St. 215. V Ljubljani, petek dne 20, septembra 1918. Leto 1* NAPREJ Glasilo jagoM socialno Mine Me. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Orednlitre In npravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol leta K 21 ‘—, za četrt leta K I0'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. !nseratl: Enostopn« petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI’—; razglasi in poslano TTstiea po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije sa list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Čudovita logika diplomatov. Ce jemljemo dan za dnem časnike v roko in jih či-tamo, se nam nsiljuje misel, pregrešna misel, da je vsa časnikarska politika ptfd vtiskom govorov in gest raznih in različnih diplomatov, ki vihrajo z v živih barvah poslikanimi pahljačami po zraku, da tako navrnejo pozornost javnosti nanje, dočini v svojih laboratorijih in političnih ambulatorjih kujejo tajne načrte in ukrepe, s katerimi potem presenečajo ob vsej uelogiki domače in tuje zemljane. Nekam taka domnevanja se usiljujejo tudi mirnemu čitatelju političnih dogodkov, ki veruje, upa in je prepričan, da je vse diplomatično in politično delo namenjeno občnemu blagru. Citali smo, kaj je govoril dr. Soli kot prijatelj sporazumnega miru, čitali srno izjavo imperialista v. Hin-tzeja in nazadnje mračni govor avstro-ogrskega zunanjega ministra, ki je nekaj dni pozneje že povabil vse vojujoče države na zaupen posvet, na katerem bi državniki zamenjali svoje misli in ustvarili- predpogoje za mirovna pogajanja. Naglasa mož popolnoma prav, da je to potrebno z ozirom na človečnost in nedoslednost konca vojne, ki utegne sicer zahtevati še ogromne žrtve in napraviti le še večjo škodo. O miru je govoril tudi v. Pa-yer v Nemčiji, ki mu je tudi nekoliko naklonjen, ki pa nagalaša, da je vzhodno vprašanje končno rešeno. 2e skoro teden dni je minilo, odkar je objavil Bu-rian svojo mirovno ponudbo, toda državniki centralnih držav ne črhnejo niti besedice o ujej. Časopisje sporazuma noti ni naklonjeno, ne zaupa ji, pa tudi v Nemčiji jo časopisje odklanja. Sporazum najbrže odkloni ponudbo, zahtevati pa utegne konkretne predloge. Spričo položaja bi pa pričakovali, da državniki centralnih držav zavzamejo lojalno stališče napram avstro-ogrski noti, podajo svoje izjave in dokažejo z njimi, da jim je resno do miru na načelih, ki jih je sporazum že tolkokrat naglašal in so jih posamezni državniki centralnih držav že tudi akceptirali. Mirovna ponudba more imeti uspeli le tedaj, če ima potrebno moralno zaslombo, ki prepriča narode cntentc o svoji iskrenosti iu o iskrenosti preustrojitve sedanjega sistema. In tega diplomati niso storili. Nastopajo in izjavljajo vsak po svoje, vsak tišči sto iu sto vratič, po katerih bi se ttegnile otihotapiti reforme ali demokratizem, pove vsak svoje stališče na ves glas. kakor bi hotel namenoma dokazati, da nam ni resen mir, preprečiti vsakršno zbližanje nearodov sveta. Iu zavezniki delajo tako!? Kje je smotrenost, kje je logika, kje iskrenost, kje enotnost in res prava volja za mir? Nemčija sicer objavlja neke komunikeje, po katerih se baje nemška vlada strinja z avstro-ogrsko noto. To pa ne zadostuje, zakaj izjave posameznih državnikov, ki smo jih čuli doslej, si tako temeljito nasprotujejo, da prav nič ne zbujajo le kako slutnjo, da je nemška diplomacija enotna v stališču napram mirovnemu vprašanju. Ce bi hoteli državniki osrednjih držav podpreti noto avstro-ogrskega ministra Buriana, bi morali podati še o pravem času konkretne izjave, ki bi zbudile zaupanje med narodi doma in v tujini; zakaj centralne državo so na napačni poti, če mislijo, da