ze- je mož umevat dejstvo,da'vsa- "J" 111 P'>»Ko (lino pan cem iz šolske mladeži z otro- 000 aplikantov je dobilo knji- stašev ostali v kampanji do no-1 Virginije pred napadi Franco- vlada deluje za kolektivno do-lya,\i' ^)(lborn,kl druMx,a' kl o verah, okrog 100,000 knji-minacijskih ali takoZvanih pri- zov in Indijancev, je bil Wash- brobit prebivalstva ne pa samo Imaj,) kak (>Pravek z denar- ^e 0 literaturi in jezfkih, 40,-mamih volitev. . ^ ington podrejelf tiranslJasn,,a (1 leti so Farmer-Labor stranko le iskro revolte v njemu, ne to- ko povečani luči. V njegovi! , V '"^^^rustva. i "i. . ,. . ,. ... . , I M "1 * I . . . ■ l.i.unh \IaKIbii f.llIllL- kJ I. komunisti nazivali za kapitan- Itko radt osebnih sikan. ki jih mladosti sejje seznanil z zlom stično, zda j pa so kar naenkrat j je moral prenašati kot koloni- suženjstv a in sklenil je, tla sto-pripravljeni podpirati njene jalni častnik, ampak ker je ri vse. mogoče, da se ga od-iste kandidate! Olson jim je bil spoznal, da se Anglija jako pravi. "izdajica", zdaj pa kar čez noč malo briga Za dobrobit kolonij,: Ne smemo pa pozabiti, da se delavski borec. j In da ji je največ na tem, ko- je sever boril proti jugu v ci- (sikaška javna knjižnica^ je lani ustregla v izposojevanju knjig na 10,102,86« aplikacij. Ustregla je s knjigami o filozofiji in socialnimi znanostmi! 125.000 apllkantoni. Blfzo 15,-! This yoar in philadelphia they ar, coing to conimemorate the 200th an- ( hicaeo Tom Mooney Flight is pre-pftrinff*fnr the First of May propram that will be jfiven in the SNPJ audi-toiium. VVord from VVaukegan tells us that jihr* Flitfht there is makinj? -iniilar preparations. vvorkers vvere in a strong union? VVe took the bakers as an example, but during the last vveek even a better example showed itself. In Nevv York, the elevator boys vvent on strike for Porter hours and more wageK. People never before realized hovv important the elevator operator« vvere, but vvhen they have to ^limb Rtories lipon stories in some of tho.se tali buildings their feet let them knovv about it. Some of the ovvners of the buildings have alreadv signed up, because the people uho lived in them or had offices protested so much. And that's vvhat vve mean b.v a strong union of the vvorkers! * > Just another reminder not to let the CONTRST go by vvithout enter-ing. FRIENDSHIP! (Send jrour correspondence to Marjr niversary of the birth of James VVatt. Jugg, 4134 W. 24th Plače, Chicago.) Hank) in države Illinois. V.^a nadaljna pojasnila d,o- e v uradu društva._ Joseph Steblay, tajnik. 2ŠB4 S. Lavvndale Ave., Chicago. III. škimi knjigami, študentom z znanstvenimi deli. raznim sta-tističarjem itd. ("ikaska javna knjižnica poseduje 1,566,572 knjig. Lani je Fo The Miack in its channcl along the vva.v it came. HITLERJEVA TAKTIKA VODI SVET NEIZOGIBNO V KLANJE (Nadaljevanje s 1. strani.) Danes stori odlok, jutri ga pre-1 rešitev vprašanja kolonij, kliče. Prav tako lahko, kakor (Nemčija jih hoče nazaj.) S| VVashington ali fjneoln bila je odvrgel vse dosedanje po- svojimi argumenti o Rusiji je boljša predsednika kot je bil Kodbe, bo odvrgel druge. Izpričal, tla se naj Nemčiji do- Tako naciji izzivajo novo voli ekspanzijo proti vzhodu; vojno. Ne le izzivajo, ampak se, torej na stroške USSR. z vso mogočo brzino nemške j Fašistične vlade so nespo-tehnike pripravljajo nanjo. Dr- sobne doumeti načelo, da so-fcave. ki so zadovoljne s tem, | cialnih in gospodarskih vpra- Hoover ali kot je Roosevelt. — Če bi tadA^amoia žive I a in če bi bil eden ali drugi v Roošr-veltovih škornjih, nikdo ne ve od katere strani in kak*> bi ona skušala rešiti današnji pro- Njegova an sestanku" Članic kluba št" 1. ki K,oSka stran ,ma v nji p eccj Joshua made the"sun sund' stili upon se je vršil 5. marca, se je poka- ^itateljev. ! Gideon. but you would outdo Joshua. : , , ... . '__\ ou vvould made the sun go back- zalo,- » , , easier, and he had Jehovah to help principi we vvere for unity but that | hjm> But (;0tl f0,saken you small sek, ima članic. Od teh so se i the conditions of unity adopted b.v j rapitalists. The sun of small capital- udeležile prvega sestanka Nf-eolina Božič ni k, Mary Jugg. Klizabeth Kure, Tillie i/očni-škar, Mary Thaler, Anna Svigel, Frances Zaje, Pavla Skavich, Frances Vider in Angela Zaitz. Ostale so bile odsotne radi dela. bolezni in driN the VVorkers Alliance of America | ists if, srtting. It vvill never rise «gain. vvould have to be met before unit.v Nor js it in your povver even to«*iake could be achieved. One strong na- it stan(i Htilj You are perishing. and tional organization of the unemploy- you are ^oomed to perish utterly i asseniblage than in any other year of ed is desirablc to bid for the vvelfarej from the faoe of ;,ociety. 