DELAVSKA POLITIKA Uredništvo le v Maribora, Roška c e«ta, poštni predal 22. Rokopisi (e ne vračajo. Nefrankiran* pisma m ne »prejem a jo. Uprava: Maribor, Raška centa 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadraiai dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina Za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanj« in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stan« beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane p»-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 4. Sobota 11. januarja 1930. Leto V. Včerajšnji jubilej. Obletnica 6. januarja 1929. Obletnica ukinjenja jugoslovanske ustave je jubilej in dasi je samo obletnica, ie vendar pomemben in poučen jubilej za tiste, ki so predstavnika države prisilili, da je ukinil vidovdansko ustavo, a obenem tudi za tiste, ki so prave krivce tega dogodka že davno pred šestim januarjem opozarjali na njih nepošteno, neiskreno, neproblematično početje. Najbolj značilno ob tem posebnem jubileju je to, da se v sedanjem državnopravnem stanju naglo uveljavlja enotna zakonodaja brez tistih, ki so prej nosili velike politične zvonce in seveda tudi brez bivših političnih korporacij, ki so stremele po resnem naravnem razvoju. Enako moramo poudariti ob tem jubileju še eno dejstvo. Kraljeva pro-ktamacija in izjave predsednika vlade so konstatirale, da je tudi sedanji režim, voljan upoštevati dobrohotne nasvete in mnenja v zmislu konsolidacije države. Kljub temu pa opažamo, da po 6. januarju meščansko časopisje nima sploh nobenega mnenja, nobenih nasvetov in ne idej. Prej glasni kričači in razbijači, apostoli svobode in demokracije, oznanjevalci jugoslovanskega bratstva, molče sedaj kakor riba. Morajo molčati, ker nikdar niso imeli svojih idej, svojih misli, svojih problemov, ampak samo dolg opletajoči jezik, s katerim so si skušali kovati strankarsko-politični in materialni kapital. V tem je kulminirala vsa modrost njih politike in ob njej naravno niso mogli prihajati v poštev stvarni argumenti, ampak zgolj psovke in demagogija. Ne pričakujemo, da se bodo iz tega jubileja kaj naučili gospoda. Ali mi se učimo tudi iz teh dogodkov in pojavov. Za nas mora biti le pre-jasno, da je jugoslovanska buržuazi-ja frivolno zaigrala demokratični razvoj države v svoji nevednosti in neumnosti. Mi od te buržuazije, ki se zlasti sedaj trudi, da delavstvo neizmerno zahrbtno oškoduje pri reformi socijalne zakonodaje in delavskega varstva, ne pričakujemo ničesar. In ravno pred obletnico kakor demonstrativno so predložili reak-cijonarne zahteve, s katerimi hočejo onemogočiti izvajanje socijalnega zavarovanja, preprečiti uvedbo starostnega zavarovanja, odpraviti delavske zaupnike in podaljšati delovni čas. Prepričani smo. da današnje dr-žavnopravno stanje nima namena ustreči takim, željam, ker stoji na stališču, da predvsem organizira državo, ki je buržuazija ni znala. Pri-vatnopravne in medsebojne odrioša-je, zlasti z ozirom1 na socijalno zakonodajo in delavsko varstvo pa so vprašanja, ki se miorejo v zadovoljstvo rešiti le medsebojno, če se noče to ali ono stran znatno oškodovati. Za nas je torej obletnični jubilej Pomemben. Dokazuje narjii iznova reakcijonarnost podjetništva in ker nas pouči, da se reakcij ona rn;i krogi niso še nič poboljšali, mora delavstvo tudi v bodoče stati na straži, da ne izgubi svojih priborjenih pra-vovcljavnih pravic. Ta nauk nami daje jubilej. Sporazum med Jugoslavijo in Bulgarijo. Jugoslavija in Bolgarija sta se zedinili glede obmejnih posestnikov, katerim se dovoljuje svoboden prebod meje. • 20letnica balkanske konference K dvajsetletnici socijalno-demokratske balkanske konference v Beogradu, dne 7., 8. in 9. januarja 1910. Pred dvajsetimi leti, v dneh 7., 8. in 9. januarja 1910 so se zbrali v Bogradu na prvi socijalno-demo-kratski balkanski konferenci soc.-dem. delegati iz vseh držav jugovzhodne Evrope, da se posvetujejo o sporazumu med balkanskimi in podonavskimi narodi. Poleg številnih delegatov srbske soc.