jim prineso imperialisti sporazuma mir. Ce hočemo priboriti sporazumen mir, ki je edina možnost, si moramo pridobiti zaupanje narodov, moramo *.o zaupanje zaslužiti ter dokazati narodom, da srno ga vredni, preden imperialistični državniki sporazuma zopet hujskajo in odklanjajo ponudbo. Če sc ne ustvari podlaga, če centralne države ne podajo primernih in enotnih izjav, ki dajo noti moralno zaslombo, tedaj mora nota ostati le kocka, ki jo je Burian sicer zagnal pod mizo, ne pa na mizo. Francoski socializem. Tudi na Francoskem je čas »dvorskega miru« pri kraju. Francoski proletariat je v hudem boju proti vladi Clemenceaua. Obsodba Malvya poostruje ta boj, saj je bil predvsem izgnan zaraditega, ker se je kot notranj/ m.nister branil, da bi na zantevo vojaške policije Izdal odredbe proti strokovnim oivanizacijem in njih zaupn-k mi. Vendar so v boiu proti Clemei ceauu nameui in metodo posamezn.h skupin, iz katerih obstoje francoske so-socialistične stranke, prav različni. Najskrajnejša desnica stranke, skupina Albert Thomas, Varennes, Campere-Morel, se drži načel prvega vojnega leta. Najvažnejša naloga je bila zmaga nad Nemčijo. To nalogo je izpolnjeval proletarijat najbolje, ko je podpiral vlado. Ako je vlada Clemenceaua nezmožna, da zbere okolo sebe vse razrede iu stranke, tedaj nuj se nadomesti z drugo, ki bi ji pripadali tudi socialisti ih katero bodo socialisti tudi podpirali. »Dvorski mir« ostane potreben v dosego cilja. Centrum, skupina Renaudel, Sembat, Cachin, se je nekoliko otresel tega vladi prijaznega socializma. Po zmagah Nemčije na zahodni fronti spomladi tega leta so se kazali pojavi, ki so spominjali na revolucionarni socialni patriotizem iz leta 1871. Napadel je vlado ■. pripombo, da jo nezmožna, da razvije vso moč naroda in organizira obrambo dežele. Nastopil je pot, kakor da računa z možnostjo, da proletariat, prav kakor leta 1793 in 1871., v slučaju poraza na fronti potegne moč nase in mora s pomožno silo sam organizirati obrambo dežele, kakor da bi ne zaupal tako kot leta 1916 »dvorskemu miru« temveč hoče kot leta 1793 in 1871 napraviti revolucijo proletarijata, da reši ogroženo domovino. Vendar te misli nikoli niso prišle do popolnega razvitka. Pričele so vzkliti, ko so porazi na ironti zbujali v socialistični stranki skrb za domovino, dočim vendar opozicionalno razpoloženje delavskih mas proti diktaturi Clemenceaua ni dopuščalo, da bi socialisti podpirali vlado. Toda razvijati se ta misel ni mogla, čim se je vojna sreča obrnila, in domovina ni bila več v nevarnosti. Zategadelj pa so sedaj tem mogočnejše nastopile v stranki, pacifistične struje. Pojavile so sc pa prej v strokovnih organizacijah, kakor v stranki sami. 2e v prvem vojnem letu je pričela proti socialno patriotično-dvorsko-mir.ncmu stališču «Confederation generale du Travail« o-pozicijo, na katere čelu je stal Mersheim, vodja kovinarjev. V zadnjem letu je konfederacija pod pritiskom vojne utrujenosti mas morala pristati opoziciji vedno večje koncesije. Konfederacija nastopa sedaj prav odločno za sporazumen mir in za mednarodni delavski kongres. Vendar te koncesije niso zadostovale enemu delu vsled vojne radikaliziranih mas. Sredi strokovnih organizacij je nastala »najskrajnejša levica« ki se je organizirala na konferenci v St. Etiene in nastopila na zadnjem kongresu strokovnih organizacij ne lo proti večini, temveč tudi proti zmerni opoziciji, katero vodi Mersheim. Ko je ta skupina ne oziraje se na zadrego na fronti zahtevala takojšnjo akcijo mas proti vojni, se ji niso protivili le »socialni patriotje«, temveč tudi Mersheim, soustanovitelj Zimmer\valdskega gibanja, z razlogi: »Mi nočemo sklepati uikakega miru, kakršen je brest-litovski«. LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael C z a j k o \v s k i. (Dalje.) Se sem omahoval, ali me sploh more kdo prepričati, ali naj vsak pomislek, ki se zame nikakor ne spodobi, odvrnem takoj. Tedaj je vstopila sestra in mi pomigala: »Vstani- in pojdi sem, samo rotim te pri spominu naše matere, da ne delaš tu nikakega hrušča!