43. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. februvarja XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak d«n iveter, izim^i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati z* a v stri j sk o-ogerske dežele za vse leto 15 jfld., za pol leta H riđ., za četrt leta 4 f*ld., za jeden mesec 1 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanj* m«, dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 prid. 80 kr., za jeden mesec l guL tO kr. Za pošiljanj« mi dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za t ti je dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne peti t-vrsti p«» 0 kr., če r«e oznan l<» J0ftankmt tiska, po 5 Ur., će wo dvakrat, in po 4 kr., če s.« trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj bo izvede t'rankovati.— linkopisi se ne vračajo. UredniStvo in uprav nifttvo je v Frana Koliuana hiSi, „CiledaliAka stolna". U prav n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročil' ne, reklamacije, ozmmila, t. j. vse administrativ m* atvari. 0 naših razmerah. Večkrat se je že pisalo, da je mej vsemi slovenskimi kmeti gorenjski še najbolj zaveden, da ga je olika že precej oblizala in da je i v gospodarskem in gmotnem odnošaji še na precej visoki stopinji. Res in ni res! Nedvoumno je, daje kmetijstvo sploh na Gorenjskem mnogo napredovalo, da nad-kriluje ostale kranjske kraje, da je tudi iz mest prineslo marsikojo dobro, pa i slabo zrnce. Tudi izobraženi so gorenjski kmetje, a ne vsi in sicer mnogo mnogo krajev je, kjer so kmetje še v baš istem položaji, kakor pred dvajsetimi leti. In to ni malo! Vse hvale vredni so nekateri trgi ali vasi, kjer so ljudje res že na precejšnji stopinji izobraženosti, kakor p. Bled z okolico. A tndi nekaj manj prestopnih vasij odlikuje se po svoji vnetosti za narodnost in zavednost Pač graje vredne so pa nekatere župnije, kjer se nahaja še tako malo slovenskega duha, da se mora človek čuditi tej zaostalosti. Ljudje so še na prav nizki stopinji izobraženosti in mnogo celo mlajših je, ki ne umejo niti citati niti pisati slovenske besede. Ne moremo sicer zameriti starejšim, ki šole še nikdar od znotraj videli neso, pač pa mlajšim do 20 leta, ki so celo po več let zahajali v učilnice in vender ne poznajo — vsaj sedaj ne — več črk. Se ve da so izjeme — in kje teh ni! — a malo jih je. Če tudi se je za silo morda naučil čitati in pisati, toda kaj mu to basne, ako svojega znanja ne goji, ako ostavivši učilnico, nikdar več ne čita nobene knjige ! Pač pa taki mladeniči — in tudi ženske neso brez vse izjeme ~ ne zamude privaditi se pitju žganja, ki že od mladega zamori vse cvetje, tako da navadno hira in vene, dokler se popolnem ne posuši. Radi tega ni Čudno, da so gorenjski fantje — nekdaj ponos kranjskih vojakov — vedno slabejše postave, šibke rasti in nepravega zdravja. To je baš žalostno in ako pristavimo še nravni propad, ki se širi mej prostim ljudstvom, nam zadošča. Tudi Gorenjski kmetje so potrebni duševne hrane, kakor dolenjski, in „Gorenjske novice" prijale bi baš tako gorenjskemu ljudstvu kakor „Do-lenjske novice" dolenjskemu ali „Mir" koroškemu. Kmet je potreben duševne hrane, a sam si jo ne zna poiskati; in če ni podjetnikov, če ni vnetih mož za to, je težava. In kako so vneti taki „za narod vneti možje?'* Teško odgovarjati, da bi se komu ne zameril. Jednim se morajo priznavati res velike zasluge, a ti ne mogo biti povsodi; po drugih krajih pa, kjer takih v resnici podjetnih mož nedostaje, je jako slabo stanje v tem oziru. Mnogo je takih, mnogo, pravim, ki sicer pritrkavajo ob ljubezen svojega naroda, a nemajo je kar nič v dejaujih. Facta loquuntur. Koliko iztisov ,,Dolenjskih novic", koliko ,,Mira", ,,Vrtca14 itd. bi se lahko razneslo mej prosto ljudstvo! A žalibože ni onega podjetnega duha, s kojim se narod naš večkrat po nepotrebnem hva-lisa, in ko bi ga tudi kdo imel, ga k večemu ne mara uporabljati, ker misli, da živi kmet i lahko brez olike, kakor je živel do sedaj. Mnogokrat pa je slučaj i ta, da nekoji elementi raji molče, nego da bi podpirali narodno stvar, ker jim vedno po glavi roji oni fanatizem, i»kat brezverskega Mbera-lizma tam, kjer ga ni, pri vsaki priložnosti in ne-priložnosti kričati, da je vera v nevarnosti, kar je gola domišljija. Koliko takih besedij, kakor so ,,pro-stozidarstvo", „brezverski liberalizem", „pantejizem", „materijali/em", ,,fatalizem" in drugi taki — izmi, so že pripravili v naše časnikarstvo in celo v književnost, izvijali in iztiskali na vse možne načine že itak malobrojne naše proizvode in jim urivali ideje in nazore, kakeršnih si more izmisliti samo in le samo modra filozofska glava. Namesto da bi pospeševali razvoj našega literarnega delovanja, da bi podpirali naše vztrajne književnike, ki ne opravljajo samo svoje dolžnosti, ampak žrtvujo tudi kaj za svoj narod, namesto da bi s književnimi pripomočki širili oliko mej neolikane, navale se na naše ljubljence pesnike, na naše spretne prozajiste in vpijd: „križajmo ga! pohujšuje naš narod'' . . . Namesto da bi kazali hvaležnost svojim zaslužnim rojakom, namesto da bi se z njimi ponašali, je grde na vse možne strani, premelje vse njihove obisti in je teptajo v prah Tako je, gospoda, in sedaj vprašajmo: kdo je kriv? Kdo seje prepir mej omikance, da trpe ne-omikanci? Kdo more zreti z mirnim očesom tako ravnanje z našimi ljubljenci, kojim nesnio morda vredni, da jim od vežemo jermena na njihovih črev- ljihV Žalost mora obleteti vsakega pravega rodoljuba, če zre v naše politiško in književno življenje, kjer se prepirajo rodoljubi mej seboj, a tujec se reži in smeji v pest. To je tužno! A kaki so pri nas rodoljubi ? Nemški listi imajo prednost pred slovenskimi, vzlasti če so ti ne/avisni, in marsikojemu je ljubši konservativni Nemec (in ti so nam jako simpatijški, kakor je pokazal nedavno Lienbacher s svojo ,,zateklo glavo"!) nego nezavisni Slovenec. Dokler bode nekojim fanatizem „iz principa" več nego narodnost, tako dolgo se nam ni nadejati dobrega vspeha. Koliko velikih vasij je, koliko trgov, ki nemajo niti jednega narodnega društva. Kaka je, postavim, narodna zavest v Radovljici, kjer nosijo še vedno nemčurji zvonec, kakor bi bilo pred dvajsetimi in več leti, ne pa 1. 