'our history. — Dr. liarry F. VVard. of the forgotten men. ; This is a flat evolution. It is the vvord of God. Combination is stronger than competition. Primitive man vvas a puny ercature hiding in the crev-ices of the roeks. He combined and made vvar upon his carnivorous ene-mies. They were competitive beasts. Primitive man vvas a combinative beast, and because of it he rose to primacy over aH the animals. And man has been achieving greater combination« ever since. It is combination versus competition, a thousand centuries long struggle, in vvhich competition has al\vays been vvorsted. VVho so enlists on the side of competition perishes. Progress In The Wrong Direction In 1935 more attempts vvere made to destroy the constitutional rights of free speech, free press and free Last vveek'* N<'W I/eader does not teli the truth about thc Took Tount.v Socialists uniting vvith the Commun- gih vzrokov. Vse, ki SO bile nai^ts for their May Pay Celebration.j sestanku, so prevzele razna i A/\ 1 understand it our commitr,e . , ,, , . , . . visited the union< and spoke vvith the . dela na bunco zabavi, ki bo l |njon u,j((|or< parti(.u,a,,y wjth those I V soboto 28. marca V Slov. del. unions vvhich are often said to be So cialist unions, our unions, and vvhich kar imajo, se pritožujejo Vjšanf ni mogoče rešiti breasjblem. Zato prijatelji, kadar društvu narodov in'v diploma-: mednarodnega sodelovanja, j slišite naše političarje opevati tičnih depešah, rlitler pa se o- Tako je svet spet na pragu ka- «lavq in se primerjati z VVash-borožu je in robni dalje. Korak fastrofe, kakor je bil leta 1014. \ za korakom ruši ravnotežje, ki Nove topove, vojna in vojne laja je ustvarila versaillska mi-1 d je grade noč in dnn. Zaposle- rovna pogorfba in v tem ima nost industrij te vrste priča, da F'0(fporn ne samo v Nemčiji kapitalistične dežele oborože-^nipak več ali manj tudi v dru-! Vanja ne. morejo preprečiti in tih deželah. da se tudi vojnam ne morejo Nemčija je v silovitih gospo- ogniti. Sele kadar prevzame H wmmmmm^u viade pf;iv fako. "To je krivi- Tio delavstvo, nastopi doba mi-j porirano prerl 17. leti in vteku|»voje delavce sprot«. Bodite ingt^pnom, Hamiltonom, .laek-vonom ali Lineolnom. nasmehnite se in mislite si svoje. Najzanesljivejši zavodi Za varčnost so stavbinska in posojilna dru št va. centru. Vstopnice so po 25c. rlanicam je bilo na sestanku razdanih 175. Vsem, katerim bodo ponude-oe vatopnjce. priporočam, da jih kupijo. Zabava in postrežba bo na tej prireditvi prvovrstna, kajti vpdijo jo članice kluba, ki se bodo potrudile, da bodo svojo nalogo vzorno in uspešno i ž ved le. Prihodnja seja članic se vrši v sredo 18. marea ob 8. zvečer v Slov. del. centru. Vse Članice so vabl jene, da se je udeleže. Angela Zaitz. are led by Socialists. These people frankly stated that they »annot participate because the.v are supporting i Roosevelt for reelecHon. Hence, a parade on- Mav lhry wrth t4 The Issue Hetween Ihe America That Is und the America That H as the depression,- ntuK Th organisation of the unorgani?