-dem. stranke (Tucovič, Lapčevič, Košanin, Kacle-rovič), so se konference udeležili za Hrvate Vitomir Korač in Juraj De-metrovič, za Slovence dr. Tuma, za Bosno Jakšič. za Črno goro Krsta Popovič, za Bolgare pet delegatov, med njimi Dmitrij Blagojev. Dalje so došli na konferenco delegati iz takrat še turške Macedonije. Za Ru-mune se je imel konference udeležiti Rakovski. ki pa je bil zadržan in je pooblastil sodruga Nedeljka Ko-šanina. da' zastopa Rinnune v smislu brošure »za balkanski sporazum«. Pismene pozdrave sta poslali avstrijska in ogrska soc.-dem. stranka. Dne 8. januarja se je vršil inani-festačni shod v Kolarčcvi dvorani, ki ie bila takrat največja dvorana v Beogradu. Na tem: shodu so govorili zastopniki vseh udeleženih delegacij, za Slovence je govoril dr. Tuma. Zanimiv je bil govor zastopnika iz Macedonije, ki je med' drugim izjavil, daje za Macedonijo .še še večje zlo kot turško gospodarstvo nacijonalno tekmovanje Bolgarov, Srbov in Grkov. Skrajno šovinistična agitacija brez vodilnih idej, podkupovanje in teroriziranje je dovedlo prebivalstvo Macedonije dotlej, da1 ne ve več, kaj in kdo je in da je marsikdo za nekaj para ali Srb ali Bolgar. Delegat Črnogorcev je izjavil, da ne govori v imenu črnogorske organizacije, ki ne obstoja, da govori v imenu črnogorskih sodrugov, ki so raztepeni po svetu. O razmerah v Črni gori je izjavil, da je tam: knez Nikola vse: zakon, sodišče, trgovec. Podpira1 italijanska1 podjetja, vsak poizkus organizacije pa s silo zatira. Na posvetovanjih delegatov sta sc pokazali dve smeri. Srbski in bolgarski delegati so sc zavzemali za bolj taktične odločitve, ki naj bi jih podprle proti njih domačim buržoaznim vladami v boju za sporazum in ujedinjenje balkanskih narodov. Delegati Hrvatov in Slovencev pa so želeli načelnih sklepov, ki naj bi precizirali razmerje med balkanskimi narodi, zlasti med Južnimi Slovani. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, je bila plod sporazuma med raznimi stremljenji na konferenci. Obširna resolucija, ki je priobčena v celoti v »Naših1 zapiskih« iz leta 1910., poudarja zlasti, da morajo vse sile balkanskih narodov težiti za tem, da se osvobode partikularizma in separatizma ter številnih državnih mej, ki razjedinju-jejo bodisi narode istega jezika, iste narodnosti in kulture, bodisi dežele, ki so druga na drugo gospodarsko in politično navezane, kakor tudi posrednih in neposrednih tujih režimov, ki jemljejo narodu iz njegovih rok njegovo usodo. Stavlja se v dolžnost socijalni demokraciji, da naj-energičneje pobija vsak antagonizem med narodi južnoistočne Evrope, da dela na njih zbližanju in da z vso silo podpira težnje za popolno demokratsko samoupravo in narod-nonezavisnost. Tega cilja pa se ne more doseči niti z militaristično politiko balkanskih držav niti z naslanjanjem na kapitalistične evropske države. Socijalna demokracija kot politična predstavnica delavskega razreda, ki se ne strinja z nacionalnim antagonizmom vladajočih razredov, ima važno nalogo, da bo naj-zavednejša, najodločilnejša in najdo-slednejša nosilka ideje solidarnosti narodov na jrgoiztoku Evrope. Končno se je sklenilo, da ostanejo tajništva vseh udeleženih soci-jalno-dcmokratskih strank med seboj v trajni zvezi v svrho organizacije druge balkanske konference, ki bi se imela vršiti v Sofiji in na kateri bi se izdelal podrobnejši program. Do te konference pa ni prišlo, ker so se med teni pričele balkanske vojne, nato pa, svetovna vojna. Konferenca sicer ni rešila vseh problemov, oral je šele trdo ledino, vendar je znatno pripomogla k nadaljnjemu razbistrenju zlasti jugoslovanskega problema. Po pravici je o konferenci zapisal tedanji »Rdeči Prapor«, da še nikdar dotlej ni bilo Jugoslovanstvo zbrano pri tako po-j zitivnem delu kakor na tej socijalno-demiokratski konferenci. In ie dod'al: »Ni je stranke, ki bi mogla zbrati vse Jugoslovanstvo v tako edinstvo kakor socijalna demokracija.