« Obotavljajoč sem ji sledil v strahu, kakor ga čuti na smrt obsojeni zločinec, ko stopa na morilni oder. 'In kakor se ta trdno drži izpovednikovega talarja in krvnikove obleke, tako sem se oprijel tudi jaz sestrine obleke. N;l sestrin migljaj sva se splazila k vratom sobe, v kateri 10 stan°val Vladislav in tu sem zapazil skozi špranjo istega sedeti na stolu in pred njim klečečo — Pavlino, MeS se iUeb°tV;U 111 il *ladil »epe kodre, in hotel vlomiti Vratca Pren °Cmi' B‘‘ 8601 pol v nezavesti na tla. ‘ Se"‘ * K,asnim kriko,n na Kot v sanjah sem slišal l..,.,, „ glas onega Vladislava: ' »se vrata odprla in »Ha, ničvrednež! Tako more oni i,; v .. , ’ Kl m patriot, po- stati tudi špijon!« Divje sem skočil pokoncu, ko je stopil Vladislav iz sobe. rekoč: »Zdravstvu!, Pavlina!« Ze sem hotel teči za njim, da bi ga ubil, ko mi je nezvesta zaklicala: »Tomaž!« Divje sem jo sunil nazaj: «, »Proč od mene, ti goljufivka!« Moja sestra jo je komaj spravila z vso močjo v bližnjo sobo, kjer jo neprenehoma klicala: »Tomaž! Tomaž!« Sedaj se je prikazal baron, ki me je vjel v svoje roke, ko me je napadel krč. Ko sem se zopet zavedel, sem zaklical polti obupa s satanskim nasmehom: »Naprej! Zasledujmo tega Vladislava!« »Pojdi!« je odgovoril svak. »Moj voz je že pripravljen. Katarina se pa pelja v tvojem vozu domov!« Brez slovesa sva oddrdrala: »Kakor veš, moj Tomaž, ljubijo ti Poljaki svojo domovino do blaznosti! Edini ti se nočeš udeležiti te vojske in imaš tudi popolnoma prav. Ta Vla‘dislav je, kakor se pripoveduje, častnik v poljski armadi. Nj čuda, ako ljubi in obožuje Pavlino v svoji mladostni fantaziji in strasti s svojim še ne zrelim srcem v njem junaka, kot bi to storila vsaka druga na njenem mestu. Jaz sem iz volilne dežele, in kdo ve, če še jaz ne vstopim v vrste, ko pride Napoleon v naše kraje. Kajti tudi Katarina je Poljakinja in te so vse enake!« Sele te baronove besede so mi odprle oči. Blagoslovil bi ga, ko bi bil takrat sposoben. Namesto tega sem zatrdno sklenil, da stopim v vojsko in postanem junak, da me bo nezvestnica saj oboža- vala. Kaj pa sem še hotel v domovini, pred očmi imeti vedno goljufivo ljubico in 7. njo dihati isti zrak? O, ne! Raje umrjem! Potem bo vsega konec in ljudje bodo rekali: "Kako škoda ga je! Bil je dober patrijot!« Ona me bo objokavala in dejala mogoče: »Saj je bil vendar vreden moje ljubezni, kajti umrl je za domovino!« Ko sem se vrnil oni večer, sem razodel sestri, da gospoda Boška nočem več zasledovati, ampak se hočem peljati v Varšavo in ondi stopiti v armado. Katarina je jokala zaradi tega in baron me je hotel odvrniti od tega sklepa. Jaz sem vse to verjel in jima bil hvaležen. Kajti človeku dobro dene, ako vidi, da so še ljudje, ki ga ljubijo v nesreči. Ko sta naposled izprevidela, da je moj sklep neomajen, sta me prosila, da naj saj njima izročim premoženje v oskrbo. Sicer bi bil Pavlino neizrečeno i^ad še enkrat videl, a se nisem sramoval samo to storiti, ampak celo govoriti o tem. I ako smo se peljali kar hitro v Kaminjec. I u so me za denar in lepe besede proglasili za polnoletnega. Baronu sem odstopil po kupni pogodbi vsa posestva. Tudi priče so se dobile, ki so pismeno potrdile svojo prisotnost pri izplačevanju kupne cene. Od tu sem se napotil