« •»d is the command of the hour, the most u.gent need at this time. Of course, this is not new. Labor papers and 1 '»or assemblies have been re-sounding vvith this issue ever since the h»'»or movement came into being. But the realization of the neg Prov.de U aH,th« praachment ran. press ion through persons. But the significance of the present organiz-ing movement far transcends and ex-ceeds the significance of the individuals in the limelight. Mr. John L. Iscvvis is a man vvith a genius for drama. Due to his povverful and mag-netic personality, the issue of industrial unionism has been kept at a high boiling point. The movement vvhich he now heads has received vvider and greater attention in the three or four months since the launching of the Committee for Industrial Organization than vvas achieved through years of agitation in the past. But the real strength of the movement comes from the deep dramatic conflict vvhich brought about the present move, and which lies deeper than persons and peraon-alities. Through this move comes to a head the issue betvveen the America that is and the America that vvan. The rise of the issue to its present potency reflects the coming great struggle for povver in the United States. And hand and hand vvith it goes the issue of political aetion by the vvorkers. For years small advanced groups of vvorkers discussed the need of independent aetion in politics. The dis-cussions vvere of no particular con-sequence. And in the several years vvhich follovved the World vvar and It vvas considered quite enough that a vvorker had a union of his eraft, or sometinies just a cotnpany union in his plant, and that be ke-ptt a MY7 Coolidge or a Mr. Hoover in the W|iite House to do the trick. The industrial collapse in 1929 and the depression in the years vvhioh follovved cured many people of these niče illu-sions. It i* novv evident t<» ali thinking vvorkers that unless the vvorkers take part in the government ihrough legislation and administration, and that unless they do that with a vvorkers* program in vievv, nothing vvill change, except poasibly that instead of millions on public relief, tens of millions vvill take the dreadful road: a nation of "clients." Mjuestions .settling the slestinies of Uie human race are put e.y ^economic an 1 can be settled only by the bankers and on the floors of the world's ox-changes. The captain of industry is the man of the day, the captain of. the tioulii of peoples and their futures. \> much as hint to th«- modem capitalist and industrial executive that business may topple as did the mo-nastery, the church and the throne, aml he is as ineredulous as vvere the stage. In the-eourse of a century or more il*has passed through the stages of "interest, then attention, then scrutiny, th»n distrust." Novv it "au-rely is in the last stage he mentions For Women Oniy- ( omlut frtl Hy Mary Jugg The Consumer*' Counsel of Wa*h-ington, D. C., offers a aervice by way of the Conaumera' Guide, vvhich is issued regularly. In the last cop*' the tople "Are food prices too high?" vvas discussed, and in addition, ali the stage of questioning—"and the latest reports on food products leader« in the carlier periods in the Ktruggle U going on+ her vvorld's history. 'Business must rak/ i other countries, between th he vvill teli vou. * \Money is King. nr/»fi»M..»« th««« uloney is King Nothing else talks in the final ana-lysis.' But so said they of the monas-tery, of the church, and of the throne! Unlimited power first coni-mands interest, then attention, than scrutiny, then distrust, then question-ings—and the fall of the house is not far off." the fall of the house is not far off." Moneyed men have for a lorfg time monopolized nature'« treasures and the products of industry, charging the people enormoua prices for vvhat they should receive a t cost. A great « and in the private pnofiteers and those vvho vvould turn the natural resources and the pro-ducts of industry to the comfort and happiness of the people. * Collectiviam—co-operation—^industrial democracy — Socialism—these are the synonymous vvords vvhich point the way forvvard to the time Organizing the unorganized is the command of the 1iour. It has got to be done if labor is to retain the economic standards vve have attained and make further progress. Organization is needed if the millions on relief are again to become self-support- vvhen nature's bountv and the pro-The above paragraph vvas vvritten ducts of industry vvill be distributed in mich a man ne r as to inerease the happiness and vvell-being of ali. This is the issue—the real issue. Ali else is of minor imoortance. The MilvvauKee Leader. MILVVAUKEE Y0UTH GROUP ACTIVITIES Milwaukee, Wi». There