« Kulturne organizacije ne bodo raz- putfene. Neresno bi bilo posegati v prosvetna društva. Med raznimi interesenti je nastala bojazen, da se bo poseglo v smislu § 156. zakona o narodnih šolah tudi na prosvetne organizacije in se jim odvzelo možnost idealnega prosvetnega delovanja ter zaplenilo imetje. Sedaj se uradno objavlja, da nikakor ne obstoja namera razpustiti ali združiti vse prosvetne organizacije, najmanj pa njih premoženje, ker bi to značilo prenehanje agilnosti privatne inicijative na tem polju. Dotična zakonska določba ima samo namen, dati prosvetnemu delu neke direktive, da se prepreči plemenski šovinizem in pospeši smotre-i na enotna vzgoja. Tako nekako pravi uradno po-i jasnilo. . Nam se zdi ta razlaga edino prava, ker si je nemogoče misliti, da bi obstojala v intencijah sedanjega režima namera, da se ekspropriira vse duhovne svojine in z idealno marljivostjo nabavljene pomočke kulturnih in drugih organizacij, ki imajo v splošnem namen, dvigati splošno kulturo vobče ali pa tudi v določenih plasteh prebivalstva. Ponovno smo že poudarili stališče, da je za splošni razvoj potrebna svoboda udejstvovanja. Ta princip je naravno utemeljen po vseh državah, kjer ni, je slabo. Zato, da država regulira to delo, so pa društveni zakoni, ki ne bi smeli biti razredni. Španska diktatura. Diktatura, ki se ruši. Poglejmo danes nekoliko na Špansko. Tam obstoja že sedmo leto diktatura generala Prima de Rivere. Španija ie bila poprej ustavna monarhija. V parlamentu so se borili za oblast konservativci in liberalci, dve brezidejni stranki, ki jima je šlo samo za to, kako bi se polastili državnih jasli in sc pri njih vzdrževali. Socijalna demokracija je bila v tej kulturno in gospodarsko zaostali deželi razmeroma slabotna. Ljudstvo pa je bilo nebrižno in apatično. V takih razmerah se je polastil državne oblasti general Primo de Rivera. Sistiraf je parlamentarizem in razpustil je konservativno in liberalno stranko. Socijalno-demokratič-ne stranke pa se ni dotaknil. Bil je dovolj razumen, da se je zavedal, da se ne da ugonobiti stranke, ki temelji na gotovem idejnem: programu. Spominjal se je pač usode svojega prednika, viteza žalostne slave, don Kišota, ki se je spuščal v boj z mlini na veter... V Evropi, pravzaprav na robu Evrope, imamo diktature prav različnih vrst. Italijanska fašistična diktatura slavi samo sebe za bogupo-dobno in neskončno popolno, ki bo živela večne čase. Španska diktatura ni te vrste: smatra se samo za prehodno stanje, ki ima namen odstraniti resnične ali pa samo dozdevne hibe parlamentarne, vladavine. Nekatere diktature so reformistične, kakor n. pr. diktatura Kerrial paše, ki je Turkom posadil na glavo cilindre, oblekel dekleta v kratka krila in uvedel latinico. Diktatura Prima de Rivere pa je strogo konservativna in nasprotna kulturnemu napredku. Vendar je bilo mnogo naivnih Špancev, ki so izprva verovali, da bo Primo ozdravil bolno javno življenje Španije. Toda leta diktature so tekla, izboljšanja razmer pa ni bilo občutiti in število prijateljev diktature je kopnelo od dne do dne. Ljudstvo je sicer molčalo, število zavednih delavcev pa je naraščalo. Odpor proti diktaturi se je pojavil tudi med pravo špansko inteligenco, na univerzah med profesorji in dijaki. Povsenu naravno, zakaj ravno pravi izobraženci, ki poznajo zgodovino narodov, klasičnih in modernih evropskih, niso mogli prezreti, d’a! je le svoboda tista sila, ki je v vseh časih; vodila narode k pravemu napredku in blagostanj«. Tako je prihajala Primova diktatura zaradi pasivnega odpora najboljšega dela naroda in zaradi svoje lastne jalovosti v bolj in bolj nevzdržen položaj. Primo je dovolj razumen, da je to opazil in se že pol leta trudi, da bi s tem1 pravimi silami španskega naroda dosegel kompromis, ki bi mu omogočil prehodi v ustavno stanje brez blamaže. I oda vsi odklanjajo sodelovanje z njim. Zaplemba zadnje„De-lavske politike1* St. 3. Uredništvu novin »Delavska Politika« j v Mariboru, j Odločba: i Državno tožilstvo v Mariboru zabra-njuje v zmislu el. 19 t. 5 in 7 zak. o tisku v zvezi z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zak. o tisku, razširjanje in prodajanje novin »Del. Politika« štev. 3 z dne .8. januarja 1930, ki izhajajo v Mariboru, ker obsegata članka z napisom »Španska diktatura« na prvi strani v 4. stolpcu v zadnjem odstavku in z napisom »Pred