skozi Galicijo naravnost v vojvodino Varšavsko. (Dalje prih.) Mirovna potreba mas, ki se ie pokazala tako močno v strokovnih organizacijah, je učvrstila tudi opozicijo v stranki. Včlenjena je v največjo opozicijo, na katere čelu stoji in deluje Longuet in ki je najbližja večini federacije in radikalni opoziciji »Kientalcev«, katerih voditelj je bil na zadnjem zasedanju nacionalnega sveta Lo-rist in ki je v zvezi z najskrajnejšo levico sindikalistov z ljudmi od St. Etiene. Skupina Longuet je predvsem pacifistična: ona hoče sporazumni mir, njegovo pripravljanje po internacionalnem socialističnem kongresu, zvezo narodov kot najvažnejši vojni dogodek. Dokler pa traja vojna, ne sme proletarijat otežkočati obrambe domovine. Skupina Loriot nasproti je revolucionarna, močno prepojena z boljševizmom. Vojna se more končati le z revolucionarno akcijo proletarskih mas. Vojna utrujenost mas je predvsem učvrstila skupino Longuet. V Seine-federaciji, najmočnejši organizaciji stranke, ima že dolgo večino. Sedaj jo je dosegla tudi v nacionalnem svetu stranke. Na njenem zadnjem zborovanju je dobila resolucija Longuet 1544, resolucija Re-naudel 1172, resolucija Loriot 152 glasov. Ako bo strankin zbor, ki se v kratkem snide, potrdil ta dogodek, tedaj pride vodstvo stranke v roke njegovega pacifističnega krila. Vprašanje je vsekakor, ali se bo najskrajnejša desnica Alberta Thomasa podvrgla taki odločitvi strankinega zborovanja. Ako ne stori tega, tedaj se utegne na strankinem zboru stranka razcepiti. Vojna poročila. Italijanska ofenziva doslej brezuspešna. Dunaj, 19. julija. Uradno se razglaša: Med Brento im Piavo so Italijani po težkih izgubah zadnjih dni ustavili svoje napade. Med našimi vrlimi četami, ki so v zadnjih dnevih z uspešnim sodelovanjem ar HI je rije zmagovito zavrnite vedno znova napadajočega sovražnika, zaslužita ogrska pešpolka št. 39 in 105 posebno priznanje. V ozemlju Sedmih oibčin ljut artiijerijski boj. Pri San Dona di Piave je bil zavrnjen ponočni prehodni poskus italijanskih ■oddelkov. Silni boji na francoski fronti. Berlin, 19. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta in generala Boiehna: Severno Bix’schote smo zopet osvojili štiri dne 9. septembra v rokah sovražnika ostale dele sprednjih jarkov ter v jeli pni tem večje število Belgijcev. Povečano poizvedovalno delovanje med Vpernom in La Bassee. Severno Armentieresa in južno kanala La Bassee so bili zavrnjeni delni napadi sovražnika. Na odseku Moeuresa in Havrin-oourta močnejši artilerijski boj. Angileži so zopet obnovili svoje napade proti našim postojankam pred Hindenburgov o črto v odseku od gozda Havrincourt do S atome. Severno Gouzeaiuaaurta in proti kraju samemu naperjeni napadi so se izjalovili pred našimi črtami. Nemški lovski polki so trdovratno branili Ciouzigauoo/urt. Tudi med Gouzeaueourtom in Hargicourtom smo odbili Angleže, ki so večkrat naskočili z močnimi silami in aklopnimi vozovi. Epehy in Ronsov sta ostala po menjajočem se boju v njegovih rokah. Zvečer ie obnovil sovražnik na celi fronti svoje napade. Bili pa so povsod zavrnjeni. Med Hargioour-toin in Pontrue so vdrli Avstralci v naše pozicije. Po trdem boju se je posrečilo zahodno Bellicourta-Bellenglise ustaviti sovražnika, fcj je napravil sunek ime d Hargincourtom in Pontrue. Med potokom Omignom in Sommo so napadli Angleži v zvezi s Francozi. Zastavil je močne sile in je skušal predreti naše črte na St.^ Ouentm in severno odtod. Do poznega večera trajajoči boji so se končali s popolnim neuspehom za sovražnika. V silnih bojih u bil vržen nazaj v njegove izhodne postojank o. .lužno Soimme se je zrušil delni naoad Fran cozov. Na 35 km široki napadalni fronti simo po ujetnikih konsta tirali 15 sovražnih divizij. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aisno je zadobil arteljeriisiki boj popoldne zopet izredno moč. Silni delni napadi, ki so bili posebno naperjeni proti našim črtam na obeh straneh ceste Laffeux-Chavignon, so 'bili zavrnjeni. — Antnadma skupina generala von Gailwitza: Ob Cotcs Lorraines ie oživelo bojno delovanje. Pri sun-iku na Manheules smo doibiili ujetnikov. Berlin, 19. septembra zvečer. Na včerajšnji bojni fronti med gozdom Havrincour-tom in Sommo so se Angleži omeji® na delne naskoke, ki smo jih povsod zavmmiili. Italijanska ofenziva. Dunaj, 19. septembra. 2c tri-dni napadajo Italijani v srditih naskokih avstroogrske bojne črte med Brento in Piavo. I ežku topovski 'Ogenj, ki se siplje na planoto Sedmih ob- čni, je smatrati za zečetek razširjenja bitke na obeh straneh Asiaga. Ob Piavi Italijani za enkrat še mirujejo. Gčividmo pa se vrše priprave za silovit prehod italijanskih čet čez Piavo. Angleži pred Hindenburgov o črto. Ženeva, 19. septembra. Na zapadnem opjisou nadaljuje maršal Foch svoje vele-napade v dosedanji smeri. Angležem se je "pri tem posrečilo, da so se v središču napadalne fronte^ Cambrai-St. Ouentin približali Sommi. Angleške čete so vdrle ria predpolje Hinden-burgove črte. _____________ Vesti iz Rusije. Organizacija delavskih komitejev iu druge reforme. Petrograd, 19. septembra. Danes se je vršilo v smolnijskem institutu posvetovanje delavskih zastopnikov rajonskih sovjetov o organizaciji delavskih komitejev in nasta-njenju delavstva v boljša stanovanja. Na podlagi dekreta glede organizacije delavskih komitejev se skiliče za 25. september skupščina vseh hišnih stanovalcev v svrho volitve delavskih komitejev. I obaone tovarne so prešle z dne 26. avgusta v upravo sovjeta za narodno gospodarstvo. Pošli ja tv e blaga se morejo vršiti le s posebnim dovoljenjem uprave. Finančne zadeve teh podjetij so podrejene komiteju tovarniških delavcev dotičnega podjetja. Reakcija pri delu. Kijev, 18. septembra. 'I'/u se je vršilo zborovanje državne dume in državnega sveta bivšega ruskega cesarstva, da se posvetujeta o vprašanju. Kako bi se dal pobijati teror na Ruskem. Zborovalci so sklenili, nasloviti na vse evropske države protestno Izjavo. Centralni komite ukrajinskih korporativnih zvez je izročil nemškemu poslaniku v. Mummu protestno izjavo proti grozodejstvom, ki jih je izvršila sovjetska vlada. General Brusilov oproščen. Kijev, 19. septembra. Vest o usmrtitvi generala Brusilova se dementuje. Iz Moskve se poroča, da je bil oproščen, ko se je obvezal, da ne odpotuje v nobeno ententino državo. Beg generala Horvata. Moskva, 19. septembra. Ministrski predsednik vzhodno-sibirske vlade, general Horvat, je odpotoval z nekaterimi člani svojega kabineta nemudoma na mandžursfco bojišče. Došla je vest, da nameravajo pobegniti Horvat in njegovi pristaši na kitajsiko ozemlje, da se -odtegnejo aretacije. Za preganjanje ententinih državljanov. Petrograd, 19. septembra. V Vologj; je pozval ljudski komisar Kodrov prebivalstvo vse gubernije, da neobzirno preganjajo Francoze, Angleže in A me rikan.ee. V raznih krajih ie prišlo do pogromov proti ententnim državljanom. (Opozarjamo, da je treba večino ruskih vesti čitati z veliko previdnostjo, ker prihajajo skozi različne urade 'in agenture, ki jih utegnejo po svoje prikrojati. Dokaz za to jo dejstvo, da se mnogo teh vesti pozneje demenci ie. Op. uredn.) _____________________ Politični pregled. = Iz parlamenta. Kaikor smo že poročali, se .sestane poslanska zibonnica dne 1. oktobra ma jesensko zasedamo. Dnevni red prve .seje se je poslancem že razposlal. Več kot gotovo je, da bo podanih takoj v prvi seji več nujnih interpelacij, iz katerih se bo razvila velika politična debata. Med drugimi se vloži interpelacija o novi nemški pogodbi z Rusijo, o jugoslovanskem vprašanju, posebno glede razmerja Dalmacije, Hrvatske, Bosne in Heroe-giovtine m o delitvi deželne upravne komisije za Češko. Iz vodnogospodarske komisije. Vojno-gospadarska komisija ie v zadnji seji pričel t raizipravo o kovinski centrali. Ministerialm svetnik pl. Sochor je poročal! o organizaciji za nabavo kovin v vojni. Do leta 1915. se ie nabava vršila v inozemstvu, potem pa se je oo-segllo po zalogah v notranjosti. Od 80.000 vagonov kovin, ki so se do 30. septembra 1917. rakvtirirale. oziroma nakupile v notranjosti, sta dali industrija in obrt 66 rudstotkiov^zasebniki pa 34 odstotkov. Vrednost kovin je znašala 356 miljonov kron. Glavnica kovinske centrale znaša štiri milijone kron in se obrestuje mo pet odstotkov. Poslanca Seitz in .1 er -žabek sta ugovarjala proti pobiranju kljuk ter ----------------------------------------- Štev. 215. 5S™la' ”ai *•l>rele pobwo *"*» » = Delitev Češke. Kakor nemški listi »n ocajio, se nameravana delitev Češke izvrši najkrajšem času. Deželna upravna komisih odbora 'Jla,ri?esto razpuščenega deželnega enakim , v d!va narodna oddelka z 0 CCSKltl m 3 nemške člane, bodo imenovali na novo dva Nemca. S 1. oktobrom se okrožji: Litomefice 'in še precej ovir, Praga, dasi je treba premagati ker manjka uradnikov. = Rešitev jugoslovanske krize. Zdi se da ne,>osretira) !)r°d važnimi odločbami ‘ predsednik ie bil zadnje dni ,>(J- .cesanu, na Dunaju se mudi bosenski deželni _ poglavar general baron Sarkotič novi skupna finančni minister dr. pl. Spitzmiil-er l>a «e pripravlja na pot v Bosno. Wekerle je na Dunaju vec ur konferdnal z ministrom -i latere grofom Zichv, protetetorjem frankovskih načrtov >m z vnanjim mlinistrom grofom Buri,4-M!n'v Kaj se je na Dunaju skuhalo, se kmalu petkaze Kaj imamo pričakovati, si lahko mislimo. Karkoli ti gospodje sklenejo, rešitev jugoslovanskega vprašanja to gotovo ne bo. Nemška socialna demokracija za revizijo vzhodnega miru. Troe,Istra, ki se je v mu k tur tu razgovarjal s poslancem Ebertom, poroča: Včeraj sem doibiil pooblastilo netn-Si.cega strankinega vodstva, da odgovor .ohia-vim. Je to izjava, da bi- nemška vlada naletela na odločno opozicijo nemške sooudne demokracije, če bi zavrnila ponudbo, razprav-' jati o imiru, morebiti zavrnila iz razloga, ker bi se vprašanja, ki so bila urejena v Brestu Litovskem, zopet razpravljala ma tamidlju načel splošnega miru. V zvezi s tem opozarjam na Ebertovo izjavo v »VoT\varts« z dne 6 septembra, kjer pravi, da vzhodni mir za nemško socialno demokracijo ni neizpreimenljiv in da se pogajanja za splošen miir ob tem vprašanju ne smejo razbiti. Ugotavljam, da to ne velja le za 'brest-litovski mir, marveč za mir na vzhodu sploh. In sem spada tudi bukareški mir. „ =. Zveza narodov z Nemčijo ali proti njej! Demokrat m pacifist (juidde priporoča ustanovitev _ državne komisije v svrho študija o vprašanju zveze narodov in oibcnein poroča, da se je cela vrsta družb in zvez obrnila na državnega kanclerja z vlogo, v kateri se poudarjajo ravnotake zahteve. V vlogi je povedano, da že v različnih deželah: v Švici, Franetu in Angliji že obstajajo enake državne komisije. V vlogi ise tudi uveljavlja, da bi bil tak korak, ki pomenja delo namesto praznih besedi, najbolj pripraven, da sc ovrže večkrat izražena siimnja, da državna vlada ne misli resno z vstopom v zvezo narodov. Ouiidide izjavlja končno, da se bo misel o predporodni novi ureditvi sveta