has been ' a change in our meeting date for this After seeing the way the movies month. The regular meeting of our ar* barring his book. It Can't llappen youth group vvill be held Monday, Here' from tJve filma, Sinclair Levvis March 16, instead of the uauat third must feel that he should have named ing independent vvorkers. It is needed Tuesday eace. and electk,nf, wil, ^ held Tuesdav, March , not be plunged into vvar, and if de- 17> aru, we expect €Verybody to be mocracy and not fascism is to d eter- busy. mine the run of our living. + VVEST ALLIS AFFAIRS We must organize the unorganized Listen ali you navigators of the into a strong labor movement, if vve bali room. If you want to eruia« I ing Gf our English Seetion of branch are not to relapse into barbarity. Or- around the polished hard vvood. set iHO JSF vvill be held Thursday, ganize the millioits of unorganized y<>ur course for the yoling Socialist March, 12, at Kral's Hali. Ali mem-vvorkera. — The Advance. vvere listed. Attention, members of the JSF. A letter has been sent to your secret-ary, asking that it be read at your meeting, vvith the idea of getting vvomen from different parts of the country to vvrite in to this column. The aim of this column is that it be a center for exchange of opinions, for new* of interest to vvomen in your locality, in general, a medium for assimilating data of interest to aH class-conscious vvomen. * Chicago.—Women of JSF Branch No. 1 are planning an enjoyable evening for you the night of March 28 at the Slovene Labor Center, 2301 S. Lawndale Ave. There vvill be plenty of activity for you throughout the evening and an interesting feature tovvards the close. It vvill be for the men folks, too. The notice is placed in this column vvith the hope that the vvomen vvill be aetive in promoting the sale of tickets. for the affair sponsored by them. VVaukegan, III. — Friends of U* Falcons in this cfty vvill be interested to knovv that the group is planning a party for the older members, p*, rents, and frienda. Their party wiU be held on March 14 at the Slovenk National Home. Tickets are 20c for adults and lOc for children. Th«y plan tnany gmrpriai feature«. Do not disapi»oint them in their first ven-ture of this kind. They vvill appre- ciate your cooperation. • Reports »ay that the former Barbara Hutton'« illness may cost $600,-000 since the birth of her child. At the same time the United States Health Service reports that illnese is 54>% higher among the poor than among the better-salaried families during this depression. i. There is first-rate irony in seeinf young boys from families on relief earning a fevv meager pennie« by peddling Hearst's papers and maf»- zineš. * Why is it that federal relief always diseriminates against vvomen? Why do more men stand in breadlinei than vvomen? Is it because there are fevver vvomen in need, or because they can stand starvation better? Ali of the city nevvspapers carried a pieture of Miss Zara DuPont, 67- A »trika is on against the Kroger Grocerjr and BaUng Coapanjr irf the states of Missouri, Illijiois^ and Ten- nessee. It has been endorsed by 8 la-1 year-old cousin of Irenee DuPont, bor unions. Women, novv is the time marching in a picket line in the Bos- We.t Allia, Wi.. The regular meet- V<>u * Prevent these 9tores from ton strike of 4,000 garment vvorken. being patronized until the vvorkers Was that a publicity stunt, a sym- succeed in organization. . - pathy vvringer, or an act of friend- your course for the yoUng Socialist March 12, at Kral's Hali. dance Saturday, March 21. Musical j bers are urged to be present. Cards v ave« vvill b«- set up by Matt Pink. vvill be- played after the meeting. social study club activities | The port i* Soatarich'« Hali, 539 S. ! 