1885. Ali res ni toli podjetnih slovenskih narodnjakov, da ne bi mogli spraviti skupaj vsaj kako bralno društvo ali da bi priredili včasih kako veselico ? To je žalostno znamenje časa in dokler se ne bodemo v resnici s pravo radikalnostjo postopili dola, ki nas čaka, imel bode naš narod še vedno temno prihodnjost. Po I i t i c i i i i*azg UmI. Notranje dežele. V L j 1 u h j a n i 23. februvarja. Kritični položaj na desnici državnega zbora se boljša, toda le počasi. Največ težavo na-pravlja predloga o regulovanji rek na Gališkem. Poljaki silijo, da se ta stvar reši vsakako še v tem zasedanji in da naj vlala porabi ves svoj upliv, da bode ta predloga nespremenjena vsprejeta. Nemški konservativci pa še vedno ugovarjajo tej predlogi. Vlada je sicer odločno za to predlogo, a vender se no upa prav potegniti za njo, da ne pride v tako zadrego, kakor je pri pristojhinskej noveli in pri zakonu o urejenji duhovenske plaće. „Pokroku" se poroča, da se državni zbor zaključi s prestolnim govorom. Kako dolgo bodo še trajalo zasedanje, še ni določeno, najbrž bode skleneno šo pred Velikonočjo. — Konservativni „Linzer Tagblatt" se izreka proti prizadevanjem grofa Taatfeja ustvariti si srednjo stranko, j katera bi šla povsod z vlado. Da se pa zboljša j parlamentni položaj, priporoča ta list, da se izda I pravičen narodnosten zakon. Tudi katolik se namreč veseli svoje narodnosti in je na njo ponosen. V »grnkem državnem zboru se že dolgo bije govorniški boj za preosnovo gosposke zbornice. LISTEK. Stihotvorenja J. S. Turgeneva. Pod tem naslovom prišli je v dežel petnajst pol obsezajoča zbirka Turgenevljevih pesnij. Delo se te pesni v štiri dele. Prvi del obsega pesniške proizvode: „Paraša", „Razgovor", „Pomeščik" in Andrej"; v drugem delu je 32 krajših pesnij, v tretjem so prevodi, v četrtem epigrami in odlomki, koje so našli v literarni zapuščini velikega genija. Nazadnje je še neki pregled let in onih listov, v kojih so bili izšli posamični proizvodi. Ako motrimo pesnike in pisatelje raznih narodov, uvidimo večkrat, kako si je ta ali oni stekel nesmrtno slavo s svojimi nedoseženimi poezijami, v tem, ko se je na prozajiškem polji ponesrečil s svojo neokretno pripovedno Muzo. Kdo drugi zopet ni bil pesnik „po božji volji" in če se je že s poezijo ukvarjal, mu je več kvarila nego poviševala njegovo slavo, ki si jo je pridobil na polji pripovednikov. In tak mož, ki si s svojo poezijo ni spletel lovor-jevih vencev, pač pa dosegel v svetovni literaturi s svojim nedosežnim talentom pripovedovanja mesto mej prvimi novelisti vseh časov in narodov, tak mož bil je J. S. Turgenev, najboljši ruski, naj prvi slovanski pripovednik. Njegova slava na vrtu prozajist je znana po vsem širnem svetu in Turgenev je v resnici prvi svoje stroke v najnovejši literaturi. Ves drug pa je Turgenev — pesnik. Znano je, da se i sam nikdar ni posebno pohvalno izraže-val o svojih pesnih in v istini te ne bodo pomno žile slave otca svojega. Ako motrimo lirske začetne pesni Turgenevljevc, uvidimo, da se je moral jako boriti z obliko. In to slabo stran pesnikovo potrde nam poznejši proizvodi njegovi, ki kažo še zniirom sem ter tja kako prisiljenost v obliki in ujemi. Oblika je, ako ne prva, vsaj jedna prvih svojstev dobrega poeta; ako je vsebina še tako izvrstna in umeteljno izpeljana, pa jej ne dostaje umeteljne ali vsaj primerne oblike, ne more nikdar čitatelja tako ogreti, kakor si želi. Primerjajo poezije Turgenevljeve z onimi dru-zih ruskih pesnikov na pr. Lermontova, Puškina in Nekrasova, nam je dosti razvidno, ka bi si ne bil Turgenev nikdar ustvaril svoje originalne oblike, kakeršno so si pridobili napominani poetje. A ne samo izvirne oblike bi si ne bil prisvojil izvrstni prozajista, tudi spisal bi ne bil v resnici kaj izvir- nega, s čemer se dičijo odlični pesniki, kajti pesnikova izvirnost v obliki spaja se vedno z izvirnostjo obsega in se obično javlja pred poslednjim (obsegom). Prispodobimo li Turgenevljevo „K. Venere Medicejskoj" in Lermontovljevega ,,Izmaela Reja", nam je precej vse jasno. Turgenev jo je zložil v 20. letu, Lermontov v 18., in kaka razlika mej obema! Prvemu se vidi, da se je boril z rimami in je pilil, da si so kljubu temu dostikrat slabe in ta lov po ujemali se ve da tudi oslabi obseg sam in stere krila domišljije. Ves drugačen je drugi, kojemu rima gladko teče in nikjer ni videti nobene prisiljenosti. ampak pesnik doseže vse tako rekoč igraje. In pročitavši napominena proizvoda, ukrenemo lahko, kateri je imel poklic pesniški in kateri ne. Dasi govorilno o težavi, s kojo je Tursjenev zlagal pesni, vender nečemo reči, ka ni imel daru pesniškega, koji je toli jasno in izvrstno pokazal v svojih prozajičnih spisih, ki nosijo slavo svojega stvarnika po vsem izobraženem svetu. In dobro je, j ako človek pročita te mladeniške spise piščeve, kajti oni so nam jasna slika mladosti njegove in tedanjih i mislij njegovih. Na mnogih mestih nahajaš tudi že i ono izvrstno posebnost, v kojej se na tu baš Turge- Opozicija je že navela vse mogoče ugovore proti vladnej predlogi. Pred vsem se pa opozicijski poslanci potegujejo, tla bi gosposka zbornica ohranila še na dalje svojo samostojnost in ncavisnost od vlade. To vse se prav lepo sliši, a v praksi pa ne more roditi dobrega sadu ! Mnenja o potrebi dveh zbornic so jako različna, a to pa mora biti vsakemu umljivo. tla obe popolnem nezavisni biti ne moreta. Akt) je spodnja zbornica odločilna, kakor to zalite vajo demokrati, mora biti pač neko sredstvo, tla se zgornja prisili, da pritrdi njenim sklepom. Ako bi pa bila odločilna zgornja kakor bi bilo po želji Angleške čete v Sudanu so še vedno razdeljene v tri odtlelke, a ti oddelki so se že toliko približali drug druzemu, da v sili lahko drug dru-zeniu pribito na pomoč. Zato pa nevarnost za angleške čete še nikakor ni odstranjena. Mahdi se njim približuje s 60.000 mož močno vojsko, in čudno bi ne bilo. ko bi jih pobil, predno jim dojde pomoč iz Indije Indijski vojaki pridejo namreč še le drug mesec v Suakini in še le v aprilu na sedanje bojišče. Ali se bode pa \Volseley s svojimi 7 tisoč vojaki mogel toliko časa braniti, se ne more vedeti. Nevarnost za angleško vojsko