po -vojni gotovo uresničila v eni ali drugi obliki. Gre za vprašanje, aii naj se ta novi red izvrši z Nemčijo ali brez nje. Ouidde svari nemško javnost pred zadnjima dvema možnosti ma iin zahteva od njega pozitivnega sodelovanja, da prepreči zapostavljen1 j e Nemčije v novem svetu. = Rumunija se zopet nagiblje k ent^nti. Oficioztno glasilo nemškega vnanjega urada poroča: Vse kaže, da sc hoče Rumunija zopet priklopiti ententi in začeti novo vojno. Seveda se niti ne govori, da bi bukareški mir ne bil veljaven ali da bi Bolgarija morali vrniti Do-brndžo. Nemčija ie odločno na strani svojih zaveznikov. = Še en govor Balfourtev. Kot prvi en-tentnih državnikov je angleški vnanji minister Balfoiur v daljšem govoru zavzel stališče na-pram mirovni ponudbi grofa Biuriana. Bailfour se je pečal izključno z Nemčijo in z nasprot-stvi med Nemčiio in Anglijo, dočim o Avstro-Ogrski ni spregovoril niti besedice. To ni slu čaj, to je dokaz za to, da je lo v borbi za svetovno moč, ki sc bije sedaj med Nemčijo in Anglijo, iskati pravega vzroka za nadaljevanje vojne 'in tudi za neuspeli Burianove mirovne akcije. Ravno istega dne pa ie govoril Balfour tudi pri slavnostnem obedu na čast grški trgovski komisiji ter izjavil: francosko in srbske čete so na 15 kilometrov široki front1 med Vardarjem in Cerno prestopile k napadu ter zavzele prve bolgarske jarke in razne v taktičnem 'Oziru važne višine; uplenile so mnogo topov ter vjele nad 800 Bolgarov. To je pa le začetek, ki mora voditi k veliki zmagi, k zmagi, pni kateri bodo sodelovale tudi angleške in grške čete. Štev. 215. ______ _ ____________________ = Irska ne da vojakov. Vojaški poveljnik na Irskem, lord Frencli, je vpoklicali 50.000 Ircev. Pozivu pa se je odzvalo le 4000 irskih i rekrutov. 'I'ako poročajo iz Dublina. = Nova perzijska vlada. Atence Havas ; poroča iz Teherana: Nova perzijska vlada, ki j je bila imenovana 7. avgusta, je šele te dni j pričala poslovati in sicer .potem, ko so s silo ; odstranili prejšnje miinfistre. Ministrska pred- ■ sedjiiik je Nussur ed Dauleh. i Delavsko gibanje. Iz Maribora. V parni pekarni Scherbauinovi v Mariboru so dosegli pekovski delavci 75% pov.sanje plač; prej so imeli 17 K 50 vin. tedenske draginjske doklade. Delavec prve vrste zasluži na teden 75 kron, druge vrste 6S kron, imajo prosto nedeljo ter dobe primerno mno-iino moke vsak teden in hleb kruha vsak dan. 1’osebne lire. k i so znašale doslej 80 vin., znašajo sedaj 1 K 40 v. Dogovori z drugimi pekarnami se završe te dni. 1 o je uspeh organizacije! Dnevne vesti. — Stavka v Trstu končana. Stav ka mestnih nastav-.Ijencev v Trstu se je končala včeraj zjutraj s popolnim uspehom stavkujočih. — Zdravstveno stanja mestne občine ljubljanske v času od 8. do 14. septembra 1918.: Novorojencev 20, mrtvorojencev 1; umrilo je .19 oseb, Sn sicer 14 domačinov in 5 tuiicev; med njimi za ot ročico 5 oseb, za t iluzorni 1, za grižo 2 (1 tujec), za jetiko 4 osebe (1 tujec), za mrtvoiiidoim 1 oseiba, za različnimi 11 oseb. Za infekcSiioznimi boleznimi je obdeiLo: 2 vojaka za tifuzom, 8 domačinov. 2 tujca in 6 vojakov za grižo, za vratioo 1 domačin. — Pomanjkanje olja in masti. Z Dunaja sc brzojavilo poroča: Voino gospodarska komisija je piičela laz-pravo o centrali za olje in mast. Na podlagi Statistike za leto 1917. je upati, da bo do konca 1919. možna preskrba v. mastjo v dosedanjem obsegu, to je pol kilograma za osebo in mesec. To j^ seveda zelo optimistično nazi-rauje. — Zasebna pisma, podvržena cenzuri se morajo oddajati 'izključno ile odprta. Vsako zasebno pismo, podvrženo cenzuri, k)i se bo oddajalo zaprto, vrne poštna uprava odpo-'šiliiatelliiu. — Stoodstotno