trinajstimi letU na 3. strani v vseli štirih' i stolpcih pod črto, ptegrešek po čl. 4 zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. jan. 1929, Sl, Nov. št. 6 in z dne 1. marca 1929, Sl. Nov. št. 54-XXIH. Razim tega izziva zadnji članek na plemenski razdor. — Zabrana' sestoji iz tesa, da se zaplenijo tiskani izvodi (čl. 24 zak. o tisku). Obenem se odrejuje po čl. 24 zak. o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kainenorezi. Zabrana izvrši kr. policijski komisari-jat v Mariboru. Razlogi: Po čl. 19 t. 7 zak. o tisku je zabraniti razširjanje in prodajanje novin, če je storjeno s tiskanim spisom kaznivo dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi Članka »Španska diktatura« na 1. strani v 4. stolpcu v zadnjem odstavku in z napisom »Pred trinajstimi leti« na 3. strani v vseh štirih stolpcih pod črto novin »Del. Politika« št. 3 a dne 8. jan. 1930, iznašata izvajanja z namero povzročiti nerazpolo-ženje zoper državne naprave in uredbe ob-lastev in zadnji članek še vrhutega izziva na plemenski razdor. Navedena članka tvorita tako dejanski stan pregreška po čl. 4 zakona o zaščiti jtivne varnosti in reda v državi z dne 5. jan. 1929, Sl. Nov. št. 6 in z dne 1. marca 1929, SI. Nov. št 54-XXIII. Zabrana razširjanja in prodajanja uvodoma navedenih novin je zato v zmislu t. 7, čl. 19 in v zmislu t, 5 čl. 19 zak. o tisku in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku utemeljena. V Mariboru, dne 8. jan. 1930. Dr. Jančič. Ali bi, ali ne bi? Primo de Rivera preklicuje vesti, ki so trdile, da bo takoj odstopil. — »Šele v mesecu juliju bo mogoče nastala sprememba na vladi,« pravi de Rivera. V marcu, aprilu in juniju se bodo vršile volitve za obnovitev četrtine občinskih ter pokrajinskih zastopstev, in sicer v majhnih mestih na podlagi splošne volilne pravice, v večjih pa potom gospodarskih ter sccijalnih korporacij. — Verjetno pa je, da Primo de Rivera o izvedbi teh volitev ne bo več odločal. Zagrebški teroristi pridejo pred Državno sodišče. Dr. Maček iu drugovi izročeni državnemu sodišču. Dne 4. t. m>. so bili prepeljani z brzovlakom iz Zagreba v Belgrad aretiranci, ki so bili zapleteni v znano teroristično akcijo ob priliki proslave kraljevega rojstnega dne. Po poročilih so med prepeljanimi: Cvetko Hadžija, Ivan Bernardič. Ivan Pr- J pič, Ivan Štrtak. Ljubomir Kremzir, j Martin Franekič, Anton Štefanac, j Pavel Margetič, Jakob Jelašic in j dr. VI. Maček. Bivši polkovnik Begič v poročilu ni naveden, dasi je bil med obdolženci naveden in aretiran. Iz tega se da sklepati, da namerava državni tožilec obtožiti obdolžence po zakonu o zaščiti države. Karl Marks o Jugoslovanih. Zanimiv članek Karla Marksa iz leta 1853. Leta 1853. se je evropska diplomacija mnogo bavila z balkanskim vprašanjem. Ob tistem času je Rusija, imajoč pred očmi svojo staro zahtevo po dostopu do carigrajskih morskih ožiti, vodila posebno ofenzivno politiko proti Turčiji. Ta politika Rusije je vznemirjala zlasti Anglijo in Francijo, ki sta tedaj menili, da bi bila najboljša protiutež ruski ofenzivni politiki močna in konsolidirana Turčija. Temu naziranju Anglije iu Francije se je uprl Karl Marks v svojem članku, ki ga je objavil v »New York Tribune« dne 21. 5. 1853. Ta članek, ki ga je v celoti ponatisnila mariborska »Volksstimme« v septembru 1928, dokazuje, kako bistro je Karl Marks opazoval tudi mednarodne politične odnose in s kako veliko da-lekovidnostjo je že leta 1853., pred več kot 75 leti,- presojal balkansko vprašanje. Karl Marks zavrača v članku tezo Palmerstona, Guizota in Metter-nicha, da bi utegnila močna Turčija zaustaviti veliko ofenzivo Rusije proti Dardanelam. Mnenja je, da so Turki in Arnavti tekom stoletij dokazali, da so trdovratni nasprotniki vsakega napredka na Balkanu in da niso sposobni ustanoviti državo, sposobno za življenje. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da je balkanski polotok naseljen po Jugoslovanih. (Marks rabi izraz »Siidslawen« že leta 1853!). Vse kaže, da morejo na balkanskem polotoku biti edino Jugoslovani nosilci civilizacije. Marks domneva, da se južnoslovanska plemena še niso zlila v en narod, vendar pa da predstavljajo v kneževini Srbiji že krepko in razmeroma organizirano jedro naroda. Srbi imajo svojo zgodovino in svojo književnost. Tudi so Srbi s krepkim nastopom proti svojim prvim knezom, kakor hitro so poizkušali uvesti v kneževini despotični režim, dokazali, da so demokratično usmerjen narod1, ki nima simpatij za absolutistične metode Rusije. Zgodovina kakor realna dejstva sedanjega časa kažejo na ustanovitev svobodne in neodvisne države na razvalinah otomanskega cesarstva v Evropi, če torej hoče Anglija preprečiti, da bi Rusija vzela Carigrad, mora pospeševati ustanovitev neodvisnega slovanskega carstva na mestu gnile visoke porte. To je tudi v interesu demokratičnega razvoja jugoistočne Evrope. — Tako je mislil Karl Marks pred več kakor petindvajsetimi leti. Razpust telovadnih sekcii „Svobode“ po naredbi kr. banske uprave dravske Na zadnji dan starega leta je bil vročen centrali »Svobode« in predsednikom podružnic v provinci, kjer so postojale telovadne sekcije, odlok kr. banske uprave, s katerim sc odreja razpust vseh telovadnih sekcij »Svobode«. Odlok slove: »Po S-u 12 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, razglašenem v »Službenih Novinah« z dne 6. dec. 1929 pod številko 287-CXVH, se dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo: Jugoslovanski Sokol, Hr-vatski Sokol, Orel in Srpski Sokol, kolikor bi se v 3 tednih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ne ujedi-nila in ne vstopila v Sokola kraljevine Jugoslavije, ukinejo. Glasom naredjenja kr. banske uprave dravske banovine v Ljub- j Ijani z dne 31. decembra 1929 pod ; Pov. II., br. 3S3, prenehajo zako- j nito obstojati tudi gimnastični od- j seki društva »Svoboda« in ostalih gimnastičnih društev. j Istodobno je postavljen začas- t nini oskrbnikom društvene imovi-ne X. iu društvenega premoženja banovine se je izvršil 31. dec. 1929. X., ter Vas vabim, da mi sporočite osebo, ki bi prevzela ta posel.« ❖ O razpustu telovadnih sekcij »Svobode« in ostalih delavskih telovadnih delavskih organizacij, ni bilo centrali »Svobode« prav do vročitve razpustitvenega odloka prav ničesar znanega. Kajti zakon o ustanovitvi »Soko« la« kraljevine Jugoslavije, ki točno našteva vsa društva, katera v treh tednih po uveljavljenju zakona, kolikor ne bi vstopila v »Sokola«, prenehajo obstojati, nikjer ne imeiuiie »Svobode«, oz. njenih telovadnih sekcij, niti predvideva komulativen razpust telovadnih organizacij. Razpust sekcij »Svobode« se je izvršil po naredbi kr. banske uprave v Ljubljani, kakor je to iz dekreta razvidno. Te dni je izšel zakon o likvidaciji po zakonu razpuščenih društev, ki pa zopet ne omenja »Svobode«, oz. njenih telovadnih sekcij, niti drugih telovadnih združenj in torej ne vsebuje nikakršnih določb glede premoženja telovadnih sekcij »Svobode«, ki ga je kr. banska uprava po svojih organilv zasegla. Fašizem je smrtno osovražen. Protifašistična zarota v Franciji. V Parizu so odkrili protilašistič-no zaroto. Policija je aretirala bivšega urednika »Corrierra della Sera« Arziana in bivšega socijalističnega poslanca Capelia. Pri obeh so baje našli ekrasit in druge potrebščine za izdelavo peklenskih strojev. Nameravala sta baje razstreliti hotel, v katerem prebiva v Ženevi italijanska delegacija ter svatovske goste italijanskega prestolonaslednika pomoriti. »Journal« celo poroča, da so aretiranci priznali ta namen. — Če so te vesti resnične, potem so zopet nov dokaz, kam vodi teror, zlasti moritev duha časa. Kitajci 2ele postati neodvisni. Eksteritorialnost na Kitajskem. V nerazvitih državah imajo angleški, francoski, amerikanski in drugi kapitalisti posebne pravice. Tujci, ki se naselijo v teh državah (n. pr. na Kitajskem), niso podrejeni kitajski zakonodaji, ne kitajski sodniji, ampak svojim domovinskim oblastem. Jasno je, da ti kapitalisti potem delajo, kar hočejo, ker so državica v državi. Te pravice tujcev je hotela kitajska nankingska vlada z novim letom ukiniti, čemur se je pa menda uprla Amerika, ki je prisilila kitajsko vlado, da je ta