6th St. Time — any time Saturday night, March 21. Tickets—25c at the Chicago, III. — Friday, March 12, .Bizjak and Frank Podlipec have al- the regular meeting of our Social Study Club vvill be held at the Slovene Labor Center. Ali members are urged to be present as there vvill be various reports and plans submitted for future aetivities. A general discussion vvill take plače after the business meeting. Comrades Anton Garden and Mary Jugg vvill give a revievv of their opinions on the Draft Program for the Socialist Party vvhich is publish€*d in pamphlet form. These pamphlets are available from our literature committee. Members of the senior branch are invited. * VVithin the next tvvo vveeks the drive to inerease the circulation of Proletarec vvill be under way. A house to house canvass vvill be made among prospeeta that vve hope to get to subseribe to our paper. AH branch members are asked to cooperate vvith us by suhmitting names and a l Ire s-es of their friends. Comrades Frank WHAT CAUSES INFLATION? ready turned in a fevv. We expect more. You can leave the names at the office of Proletarec or vvith comrade John Rak. Our Social Party recently held for the purpose of raising funds for the Slovene Labor Center vvas a financial and moral success in every respect. Altho there vvere tvvo other affairs held that same evening. approxim- The VVisconsin Nevvs strike stili goes on. Heywood Broun, president fioor or from any member. Lovers of i of the Nevvspaper Guild spoke at a ately KO vvere present. The proceeds Jname vvas oniitted in the last vvrite- thus far enabled us to purchase another share in the Slovene Labor Center. This makes tvvo shares that our Social Study Cllib has purchased vvithin a short time. A more detail report about this affair vvill follovv. Pub. Committee. high seas vvill be aasisted in their swaying by the aiuber efferves-cening beverages served. Grub vvill also be served. e In my last articlc I invited the girls to t-he meeting and vvhat hap-l»ened? The felk>ws stayeet's reserve the date and plan to attend.—B. Y. ship? lig iiiiiiiiii"1....... Searchlicht lllllltl..... v Donald Lotrich lllllllh....... The world is aghast again! This time from the vvestern end 6f the European Continent comes the nevvs that Hitler has discarded another important treaty and that he has sent his anpy into the Rhineland, a hither-to prihibited territory for German military occupation. France eries out, "stop him!" Ali the rest of the THE REAL VICTOR liy Maynard C. Krueger There is hardly a country in the vvorld that has not gone through a period of inflation since the \Vorld War, and there has never been a vvar of anv size in modern times that has not been accompanied or follovved by a considerable amount of inflation. Inflation means an inerease in the priče level but not every inerease in prices is inflationary. Inflation may be defined as an inerease in the priče level grovving out of an inerease in expenditures more than p ro port To na 1 to the inerease in goods available jfer purchase. Deflation Mean« Decreate Deflation may be similarly„defined as a decrease in.the general priče level resulting from a decrease in ex-T^endilures more than proportional to the decrease in goods available for purchase. In other vvords if »pending inerease s f aster than selling, then prices go up. Such an inerease in the prire level is called inflation. There is no difference betvveen inflation and reflation except that some people use the vvord reflation to mean bringing the priče level back to vvhere it used to be. In this sense, a »uffcient amount of inflation to bring back the priče level of 1929 might be called reflation, vvhile more vvould be called inflation. VVHAT IS PRIČE? Priee is simply the ratio betvveen two things. One is the money that is surrendered to the seller, and the other is the goods obtained by the buyer. If the mon«y is great in proportion to the goods, vve say the priče is high. The prič« level is an average of ali prices. When the priče level inereases ali prices do not go up together or in the same proportion. If the supply creased at a lovv cost, the priče of that commodity is not likely to rise very much. The prices of commodities the supply of vvhich cannot be quick-ly inereased, hovvever, are likely to lise quite rapidly. The change in the priče level is an average of the changes irf ali of the individual prices. Of course most people are not pur-chasers of everything that has a priče. A vvorker does not buy rail-roads -or diamond-studded dog col-lars. When we calculate