je tem večja, ker se aristokratov, se pa tudi mora spodnja prisiliti na j je bati, da njim za hrbtom bukne ustaja. Zato že kak način k prijenljivosti. Sicer bi se utegnilo pri petiti, da bi gosposka zbornica zavrgla, kar bi zbornica poslancev sklenila ali pa narobe. Tako bi parla-mentuo tlelo ne moglo biti vspešno. Podobno bi bilo, kakor bi kilo v kolo voli spred in zadaj upregel. Voli bi vlekli na obe strani, voz bi pa stal na miru. 1 II.Ulj<* €ll"/«lV4'. Generalni ravnatelj obratnega društva mrU-aklli državnih železnic Amilh >n, dal je svojo ostavko, katera je tudi bila vsprejeta. Knft i i nujni komisar Lesar že nekaj dni biva v Londonu in se pogaja z angleško vlado zaradi moje mej ruskim Turkestanoin in Afganistanom. Rusi hočejo, da se meja določi tako tlaleč na jugu, da vsi Turkomanci pripadejo k Rti iji. Gledati se pa tudi mora na narodnogospodarske pogoje. Tako so Salor-Turkomanci vedno imeli svoje pašnike še na jugu od Saraka. Iz tega kraja pa ta rod tudi dobiva sol. Te pašnike in solne zaklade morajo Turkomanci obdržati, sicer živeti ne morejo. Zato botle Rusija pustila Afganistanu vse strategične prednosti, oba izhoda vseh prelazov. „Times' mislijo, tla Anglija v tako urejenje meje nikakor ne more privoliti. »Pall Mali Gazette", kateri list je lastnina novega kabinetnega člana llosebury-a pa misli, da bi ta .meja bila za angleške interese še dosti ugodna, ker bi bila še 12 nemških milj od Herata oddaljena. — Nekateri angleški listi poročajo, tla tajni ruski agenti hodijo po Ileratu in narod nagovarjajo, da se pridruži Rusiji. Kakor se v „Neue Freue Presse" brzoj a v Ij a iz Rima, »talija misli odposiati še četrto ekspedicijo k Rudečemu morju. Ta ekspedicija bode štela 3000 vojakov, ki se bodo vzeli iz onih polkov, iz katerih se neso jemali voiaki za prve tri ekspedicije. S to ekspedicijo p oj de tudi nekaj konjice in pogorskih topničarjev. Da se Dopolnijo stotnije, od katerih odidejo vojaki v Afriko, poklicalo se bode nekaj nadnmcstilnega moštva v aktivno službo. Tudi je baje v Rimu že določno skleneno, da se Italija udeleži vojne v Sudanu, kar pa vladni krogi v Londonu še Vfono zanikavajo. It um unija je odpovedala trgovsko pogodbo, katero je bila 1878. I. s Švico sklenilo na sedem let. Delijannis ni prevzel novega g »kogu nii-nisterstva. Kralj ga je bil res večkrat zatega delj poklical k sebi in se pogajal ž njim. Ta vodja opozicije je pa zahteval, da se razpusti zbornica. V to pa kralj ni hotel privoliti. Ker ni bilo nobenega druzega pripravnega moža, da bi prevzel vlado, je Trikupis po dolgem razgovarjanji s kraljem umaknil svojo ostavko. Danes botle afriška konferenca proglasila nevtraliteto kongiške države, v četrtek se pa botle konferenca zaključila. A Londonu se govori, da misli predsednik angleške a ininisterstva Gladstone odstopiti zaradi slabega zdravja. Ta vest pa ni zanesljiva, kajti že večkrat se je govorilo o Glatlstonovem odstopu, pa vselej se je pokazalo, da je to bila le želja opozicije. — Debata o predlogu, da se izreče vladi graja zaradi sudanske politike, kojega so stavili konservativci, se še ni začela, a se začne še le danes. glavno poveljništvo misli nazaj proti Egiptu umakniti svoj tabor. Dopisi. 't* Dunaja 22. februvarja. [Izviren dopis.] ( P i s m o Simona Gregorčiča.) Poročano je že, tla so Dunajski Slovenci na Šumanov večer 12. t. in. izjavili pesniku Simonu Gregorčiču soglasno, iskreno priznanico. Naročilo se je odboru „Slovenije'1, da to pesniku naznani s posebnim pismom. To se je tudi storilo in častiti pesnik razveselil je tukajšnjo mladino slovensko z odgovorom, v katerem „Sloveniji*4 piše besedo od besede : Slavno društvo! Vsem mojim mladim prijateljem v ,,Sloveniji", I kakor tudi drugim udeležencem ,,Šumanovega ve- \ čera" srčna hvala za iskreni izraz simpatij do mene, oziroma tlo mojega delovanja na polji poezije. Ostanite vselej verni mladostnim vzorom svojim ter tedna vneti za vse, kav je dobro, lepo in blago in vzvišeno, da Vam mi starejši pozneje z veseljem, z zaupanjem, z mirnim srcem lahko odstopimo mesta, kjer smo mi delovali v krepkojših letih svojih. Rog z Vami! Z bratskim pozdravom Vaš S. Gregorčič. Gradišče, 18. februvarja lb^o. Iz Ceaja li). februvarja. [lzv. dop.] Dolgo sem pričakoval kakega poročila iz našega mesta, toda prevarila me je nada, da se vender oglasi kilo. Posilila je tedaj meni pero v roko — ne kaka pred-pustna veselica, pač pa bi jo smel imenovati pred-pustno burko naših neinškutarjev, ako bi ne bila za nas tako žalostna neka dogotlba namreč, ki prav jasno priča o spravljivosti naših neinškutarjev. Pokazalo se je zopet, junaštvo jeduega Celjskih vitezov v boji zoper vse, kar je slovenskega. Pomislite vender — neki tukajšnji dijak se je predrzuil — o zlodejstvo, o brezobzirnost, kar sapo mi zapira! — predrzuil se je, pravim, na ulici vpričo nemških ušes govoriti — slovenski. Ne zasluži li, tla bi ga tirali naravnost na vislice?! In vender nemška dobrosrčnost tega ni zahtevala, zadovoljila se je, da je dotični občutil železne pesti tukajšnjega kotlarja Da se pa ta slavni čin ne bo pripisoval kakej napačni osobi, naj pravega junaka svetu naznanim s slavnim imenom Westerniayer. — Toda čujte, kako nehvaležen je svet! Dijak se pritoži pri okrajni sodniji in — o krivica! — \Vestermayerja so obsodili, da mora za to junaštvo plačati 20 gld. globe. Venđer tudi trpin ni ostal brez plačila. Dijak, revnih starišev sin, dobival je hrano pri oo. Laza« ristih. Dobrohotni gospodje skrbeli so, da dijak to- nev kaže noprekošenim mojstrom, nahajaš ono divno slikanje prirode, koje je zna! on in le on tako ne-presežno stavljati na papir m od kojega so prena-polneni vsi njegovi krasni spisi. To popisovanje narave kaze nam pisec že v svojih pesniških proizvodih: kako divno slika na piv v pripovedni pesni j „Derevnja-1 gozd, šumeč v večerni zarji in utihajoč v polutetni večera - — —: . . . tuljko slyžen utuk Koks ego tdldg! t'juakoj; Vyl o it devuška na nizkoe U ry c<> — I mi Korjn gljadlt ... I krttgloa licu Zardelo* aioj, jarkoj kiaskoj. KačajaH metlt-nno, s prigorka za scloiu Ogromnyo vozy spusJtHJutBJa guskom S pahiičtj duijii ptllnoj ulvy; Bdgut, ml6tyo tumanora golobyto, Btepej