sklep umaknila. — Ob takih eksteritorialnih razmerah seveda kapitalisti lahko svobodno izkoriščajo tuje narode v njih domovini, ne da bi mogli zahtevati svoje pravice. Razkroj nemških nacionalistov. Zavest demokracije je močnejša kakor denar. V Nemčiji se je dne 21. decembra 1929 izvršilo v zmislu določil ustave ljudsko glasovanje o predlogih Hugenbergovih nemških nacio-nalcev, ki ga je podpiral z denarjem del nemške industrije in junkerstvo. Plebiscit je končal s porazom za fašistično ideologijo. Vseh volilcev je v Nemčiji okoli 42,111.000. Za sprejem plebiscitnega predloga bi potreboval Hugen-berg najmanj nad 21 milijonov gla-'Dsov. dobil pa jih je Hugenberg za svoje predloge samo 5,825.082, to je • komaj 14 odstotkov. Torej skoraj za en milijon manj, kakor pa so dale stranke, ki so kandidirale pod njegovim' vodstvom pri zadnjih volitvah v državni zbor. Ta brezupna liugenbergova akcija je veljala državo 3.5 milijonov mark (325 milijonov dinarjev). Aleksander Neverov: Taškent — Kruha bogato mesto. (Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.) IT Kirgizi za Orenburgom plačujejo drago razne stvari. Tja treba peljati. Miška je pomislil: — Še nekoliko počakam. Poskusil je poprositi vbogajme, ali babe so tukaj preveč srdite: Če jim poveš — Terjonjka*) — zakriče in še te ne pogledajo. Začneš govoriti — — Radi Krista — že stegnejo roke, da udarijo. In ona je hotela udariti Miška po glavi. Spoznala je najbrže, da je ukradel košček pri mužiku. Zakričala je, da se je slišalo po vsem bazaru: — Pazi se, tatič nebodigatreba! Davno že sem opazila, kako se smukaš tod okrog. Miška se je zavil v stari očetov suknjič in zbežal. Sporoče v orta-čeku, pa bi moral presedeti kakšna dva tedna. Ne bi niti mnogo govorili, nego samo vprašali: Kje je potni list? . .. Nimam. — Kje dovoljenje? ... Nimam. — Zato čim dalj od takega izpraševanja, tem bolje ... Na Serjoško se je spomnil šele proti večeru kakor da ga je nekdo sunil prav v srce. — Zakaj ne pogledaš, kako mu je? Obljubil si. Hotel je zbežati v bolnico, a mužiki so ga prestrašili. ..<■* *) Izraz nekako ikalktor: marš. — Vlak se pripravlja za Taškent. Kmalu odpelje. Na mah se je razklala Miškina glava na dve polovici. Ena polovica ukazuje zbežati k Serjoški, a druga polovica straši: — Ne hodi, zamudiš. A prva polovica zopet šepeče: — Te ni sram, tako pustiti sodruga v tujem kraju? Sam si tako določil in se obvezal, a sedaj nočeš. Saj ni tako daleč! Posloviš se in se potem odpelješ. Tudi njemu bo lažje, ko izve in te ne bo pričakoval. Druga polovica pa je pomirjevala: — Za ta slučaj se nisi zavezal. Po nepotrebnem ga obiščeš in zamudiš vlak zaraditega. Čakati boš moral ves dan in vso noč namesto, da bi že bil sto vrst daleč. Ako bi ga nalašč zapustil, da ... ali ti ga ne boš nalašč ... Miška se je dolgo mučil. Odšel je na postajo. Gledal je bolnico, gledal je vagone: — Ali se premikajo, ali stoje? Vagoni se niso premikali. Miškina vest je premagala Miškino neodločnost . . • sunila ga je naprej. Pribežal je na vso Sapo do vrat bolnišnice in obstal kakor okamenel. v treh oknih je bila tema, v četrtem je bilo videti luč. Sunil je v vrata. Bila so zaprta. Pomolil je glavo v okno, kjer je gorela luč, kar ga je nekdo potegnil za srajco. — Kam lezeš? Hočeš razbiti okno? Miška se je obrnil. Pred njim je stal muzik z metlo. — Iščem Serjoško. — Kakšnega Serjoško? — Našega, lopatinskega. — Nobenega Serjoška ni tukaj! Odidi! — Glej ga no! Danes smo ga sem pripeljali m danes ga že ni. Lokomotiva na postaji je zažvižgala. Vlak! Miška je zbežal od bolnice. Noge ne čutijo zemlje. Pribežal je na postajo in ni ničesar razumel. Ljudje hite sem, hite tja, nekateri pijejo čaj-Vprašal je mužika, a mužik je raztegnil roke. — Bratec, nič ne vem. Že štiri dni sedim tu . . . Kam se pelješ? — V Taškent moram. — V Taškent je vlak že davno odpeljal. — Odpeljal? — Da, da ... Miški je kar podstrelilo roke in noge. Bežal je na drugo stran in v temi zadel v babo, ki je nesla vročo vodo za čaj. Vedro se je zazibalo in vrela voda ji je oparila prste. Baba )e spustila vedro in začela kričati: — Držite ga! Miška beži, z rokami odstranjuje vejevje. Za njim se dviga šum in po ušesih biča krik: — Ukral, ukral, drži ga! ^ Mužiki so presekali Miški pot. — — Ah ti, sukin") sin! — Nikar, ne bijte! — Pozovite milicijo! — Glej, sodrug miličnik, ta sam ... ’) Beseda: sukin pomeni pes. »Sukin syn«, ,je »ava^1** ruslca psovka. Posledice poraza so neizogibne. Nemška ljudska stranka razpada, 20 poslancev je že izstopilo iz kluba. Med drugim se je pojavil podpredsednik državnega zbora voti Kar-dorff, ki hoče osnovati novo meščansko »državotvorno« stranko, nekako srednjo stranko, ki bi družila vse pozitivistične stranke in ki bi eventualno sodelovala tudi s socialnimi demokrati. Socialnim demokratom more biti pregrupacija meščanstva le po go- du, ker dobe v novi skupini resnega kompaktno organiziranega nasprotnika, dočim doslej razne meščanske skupine vodijo od slučaja do slučaja konjunkturno politiko brez širšega cilja ali problema. Izid plebiscita v Nemčiji pa bodi najbojjši zgled vsem, ki v zmoti propagirajo fašistične metode politike. Zakai. le svobodni duh in demokratična vzgoja sta izvor sreče in j blagostanja narodov. Doma in po svetu. Izšla je naredba o likvidaciji Sokola in Orla. Prosvetni in vojni minister sta z naredbo razpustila ona sokolska in orlovska društva, ki se niso priključila Sokolu kraljevine Jugoslavije. Imetje razpuščenih društev se porabi v smislu pravil likvidiranega društva. Jugoslovanski študenti imajo v Pragi konferenco glede zedinjenja Slovanov na Balkanu. Bolgar Bojd-žijev j!e dokazoval, da je združitev Jugoslavije in Bolgarije potrebna z gospodarskih razlogov. Policijska šefa za Maribor in Celje. Predstojnik mestne policije v Mariboru je postal L. Kerševan (prej v Celju), v Celju pa Al. Gerzinič (doslej v Ljubljani). Pegavi tifus se je pojavil v vasici Santavir pri Subotici, in sicer v neki ciganski rodbini. Ogromno tihotapstvo s preprogami. Na carinarnici v Beogradu so odkrili ogromno tihotapstvo s perzijskimi preprogami. Po podatkih nekega uradnika, ki so ga tihotapci odpustili, se je carinskim oblastem posrečilo zapleniti vtihotapljenega blaga v vrednosti deset milijonov dinarjev. Preproge so bile zamotane v bale, napolnjene z bombaževino, ki so jih vtihotapljali s pomočjo nekaterih carinskih organov. Pri tihotapljenju je bilo udeleženih baje več velikih trgovcev s preprogami. Policija je izvršila več aretacij. Cankov gre v bolgarsko vlado? V Bolgariji nameravajo deloma zamenjati ministre. V tem primeru bi prišel v vlado tudi Cankov. Ali pomeni ta politika Ljapčeva konsolidacijo Bolgarije ali samo manevriranje, pa še ni jasno. Francoski vladni predsednik Tar-dieu predlaga, da naj se v Kellog-goveim mirovnem patu določi, da so dolžne vse države, ki podpišejo pakt, nastopiti proti državi, ki bi izzivala vojno nevarnost. Prav. Ali Francija vidi tu menda Nemčijo in Italijo. Poljaki so dobili novo vlado, kateri predseduje Bartl. Znamenja kažejo, da se na Poljskem politične razmere ne bodo razvile do najskrajnejšega političnega terorja, ker je med vplivnimi politiki še vedno nekaj čuta demokracije. Očividno je tudi Pilsudski uvidel, da je mogoče najti bolj pameten izhod, kakor ga je prvotno nameraval, ko je pripeljal v parlament dvesto častnikov. Vidiranje potnih listov med Avstrijo in Madžarsko se namerava odpraviti. V to svrbo se vršijo na, Dunaju med obema državama pogajanja. Nemška mesta prihajajo pod ku-ratelo. Pred kratkim smo čitali, da je glavno mesto Nemčije ter tretje največje mesto na svetu. Berlin, prišlo v denarne stiske in da ie bila mestna uprava postavljena pod va-ruštvo. Sedaj poročajo, da je tudi mesto Dortmund prišlo v enak položaj. Da je tem razmeram kriva svetovna vojna, ne bo nikdo mogel oporekati. Ampak, če bi Berlin imel kakega Breitnerja in dvetretjinsko delavsko zastopstvo kot Dunaj, ki je bil na robu propada; pa sc je pod so-cijalistično upravo dvignil, da ie danes eno najbolj saniranih mest na svetu kljub silnim izdatkom- za gospodarsko socijalne svrhe. bi najbrž • udi v Berlinu ne prišlo do poloma. 