the average priče of those things that are purchased by the ordinary person, we call it the cost of living. When Priče* Rite When prices inerease. the value of money declines. When prices decrease, the value of money inereases. VVhen the prices of goods go up tvvice vvhat they vvere, the purchasing povver of the dollar goes dovvn to half vvhat it vvas, because it takes tvvo dol-lars to buy vvhat one dollar previouv ly bought. VVhen prices go dovvn to half vvhat they vvere, the value of the dollar goes up to tvvice vvhat it vvas. since 50 cents urili bay as much as could previously be bought vvith a dollar. The U|M and Downi If prices rose to ten times vvhat they vvere, or 1,000 per cent, the purchasing povver of money vvould fall to one-tenth or 10 per cent. If prices rose to almost infinite heights, the purchasing povver of money vvould sink almost to nothing, as it did in Germany in 1923. VVhen the American priče level in 1920 roso i to 250 per cent of vvhat it vvas in ! 1913, the valde of the dollar fell to 40 per cent of vvhat it was in 1913. i The 1920 dollar was vvorth only 40 cents in terms of 1913 money, because in 1920 $2.60 wa* requiickets, of dishonest men. There is no assuranče that the next pact vvould be kept anymore than there vvas assurance that the former treat* vvould bc kept. Expressing fear of bolshevism is such a feeble excuse as is the Franco-Russian mutual assist-ance fact that one vvould laugh vvere it ali not so pitiful. Of ali the things to blanie for his military occupation and the destruetion of the treaty, that*s the silliest in view of the fact that he has been preparing for over 25 months to do vvhat he had done Saturday. He doesn't eague of Nations dane to apply sanetions on Hitler? And, if they are applied, vvill that mean vvar? Though I am doubtful that the Lcague vvill declare sanetions, I do believ« it vvill bring the clash of armies for vvhich Europe has been vvaiting, if applied firmly and completely. The test vvill be made soon and if it comes the po-altion of the American Socialists vvill prove to be right. Sanetions as used novv, mean very little. Hitler to»7 not stand for them. e It must be pretty plain, by tio», that Hitler vvants to erush Russia and that he banks on Japanese support. This makes me say that Russia wiH yet play her important role. We can only speculate vvhat vvould happen if the attack upon Russia actually came. Sometimes, because vve feel that it is coming, vve are vvant to see it come. It is more certain than ever that Hitler is hastening th« day with hi« bombastic "tearing of treaty" stunts. VVhat is the next treaty for him to .break? * Although th* wcathcr vvas ideal for outdoor travel last Sunday, a goodly number of i>eople came to the SNPJ Hali to vvitness a program vvhich *gave them more enjoyment than they have Tiad for many yeara. A twin act com«dy "Tvvo Vaga-bonds" produced by the VVaukegan Drama Group put cveryone into joy-ful spirits. Several talks, songs, a re-citation and a one act English play conipleted the program. The pro-"ecds vvill go for the support of our paper Proletarec. * A Draft for th« Socialist Party vvill be discussed at Friday's mectinjr of the Social Study Club at the Slovene I^abor Center. Every member ia urged to attend. A report on the pro-oosed debate vvfll also be made. Since the April 10 meeting date shall be ?iven up for the oe-bate it might b« advisable to secure national convention delegate ballots fo.r the younf comrades at this meeting. * At last Thursday's meeting of our Unemployed Club the question of consolidation vvitti the Unemployed Councils, a Communist controlled organization vvas discussed, quite tho-roughly. VVe finally agreed that in (Continued on page "6.) Membership Meeting Chicago, III. A caucus meeting of aH Socialist Party branches located on tbt> VVest Side vvill be held Sun-day, March 15, at 3 p. m., at th« Sk»vene Ubor Center. The purpose of the meeting is to nominate candidate« for the fall eleetions. Ali mem-l>ers of branch No. 1 JSF living "j this distriet are asked to •t^Jr Bring your membership carda witft you. NOTE More English reportf and Articlei on Page 5