Široki** ra/.'ivy. Ta step — konca t-j uet ... r^zkiuulas, Wv.it . . Struistyj vt-^rok liožit — na probvžit . . Zemlja tomitsja, nebo mlči t. . . I k'a dlntiBgo poderoraty boka Bagrjanoeni zolotvrn, i ropMet on slogka, I llllll.lCt, i Mlini . . . Kaka podrobnost in natančno opazovanje prirode! V istini, tako zna le Turgenev. V pesnih piščevih nahajamo tudi posamične značaje, koje je pozneje jasneje naslikal in popolnil v svojih prozajienih spisih. Epigrami so po vsem izvrstni in diči je zdrav humor, satirska stran pa se odlikuje s svojo tinostjo in pikrostjo. Najboljša izmej vseh pesnij, kar jih je prišlo izpod peresa otca ,,Lovčevih zapiskov11, imenovati se more pesen: „Andrej", ki obsega 131 oktav in se razkroja v dva dela. *z tega proizvoda uvidimo, da je bila pesniku — tedaj staremu 27 let — znana pesniška tehnika, ipak nam izdaja „Andrej" na večih mestih svojega otca kot nepesnika, v tem ko se nekoja druga mesta odlikuj d s pravim poetskim talentom. Čitajoč ,,Andreja'4 čutiš skoro, da se bojuje tu boj mej Turgenevoiu pesnikom in Turge-nevom prozajisto. In v istini je pesnikovnnju Tur-genevljevemu ta proizvod nagrobniea. Stvarnik „Otcev in sinov" dal je slovo svoji neubogljivi Muzi in spustil se je v prozajlško Živenje, koje ga je povzdignilo više nego njegova neokretna Kamena, da goropadno više in moža nepesnika slavi vse svetovno razum-ništvo kot izrednega pripovednika in nedosežnega posneinalca prirodine krasote. In pravo je pogodil. G. B. žitelj ne dobiva več hrane ondu, kjer jo je dobival do sedaj. Imen dotičnih gospodov nečem danes navajati. Čemu tudi? Saj živimo v razsvetljenem devetnajstem stoletji. Pa kako! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 21. februvarja. Navzočnih je 19 odbornikov. Predseduje župan (tiasselli in imenuje poverjevateljema zapisnika odbornika Klein-a in Kolman-a. Vladika Strossmayer zahvaljuje se v jako prijaznem pismu za čestitko o priliki njegove 70 letnice. G. Anton M o že k tlopo-slal je o priliki smrti svojega starega očeta v svojem in svojega g. brata imenu 200 gld. za mestne reveže. G. župan mu izreka zato zahvalo. Odbornik J. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o občinskem proračunu za 1885. leto. Ustanovna zaklada ima potrebščin 7688 gld. 60 ki., pokritja 7893 gld. 57 kr. torej prebitka 209 gl. 97 kr. Meščansko bolnišna zaklada ima potrebščine 10.745 gld. 90 kr., pokritja pa 10.899 gld. 60 kr. torej preostanka 153 gld. 70 kr. Ubožna zaklada ima potrebščin 26.106 gld. 61 kr., pokritja pa 16.358 gld. 53 kr. torej primankljaja 9748 gld. 8 kr., kateri se ima pokriti z doneskom mestne blagajnice. Poročevalec opazuje mej drugim k temu proračunu, da se mej prostovoljnimi doneski nahaja tudi letni donesek kranjske hranilnice z 2500 gld. Sicer je za leto 1883 in 1884 kranjska hranilnica izplačala mestu Ljubljanskemu le po 2350 gld.; a z ozirom na to, da jej je znano žalostno stanje mestne ubožne zaklade in ker ima na razpolaganje vsako leto izdatnih kapitalov za dobrodelne namene, upati je, tla bode njeno ravnateljstvo za leto 1885 votiralo vsaj 2500 gl. za ubožno zaklado. Sicer pa so stroški ubožne zaklade tako veliki, da bi bilo celo opravičeno, ko bi se mestni magistrat obrnil do ravna-teljstva slavne kranjske hranilnice s prošnjo: naj bi /. ozirom na vedno naraščajoče potrebe za ubožne in glede na njeno plemenito požrtovalnost zvišala dpsodanjp podporo ubožnej zaklad. Glede dohodkov za odkup novoletnih čestitk proračunjenih le na 2l>0 gld. misli finančni odsek, da bi so ti dohodki v bodoče dali povišati, ko bi mestni magistrat sam prevzel spečavanjc odkupnih listov. Za dohodke ia javnih predstav proračunilo se je 30 gld. Finančni odsek pa je prepričan, da bi se ti dohodki prav izdatno povišati dali in da bi bilo vsekakor opra-i vičeno, ko bi se na korist ubožnej zakladi upeljal davek od javnih predstav in koncertov. Ze leta 1884 je to poudarjal in mestni zbor je teinu tudi pritrdil, letos pa zopet ponavlja ta predlog. Za ljudsko šolsko zaklado proračunil je mestni magistrat potrebščin 24.923 gld. 83 kr., pokritja 27.020 gld. tedaj prebitka 2096 gld. 17 kr. Od tedaj, ko je mestni magistrat sestavljal proračun ljudskošolske zaklade pa so se razmere izdatno in temeljito predrugačile. Glavni dohodek ljudsko-šolske zaklatio bila je doslej 1070 priklada k direktnim davkom, katero je mesto razpisalo za pokritje šolskih potrebščin. Ta dohodek pa sedaj odpade, kajti zadobila je Najvišje potrjilo v deželnem zboru kranjskem sklenena postava z dne 14. oktobra 1S84, vsled katere prevzame skrb za učiteljske plače deželna normalnošolska zaklada, ter se bode od novega leta 1885 od vseh v Ljubljani predpisanih direktnih davkov in državnih priklati pobirati imela za to zaklado 10u/0-na priklada. Mestu tedaj odpade skrb za učiteljske plače ter mu ostanejo pokrivati le še šolske potrebščine, a ob jednem izgubi tudi pravico pobirati za šolske namene dosedanjo 10°/0 priklatlo od direktnih davkov. Z ozirom na to slijevalo se je finančnemu odseku samo od sebe vprašanje, bi li glede na te izpremenjene okoliščine kazalo, da bi se še na dalje vodili posebni računi o ljudsko-šolskej zakladi in ali bi morebiti ne bilo pri-pravnejše in krajše, ko bi se to opustilo ter se dohodki in stroški Ijnilskega šolstva uvrstili mej dohodke in stroške mestne glavne blagajnice. Ker so dohodki za pokritje stvarnih | otrebščin ljudskega šolstva jako neznatni, — obstoje namreč iz učnine, za katero pa se bode redkokrat prejelo čez 2000 gld. — in bode vsled tega nedostatek morala pokrivati mestna glavna blagajnica iz svojih tekočih dohodkov, odločil se je finančni odsek po zrelem posvetovanji za to, da se posebno upravljanje ljudsko šolske zaklade od 1. januvarja 1885 1 na dalje opusti, ter da se za to proračun uredi tako, da se potrebščine in pokritje za ljudsko šolstvo postavijo v proračun mestne glavne blagajnice. Za mestno glavno blagajnico proračunil je magistrat rednih in izrednih potrebščin 153 212 gold. 68 kr., pokritja pa rednega in izrednega 149.810 gl. 12 kr., torej nedostatka 3.402 gld. 56 kr. Potrebščine so v glavnih potezah sledeče: Za davke 1358 gld. 39 kr.; za ustanove 2436 gld. 89 kr; potrebščine za ljudske šole: Za prvo mestno pete-rorazredno deško šolo 722 gld.; za drugo petero-razredno mestno šolo 1090 gld.; za mestno petero-razredno deško šolo 980 gld.; za nunsko sedmero-razredno šolo 465 gld.; za ljudsko šolo na barji 465 gld.: za obrtno pripravljalno šolo 680 gld.; za c. k. mestni šolski svet 65 gld.; za okrajno učiteljsko knjižnico 30 gld.; za nemško deško ljudsko šolo 665 gld.; za nemško dekliško ljudsko šolo 665 gld.; za realko 2483 gld. 33 kr.; za obrtniško Šolo 521 gld.; za uiodelirsko šolo 25 gld.; za prvo mestno slovensko otročje zabavišče 1199 gld Za doneske predlaga finančni odsek: Živinozdravnišnici 63 gld ; trgovinski in obrtnijški zbornici za stanovanje 173 gld.; za botanični vrt 105 gld. strelskemu društvu 26 gld. 25 kr.; otročjej bolnici 300 gld.; Glasbenej Matici 500 gld.; Filhannoničnemu društvu 200 gld.; ubožnej zakladi 9748 gld. 8 kr. Finančni odsek pa razen tega še predlaga, da se z ozirom na vspešno in za slovensko narodno šolstvo jako imenitno poslovanje društva „Narodna šola" in z ozirom na male dohodke tega koristnega društva, ki obdaruje tudi revne učence in učenke mestnih ljudskih šol s šolskimi potrebščinami, dovoli temu društvu donesek 200 gld. Podžupan Vaso Petričič predlaga, naj bi se mej doneske uvrstil tudi po mestnega zbora sklepu že obljubljeni donesek za gradnjo muzeja „Ru-dolfinuma" to je 5000 gld., čemur mestni zbor jednoglasno pritrdi. Za plače magistratnih uradnikov je proraču-njeno 16.425 gld., za osobne doklade uradnikov 500 gld.; za petletnice 770 gld.; za adjuta 800 gld.; za plače slugam, njih petletnice in za dnine 7735 gld.; za funkcijske pristojbine 1636 gld.; za nagrade in podpore 1100 gld.; za deputata in reluta 680 gld.; za potne stroške 400 gld.; za pisarnične in uradne stroške 3465 gld. V tem znesku je tudi 1000 gld. za tiskovine. Ko je finančni odsek poročal o svojem času o proračunu za leto 1884, vsprejel je bil nanj za tiskovine 500 gld. več, nego je nasvetoval magistrat in sicer z izrecno motivacijo, da se dajo vse tiskovine, v kolikor se to do konca leto 1883 ni še zgodilo, takoj preskrbeti v slovenskem jeziku. Stavil je tudi v tem smislu predlog in mestni zbor ga je brez ugovora jednoglasno vsprejel. Zato se pa zdi finančnemu odseku dolžnost, opozoriti o tej priliki, da mestni magistat ni ničesar storil, da bi se bil ta jednoglasni sklep mestnega zbora izvel, kajti mnoge tiskovine so že jedino le nemške, ter se slovenskim mnogokrat nemškega jezika popolnem nezmožnim strankam izdajajo jedino le v nemškem jeziku, ko da bi Ljubljana ne bilo glavno mesto slovenske kranjske dežele in ko da b Slovenci ne imeli pravice zahtevati jezikovne ravnopravnosti celo v samoupravnih zborih. Pa tudi napisi nad mestnimi uradi so vedno le izključno nemški, dasi je tudi o priliki, katero je poročevalec g. Hribar prej omenjal, skleneno bilo, da morajo biti slovenski in nemški. Ker je bilo v jednem celem letu — ako mestni magistrat na to v naravnej pravici utemeljeno stvar ni prej iz lastne inicijative že mislil — časa dovolj, da bi se bil izvršil sklep mestnega odbora zavoljo slovenskih tiskovin in slovenskih uradnih napisov, in ker je to že drug slučaj, da mestni magistrat ni izvršil sklepov, tikajo-čih se načelnih, narodnih naših pravic, primoran je finančni odsek izrekati zavoljo takega ravnanja obžalovanje in svojo nevoljo in bode slavnemu mestnemu zboru predlagal, da ponovi vlanski svoj sklep o tej zadevi. Zuuan G ras se Hi opomni, da so se po malem že naročile slovenske tiskovine, vse sicer še ne, a v kratkem se bode i to izvršilo. Da se neso uradni napisi še razobesili, temu je uzrok, da so se po organizaciji pričakovale premembe uradov, torej se je hotelo čakati, da se i v tem smislu ustreže. Za iste urade pa, o katerih se jo znalo, da ostanejo, so napisi uaročeni in se že izdelujejo ter bodo v kratkem gotovi, za druge pa so hitro naroče. Odbornik Hribar trdi, da bi se bili uradni napisi že davno lahko napravili. Vsaj ni treba, da prvi mestni inžener pri tem posreduje. Volilci so nejevoljni, da je vse pri starem in vse to gre le na rovaš narodne stranke. (Kouuo prih.) Domače stvari. — (K volitvam v trgovinsko zbornico.) „Narodni centralni volilni odbor" sklical je pretekli četrtek sbod, pri katerem se je pogovarjalo 0 volitvah v trgovinsko zbornico in so se postavljali kandidatje. Glede tega shoda opomniti nam je sledeče: Kakor čujemo od več sttanij, razpošiljala so se vabila prepozno. Večina volilcev dobila je vabila še le v četrtek zjutraj in marsikateri, ki bi se rad, se ni mogel udeležiti shoda, ker je že prejšnji dan določil svoja opravila za četrtek. Naj bi se torej vabila v bodoče vsaj 48 ur pred shodom razpošiljala. Kar se pa tiče kandidatov samih, opaža se, da sta se dva posebno inteligentna in sposobna dosedanja člana odstranila, ko bi se vender tudi v tej zadevi moralo v prvej vrsti gledati na sposobnost, potem še le na politiško pravoslavnost. Tudi se nam ne zdi posebno prikladno, da se mej kandidate za trgovinsko zbornico stavi državni poslanec. Priznavamo, da ima vso sposobnost za trgovinske zbornice odborništvo, a časa nema, da bi se sej udeleževal, ker mora vsaj polovico leta bivati na Dunaji. To bi se vender moralo jemati v poštev, ker je itak navadno, da prihaja le pičlo šlevilo članov k sejam. — (Slovstveno zabavni večer.) Minulo soboto zbralo se je 34 članov, katerim je predsedoval g. Valentinčič. Pital pa je g. Ivan Hribar o svojem bivanji v Djakovem in o izletu v sosednje vasi, kjer je videl in čul prezanimive „Lelje" in zapisal par narodnih pesnij, katere so se pri tej priliki pele. Berilo vzbudilo je splošno pohvalo in ker se bodo to berilo tiskalo, preverili se bodo čitatelji, da je bila pohvala zaslužena. — (K slavnosti Metodovi na Velegrad) popelje se, kakor se nam poroča z Dunaja, tudi „ S lo v a ns ko pev s ko d r uš t v o naDunaj i * da so udeleži koj prvega praznovanja, v Velikonočne praznike, v 5. in (J. dan aprilu meseca. Ker to krasno društvo zbira v sebi vseh Slovanov pevce, bode jako lepo, da bode tista dva dni praznoval se spomin Metodov ob jednem in na istem mestu po zastopnikih celega slovanskega naroda. Da bode društvo poveličevalo slavnost tudi s petjem