400.1)00 pomiloščencev v Italiji. Ob priliki poroke prestolonaslednika Humberta bodo v Italiji odpustili 400.000 obsojencem, ki niso obsojeni nad eno leto. Ti obsojenci imajo kazni do enega leta in denarne globe. Koliko je pa število obsojencev na kazen po pet, deset let ali izgnanstvo? Velika številka pomiloščenih obsojencev zbuja mnenje, da »pravični« fašizem obsoja zato, da ima potem priliko izdajati velikodušne pomilostitve. — Politika za — suženjski narod ali pa so Italijani tako slab narod, kar je pa neverjetno. Sovjetska propaganda na Angleškem. V Londonu so pričeli komunisti izdajati nov list »Daily Wor-ker . Že v prvi številki z dne 1. januarja pa objavlja telegram ruske kominterne. da naj bo list orožje v boju proti kapitalizmu in socialistični angleški delavski vladi. Seveda vidi v tem vsa angleška buržuazija prelom dane obljube in zopet napada delavsko vlado. Tudi delavska vlada je mnenja, da med kominterno in rusko vlado obstojajo odnošaji in bo zaradi tega zadevo strogo preiskala ter odločno zahtevala, da sc ruska vlada ravna točno po danih obljubah in v smislu pogodbe. Dowgaleskij mora zapustiti Pariz. — Naslednik Lunačarski. Zadnje čase se ruske poslanike poriva semintja kot figure na šahovski deski. Sedaj poročajo, da je sovjetski poslanik v Parizu I)o\vgalCski odpoklican, na njegovo mesto pa pride Lunačarski, bivši komisar za prosveto. Zdi se. da je pripisati te zelo pogoste diplomatske izpremembe od strani sovjetov, nervoznosti, ki vlada v Moskvi radi propagandnega neuspeha v raznih evropskih državah. Dobro bi bilo, če bi že enkrat v Moskvi spoznali, da najboljši diplomati ne bodo mogli delati čudežev. Otroci ne smejo obiskovati bikoborb. Tako je sklenila končno španska vlada in izdala naredbo. Zadnji čas bi pa že tudi bilo, da bi pobožni Španci najsurovejšo zabavo, bikoborbo, sploh odpravili. Španci pa še danes imenujejo to surovost »narodni šport«. Velika letalska katastrofa v Hol-lywoodu. Filmska družba »Fox« pripravlja film, ki naj prikazuje med drugim tudi padec iz letala. V to svrho ie krožilo troje letal nad morjem. V trenutku, ko bi imel skočiti artist iz letala, je pilot drugega letala vslcd sončne bleščobe izgubil vodstvo nad aparatom in je z vso silo treščil v prvega. Oba letala je takoj objel plamen in sta strmoglavila v morje. Mrtvih je bilo deset. Nemiri brezposelnih. Komunisti izrabljajo brezposelne za svoje demonstracije. V L v o v u so skušali zasesti brezposelni vojvodsko palačo, kar jim je preprečila policija. Ko so brezposelni oddali nekaj strelov, je navalila policija nanje z golimi sabljami in ranila osem demonstrantov, pet kolovodij pa zaprla. V T e -m e Švaru so pa skušali brezposelni zasesti mestno prefekturo, a ie policija zaprla dohode. Požarna bramba je skušala demonstrante razgnati z brizgalnami, vendar je vseeno prišlo do spopadov. Deset policajev je bilo ranjenih, med temi trije težko. 85 oseb je bilo aretiranih, med njimi komunistični vodja Koloman Muller. Brezposelnost narašča povsod — v Nemčiji je 1.6 milijona brezposelnih. Število brezposelnih v Nemčiji je narastlo samo v decembru za 233 tisoč in je doseglo skupno število brezposelnih 1,600.000. Tudi iz Avstrije poročajo o silnem porastu brezposelnih, ki je v tej zimi mnogo večji kot je bil v prejšnji. V Zedinje- Med ^prednostmi ena : rJ | J l Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. — Veselje bo še večje, če perilo tudi lepo diši. Zato rabite le *S36*— Violine...................................... » 95*— Gltare ................................. • • 207-— „ Trombe..................................... » 505*— . Ročne harmonike............................... . 85 — Drnrinlnlnn* '1'rSf Svobode riuuujuniu. (Novll £herbaumova ZKridba)> Tlaka: Ljudska tlslm ka 9L d. v Marbaru. pte*Ht*»Ud) Jaalp OUaf v Markam — Za kanca rdi Maja ta urejuj« Viktor Erfe« Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kDa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka i. t. d. od tvrdke „Patria“, Zagreb. JAKOB PERHAVEC MARIBOR. GOSPOIKA UL. 9 Na drobno! TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV. Na debeio! MALA NAZNANILA.