svojim, to se umeje samo po sebi. Z njim ido tudi drugi Slovani Dunajski, zlasti mislimo, da se k temu posebnemu vlaku pridružijo tudi tisti slovenski vse- ; učiliščniki, katerim ne kaže avgusta meseca hoditi 1 iz Ljubljane s slovenskim vlakom. — (Častno občanstvo.) V seji zastopa občine Dedendolske na Dolenjskem dne 22. t. m. bili so vsled njih zaslug za občino jednoglasno častnimi občani imenovani gg.: Matija G rili, c. kr. okrajni glavar v Litiji, Peter Gillv, poštar v Višnji gori in Andrej Kurent, c. kr. cestni mojster v Višnji gori. — (Deputucija uradnih slug pri ce sarji.) Uradni in šolski slugo, kar tudi jetniški pazniki iz Kranjske, Štajerske in Koroške odposlali so kot deputacijo Ferdinanda Halleja in Dragotina Tvberga do našega cesarja s prošnjo za poviši'nje plač. Presvitli cesar je 19. t. m. prav prijazno vsprejel deputacijo ter opomnil, da je stanje uradnih slug sploh po vseh kronovinah zboljšanja potrebno, da bo to zadevo presodil in se na njihovo prošnjo po možnosti oziral. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru slo-vensko-katoliško političnega društva „Pozora" v Ptuji dne 2. marca t. 1. ob štirih popoludne v ,,Narodnem domu". Dnevni red: 1. Volitev predsednik;'. 2. Volitev odbora. 3. Posameznosti. K temu zboru uljudno vabi za osnovalni odbor: 13 o ž i d a r R a i č. -- (Umrl) je v soboto po noči g. J. Janeš, posestnik tovarne za usnje v Ljubljani v 68. letu svoje dobe. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 25. t. m. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve. Todeli se ustanova Lbschner-ja, torej mora biti navzočnih po društvenih pravilih vsaj 12 članov. Voli se poslanik v mestni zdravstveni svet. B. Predavanja: a) Ravnatelj otroške bolnice, dr. Kovač: o rabi „Jodathyl-a proti kroničnemu kataru srednjih ušes", b) dr. Gregorič: o „ženski bolezni: „Endometritis fungosa", kako nastane in kako se zdravi, ter navaja slučaje iz prakse, c) i. Mayer, okrajni ranocelnik iz Planine : o „Coeain-u \ o „daviti"« Razgovarja se potem o slednji bolezni. — (Slovenski vseučiliščniki) nameravajo napraviti slavnosten shod letošnje velike počitnice v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu. Pogovori o tem teko sedaj mej akad. društvoma „Slovenijo" na Dunaji in „Triglavom" v Gradci. — (Šola in poštne hrani 1 n i lce.) Poročali smo, da je poštno-hranilni urad vladi nasvetoval, naj bi učitelji šolski deci hranili in vodili knjižice luanilnične. Na to pa je izjavilo naučno ministerstvo, da bode rado podpiralo po svojih organih poštno-hranilnično stvar, da bodo tudi za-naprej učiteljstvu nalagalo, naj otrokom ne pozablja priporočati poštne hranilnice. Toda drugih nasvetov, tako zlasti nasveta, da bi učitelji sami preskrbovali račune v poštno-hranilničnih knjižicah, ministerstvo odobriti in zvršiti ne more, ker imajo učitelji posla dovolj s svojim prvim poklicem, z naukom in vzgojo in jim ne gre nakladati še drugih nalog. Sicer pa se je pokazalo, da že sedaj šolarji ljubijo in uporabljajo prekoristno poštno-hranilno upravo, ker v e č k o t polovico p o š t n o - h r a n i 1 n i h ulog je — š o 1 a r s k i h. — (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj,) ki pridno deluje za razvitek našega šolstva je imelo 12. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila se je razvidelo, da je bilo delovanje v minulem letu marljivo in vsakako napredovalim. Društvo šteje 42 udov, mej temi 4 častne in 2 izvanredna. Stanje društva je dobro. V novi odbor so se jednoglasno izvolili: gg. France Žihor predsednik (tretjek rat), Tomaž Romih podpredsednik, K o-larič Matija in P o rek ar Tone zapisnikarja, Ši-men K raj u c denarničar, Ivan K a v k I e r knjižničar, Domitijan Se rajni k, Janez M oži na in Franjo Sijanec odborniki. Za pregledovalca računov gg. vranjo Snhar in Anton Vidovi č. Društvo je pristopilo k „Slovenskoj Matici1' in k „Glasbenej Matici". — C Statistični centralni biro v mini s t e r s t v i« trgovinskem.) Poroča se, da vlada še v tej zborbi predloži zakon o ustanovitvi centralnega statističnega urada, ki bode sestavljal trgovinsko statistiko za Avstro-Ogersko. Mudi se to zategadelj, ker bi sicer statistična dela mogla se pričeti še le s l. dnem januvarja 1887. Poleg to predloge pa pride še druga, zakon namreč, da se bodo pobirale statistične pristojbine" od sleharnega blaga, ki iz tujih dežel k nam prihaja ali pa ima pot čez našo državo. — (V kranjske hranilnice) pisarnah našla se je zadnje dni precejšnja vsota denarjev. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri mestnem magistratu. — (Velik pretep) bil je včeraj na Poljanskem nasipu. Tepli so se delavci iz predilne tovarne in hlapci. — (Roparja morilca,) 18letnega Peter-nela, ki je v Tolminu in v Radovljici izvršil roparske umore, pripeljali so žandarji zadnjo soboto na Žabjak. — (Tatvine.) Hišnemu posestniku g. Oro-slavu Dolencu v Gledaliških ulicah ukral jo včeraj po noči neznan tat kljuko hišnih vrat, vredno 4 gld. Hlapcu v gostilnici „pri Malici", spečemu v hlevu, ukral je neznan tat novo črno suknjo. — (Iz Ptuja) se nam piše: Nesrečni zajci so letošnjo hudo zimo porabili v to, da so daleč okoli Ptuja, kjer je lansko jesen največ sadja bilo, skoraj vsem posestnikom pohrustali skorjo z mnogih mnogih jablan. Škoda je ogromna. Posestniki sedaj tožujejo najemnike lova, katerim pa se ne bode veliko škode na mošnji zgodilo, ker imajo Že svoje strijce. Najbolje so storili oni, ki so drevesca dobro s slamo obvezali, kar je boljše, nego vsa druga varstva. Zmiraj pač same nadloge! V prihodnji hudi zimi morajo najemniki lova zajcem suibdk kupiti ali pa kavo kuhati, ako druge hrane za njih nemajo, da bodo naše teško vzgojeno sadno drevje v miru pustili. — (Akad. društvo „Slovenija".) Piše se nam z Dunaja 21. t. m.: V včerajšnjem zboru imela je „Slovenija" dopolnilne volitve v svoj odbor in izbrani so gg.: Stud. jur. Jos. Kušar, predsednikom, stud. jur. Konr. Janežič tajnikom, stud. jur. Jos. Bar le denarničarjem, stud. phil Jos. Kr-žišnik knjižničarjem in stud. jur. Vlad. J anzeko v ič odbornikom. — Potrdil se je v tem zboru tudi opravilnik za novi „odsek literarni", ki bode jutri imel svoj prvi shod. — (Največje dohodke so imele na Kranjskem leta 1883 sledeče pošte): Ljubljana ^89.677 glu\), Tržio (6620), Domžale (5438), Novo mesto (4810), Postoj ina (8942> lvrsko (3924), Kranj (3483), Kočevje (Ml), Rakek (3394), Kamnik (3177), Bled (3177), Škofja loka (3103), Zagorje (ob Savi) (2606), Metlika (2585), Idrija (251o), Ilirska Bistrica (2397), Črnomelj 2ir»9 K!d.) — (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih oktober, november in december 1884 lO.^b'3 novih zavarovanj za 15,852.817 gld. 46 kr. kapitala ter je za to prejela 454.630 gld. 15 kr. zavarovalnine. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 2,116.300 gld. 48 kr. ; v posojilnicah bilo je v tem času naloženih 287.808 gld. 73 kr., na zemljišča pa posojenih 569.738 gld. 98 kr. Za škode plačala je v navedenih treh mesecih 218.931 gld. 5 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je pet občin. Od I. janu-varja do 31. dec. 1884 bilo je v vseh oddelkih na novo sklenenih 65.230 zavarovanj za 74,626.918 gl. 64 kr. kapitala, za kar se je plačalo 1,803.803 gld. 19 kr. zavarovalnin in postranskih plačil. Za škode se je izplačalo 707.089 gld. 76 kr. K samoupravnim društvom oglasilo se je do konca decembra 1884 že 1294 članov, ki so skupno zavarovali 174.397 gl 12 kr. pokojnin, in za to obvezali se uplačati 683.946 gld. 25 kr. Zastopniški pokojninski fond pomnožil seje do konca 1. 1884 na 48.G0O gl. 34 kr. v gotovini in efektih. — (Razpisana) je služba učiteljice za ročna dela na okoliški šoli v Ptuj i in na Hajdinski šoli Vi ure oddaljeni. Letna plača 2 10 gld. Prošnje do 28. t. in. — (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega sodnika v Tržiči. Prošnje do 8. marca t. 1. Telegram „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 23. februvarja. Zbornica poslancev vsprejela je glasovanjem po imenih preosnovo gosposke zbornice z 233 proti 157 glasom kot podlago za specijalno debato ter zavrgla vse protipredloge. Razne vesti. * (M a tej k o), slavni poljski slikar, slika sedaj, kakor poročajo poljski listi, velikansko podobo, katerej je predmet devica Orleanska. Vrhu tega pripravlja ta umeteljnik vsled naloga češkega državnega kluba krasno sliko sv. Metoda za zastavo, namenjeno svečar osti Velegradskej. * (Razstrelha) Iz Solnograda se 21. t. m. brzojavlja: V Glasenbachu razpršili sta se v zrak včeraj zvečer ob desetih, dve 30 korakov narazen stoječi stopi za smodnik lastnina Dragotina Fruh-storferja. Stopi razstrelili sta se na tisoč koscev, katere je vrglo daleč okrog sem in tja, Sicer ni bil nikilo poškodovan Pok bil je toli silen in močan da se je v 1 7* ure oddaljenem tukajšnjem gledališči prav razločno čul V Glasenbachu, (Jlasu in Elsbethenu je veliko oken porušenih. * (Z r a š č e n a d v o j č k a. ) Soproga nekega kupcijskega potovalca povila je 17. t. m. v Opavi dvojčka in sicer dve dekli, i, kateri sta, kar se jako redko zgodi, na prsih vkupe zraščeni. Trupli dvojčkov, ki sta živa porojena precej umrla, imata prav normalno rast in velikost. Pri porodu prisotna zdravnika, mestni fizik dr. Kune in dr. Ruhenstroth, poslala bosta mrtveca Dunajskej kliniki. •f (Prijatelj lepoti.) V Levovu umrši meščan Kochinun volil je mej drugim vsoti 10O0 in 500 gld. kot darili dvema najlepšima meščankama iz Levova z opazko, da za ti darili prosi lahko vsaka deklica, ne oziraje se na svojo nravnost. Levovski deželni odbor ima sedaj kot izvrše-vatelj poslednje volje pokojnikove jako težek posel pri razpisu in razdelitvi teh izrednih daril. * (Prek i sud.) 14. t. m ob osmih zjutraj sešel se je v velikoj vojašnici v Serajevu preki sud, da je sodil zaradi roparskega umora zatoženega Nikolo Vidovića, vulgo Rabića. Zločinec, 30 let star, katoliške vere in iz Fojnice doma je na cesti v Busovaco na prigovarjanje neke še ne poznate osobe z jednim kgr. teškim kamnom ubil turka Alijo Satko, ki je po istem potu korakal s svojo tovorno ži-valijo, ter ga oropal njegovega imetka obstoječega iz pasu, srebrne ure in gotovega denarja 27 gld. Ker je zlodejec svoje hudodelstvo sam priznal in ni bilo pri umoru nikake priče prisotne, trajala je obravnava komaj tri četrt ure in sicer radi visokega snej?a v sobi velike vojašnice ter se je končala s smrtno obsodbo na vislicah. Ko je obsodbo potrdil fml. pl. Bouvard, peljali so zlodejca, kateremu se je mej tem pridružil mestni župnik, na dvorišče in mu ondu objavili smrtno obsodbo, potem so pa precej korakali ž njim na Vratnico, na morišče. Oh tri Četrt na deset izročil je jetničar obsojenca rablju, kateri je s pomočjo konjedirca Žnideršiča žalostni posel nečuveno naglo in točno izvršil. Gez 7 minut naznanil je ž<* polkovni zdravnik navstalo smrt ubo- Ifgn grešnika. Prav kratek ogovor mestnega župnika in jeden „oČe naša končala sta žalostno delo, katero je gledalo malo, večinoma avstrijskega občinstva. Kdor ni bil prisoten, nema nikakega pojma o popolnem miru in redkej brezbrižnosti zločinčevej. Ne le, da je, ko so ga peljali na dvorišče, prižigal cigareto, tudi po naznanilu smrtne obsodbe se ni nikakor spremenil ter še celo vešala opazoval jako hladnokrvno in brez čuvstva, ko bi bila kak prav navaden les, kateri ga čisto nič ne zanima. * (Čevljiček kraljice Dragotine Matilde.) Nek starinar iz okolice Iljonning-a v Dan-skej hrani čevljiček, ki je bil nekdaj last nesrečne kraljice Dragotine Matilde, sestre Jurija III., kralja angleškega in soproge Kristijana VIL Lepo in mlado kraljico so po padci Struensee-jevim zaprli in pozneje iztirali v Celle, kjer je revica po nedolžnem preživela obilo žalostnih let. Beli atlasov čevljiček je pa tudi istinito toli majhen, tako ozek in špi-čast, da človek nikakor ne ume, kako bi mogla človeška noga v njem hoditi. To čudno in majhno obuvalo vsekako spričuje in potrjuje dogodek o kraljičinih čevljičkih. Pripoveduje se namreč, da je kraljici nekega dne na stopnjicab spodletelo in da je padajoč priletela ravno v naročaj mlademu dvorniku, ki je bil toli srečen, da je kraljico prestregel in ujel. A zlobni jeziki neso smatrali to slučajno objetje za toli nedolžno stvar. Kljubu vsemu zatrjevanju svoje nedolžnosti moral je mladi kavalir iz službe in iz dežele v prognanstvo. Ko je pa čez dolgo prišla resnica na dan, poklicali so dvornika zopet iz tujine na kraljevi dvor ter mu dovolili, naj si izvoli za svojo preveliko krivico, katero je pretrpel, kako milost kot odškodnino. Ponosni in galantni dvornik prosi le za one čevljičke, katere je kraljica nosila v dan grozne nesreče. Dali so mu jih z zlatimi cekini napolnjene. * (Kdaj se pričenja pri ženski starost?) To kočljive vprašanje razmotaval in reševal je zadnjič nežni spol sam v mnogobrojnej družbi pri tretji čaši predrage kave — ženskam toli priljubljene pijače. Čula so se razna mnenja. Mlada lepa gospa je rekla : Ženska je stara, kadar ne more več vzbujati nikake ljubezni; druga trdi: s prvim sivim lasom; tretja pravi: pri birmi svojega najstarejšega otroka. In tako drdralo je dalje in cinije naglo ugibanje liki urnemu ropotanju v mlinu, dokler mlinar ne zatvori vode s zatvornico. Srebmosiva in belolasa, a še vedno ponosna 60 letna starka, v katere 60 letni rojstni dan se je bila zbrala omenjena mnogobrojna ženska družba, pozvana bila je naposled za sodnico in rešiteljico imenitne uganjke. Stara mama, povejte nam Vi, kdaj se pričenja ženska starati?11 kriči staro in mlado ženstvo. Siva starka nekoliko pomišlja, potem pa prav nejevoljno reče: „Kakor bi jaz to vedela, — kaj tacega vprašajte kako staro gospo!" Zahvala. Vsem, ki so pri vesolici dne 15. svečana t. 1., obmo-vanej v korist revnim Šolskim otrokom, blagovolili sodelovati pri petji in dcklniuacijah, kakor tinti »sem domaČim iti tujim udeležencem to veselice, ki »o s evudlail obilnimi darovi pripomogli k lepemu dobičku, izrekata v svojom in v imenu revne Šolske mladino nAJtOplejlO zalivalo. Krajni šolski svet na Colu, dno Sli svečana 18-5. Leo pulil Piinmli, predsednik iti učitelj. s'iiH'i : 22. februvarja. Pri Ifloftn : OsoUovica z Dunaja. — VVottaver i« Gradca — Šešerko iz Celovca. — Vidic z Dunaja. fji RlnlJ**: Oaller z Dunaja. — Scltcnk iz Trsta. — Bergstein a Dunaju. — pl. Hersmann iz Gorice.—Jank, VViiitetscholler z Dunaja. Tržii«* ceir** Mnt»l.i«if3: dne 21 februvarja t. 1. 3D-o.23.a-jsIssl "borza* dne" 22. februvarja t. 1. (Iivirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........83 gld. 60 Srebrna r«mta......... Zlata renta.......... 5°/4 marčna renta........ Akcije narodne banke...... Kreditne akcije........ • 30ti London .... ....... Napol ...... . . (■ kr cokini ....... Nemške marke' . . ... 4% državne srećke iz I 18 4 250 gld Državne srećke iz 1 18(5» 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka i>i *fa . . Ogrska zlata renta 6°/0 . . . 40/,..... „ papirna renta f>°/0 ... 5V0 štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld Zemlj obč avstr 4'/,°/,, zlati zast. listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 Prior oblig Perdiuauduve sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfov« srečke.....10 „ Akcije anjrlo-a,v8tr banke 120 „ Tramuiway-društ vel j 170 gld a v . . V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšel in se dobiva: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 6()9 stran j. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. DL* « p a, j is o : Zgodovina štajerskih Slovencev. Cena I gld. 20 kr. Dobiva se v Ljubljani pri knjigovezu Dež manu in v Katoliški bukvami. (92—2) Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, Proso, „ Korit/a, „ Krompir, „ Leča, „ Orali, Fižol, „ M>.slo, Mast, Speli frlAen, kgr. Špeh povojen, kgr, . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . MJeko, liter . . . . Goveje meso, kn r, Telečje „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Plianeo..... Golob...... Sen ., 100 kilo . . Slama, „ „ . Drva trda, 4 Q metr. „ mehka, „ „ •rl.lLr. — bbI ~|8nl -pa — G t; — t; ! — 521 — m — 50 — 18 1 66 1 78 H 40 5 ou Meteorologiono poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v min. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer T2B 46 mm. 73221 ilir. 734 ti9.mil. 4-4. 0 9 8° C 58° C si. zah. | obl. si. jz. i obl. si. zah.: obl. OOOnmi. ti .— 7. zjutraj 787*70M. 2. pop. 74M 34 mm. 9. /.večeri 743 98 ram. 0 6 C si. vzh. 2 0' C si. vzh. 0 4U C bL vzh obl. : Ol.l. ohl. 0-00 mra. 83 gld. 60 kr. 84 ■ 10 n 107 n 30 99 n 40 ■ 806 — 306 n — » 1-24 25 n 9 ■ 80 » 5 81 i» 60 t 50 ■ 127 • 75 n 174 n 60 ■ 107 n 25 n 98 55 1» n 94 w 15 n 104 n — U 116 75 0 123 i — n 112 n 40 n 105 75 178 n — n 19 n — n 107 t — n 21(5 * — n Učenec, star 13—16 let, ki zna slovensko in nemško, vsprejme se takoj v špecerijsko prodajalnico. Več pri opravništvu „Slov. Naroda." (95—2) se da takoj v I,|ul»ljaiii najlepši poleg tega tudi (101—1) šapa in lepa klet na. IDuLn-ajslsej cesti st- 25- Prava marzeilsta lalerta je Dtalgotovejie, najhitrejše in najcenejše sredstvo za či-Ntčuje in BbelJ*Milje vlua in jamči so zn najbolj*! «s|»eh; dobiva se pri (30—13) A. II VI« T JI A \A-iu -v Xjj"vat>ljaLiiI, Tavčarjeva palača. Extrait de Noix r«^?1«. du Dr. Thomson. BređstVO, ki daje sivim lasem v 14 dneh pnj-Siijo barvOj ne barva niti kože, ne perila, tetn-\eč samo lase. Ako se , hoče »ive ali rtideee lase rujavo pobarvati, treha je samo mojega l.vl« .it de Noi\ de Gulle. Cena loniku: Estrait de Noix 3 gld, Eitralt de Noix de Oalle 2 gld. 50 kr. ^£0—4) Zaloga v i.juliljuni pri Kdvardu ilulir u9 paifumerji. takoj črtio Srednja temperators 4'7° in 10°. ka IV in l 31 nad noriiialun). i Velika partija 1(788-82, ostankov gmkuba (po 3—4 motre, v vseh barvali, za polno možko obleko, posiliti po poštni in povzetji, ohtanek po5«l. ■j. mtorcli t Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamei\jati. Vzorci proti pošiljatri marke za 10 kr. Mejnaroto linija. _ h Trsta 7 loii-Jork unnotL Veliki prvorazredni parnikl te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenab in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Te-i.xton.ia,", odiiod okolu 15. dno marca 1885. Kajuta za potnike 20« gold. — Vmesni krov «<> gold. Potniki naj se obrnejo na ,2u generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Coinitnale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obruo naj so na Bmtlfono U' Aiit. 1'oKitiji-ii. generalnega agenta v Tratu._ Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železniki r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'