podražemie sladkorja. Dunajski feti poročajo, du nameravajo oovHišati sladkor za sto odstotkov, tako da ho stal kiiilo-jrnam siladkorja tri krone. ■ Oprostitev invalidnega moštva. Vojno min.strstvo- je odločilo, da se razširijo določbe za trimesečni dopust iz kake vojaške bolnice tudi na invaldno moštvo, ki dobiva preskrbnino in le bilo aktivni službi pred odhodom v bolnico. Poleg preskrbnine se jim ima priznati tudi prehranjevalni znesek 3 K na dan. • Svarilo pred podpiranjem dezerterjev, vojakov, ki prekoračijo dopust, in oseb. ki se odstranijo brez dovoljenja od vojaških krdel. Ker se radi nepoznanja zakonitih kazenskih določb večkrat podpira dezerterje na ta ali oni način, zlasti da se jih prikriva, se občinstvo opozarja, da je tako podpiranje hudodelstvo po § 220. kaz. zakona in da ima za posledico ječo od 0 mesecev do enega leta. pri obtežilnih okclnostih pa težko ječo od 1 do 5 let. Vsako podpiranj^ onih vojakov pa, ki si na svo-io roko podaljšajo vojaški dopust, ali pa oseb, ki so se sarnolastno odstranile od svojih vojaških krdel, bodejo v bodoče brezobzirno kaznovale po merodajnih zakonih politične odnosno policijske oblasti. Da se onemogočijo 'hudodelstva, kot tatvine, ropi itd., katere so izvršili v zadnjem času zlasti pogosto dezerterji, se občinstvo v lastno korist poživlja, da krepko podpira oblasti pri izsleditvi dezerterjev in drugih sumljivih oseb, ki se potepajo okolo v vojaških uniformah, in j h brez vsacega ozira ovadi. — Prememba posesti. Pozeimkova banka v UuMjami je kupila graščino Krupa na Dolenjskem. — Griža na Dolenjskem. Ljudje, ki prihajajo z Doflemtiskciga v Ljubljano, pripovedujejo, da je obolelo v Novem mestu in Metliki ter otkcrtUci več oseb na griži. Dosedaj je umrlo na lej baletni že osem oseb. " rokovnim nadzornikom za risanje za štajerske, kranjske 'n koroško srednje šole, dekliške liceje kakor tudi učiteljišča je imenovan za dobo treh ,ct profesor na giaš, i ^'“vni realki g. Ladislav Pazdirek. — Iz Možice na KoroSketr __________■ NAPREJ. Stran 3. -.cm. Tatvine pri nas so seveda na dnevnem redu, seveda šc bolj na nočnem. Pa kaj se bos trudil z repteo in sadjem, si je mislil neki uslužbenec celovške tvrdke Racman, ki zida tukaj električno ('nniroirt to riirlnknne. Kur volilni „ i. , . ir lUKLIJ C centralo za rudokope. Kar veliki »los« je hotel potegniti in je dvignil na pošti 8000 K, ki j.h je tvrdka poslala vodji podjetja, iz blagajne je pobral 3000 K ter jo popihal brez slovesa. Ker je pa vendarle hotel biti še malo pošten, je poslal ključe prazne blagajne Raemannu v Ce- lovec. Vajen pa menda ni bil nositi takega bogastva, ker ni prišel dalje kot do Maribora, kjer so mu priskočili na pomoč orožniki, da ne opeša . — Akcijske družbe naraščajo. V torek se je vršila na Dunaju ustanovna seria akcijske družbe za bosansfco-hercclgovinisko (industrijsko in trgovsko banko. Akcijski ikapitail zinalša šest milijonov. — Brzojavno poročilo pravi: »za sedaj šest miil/itfomov«! ? — Češki narodni davek. Glasom nemških listov so organizirali a češka obrambna društva ipo Češkem in Moravskem pobiranje narodnega davka. Vsakemu posamezniku predpisujejo injeigiovemu premoženju odgovarjajoč davek, tki znaša gotov odstotek državnega davka. Obrambna društva upajo dobiti na ta način deset milijonov kron. — Radi roparskega Uinora je bil obsojen pred poroto v Gradcu šestnajstletni pomožni delavec Fran Schandl na 16 let težke ječe. Ubil in oropa! je 27. maja t. 1. v Grambachu pri Gradcu posestnico Marijo Fuchs. — Življenje vojnih milijonarjev. V nekem češkem letovišču je neki ogrski borzni magnat dobil v igri 1.200.000 kron. Pri odhodu je priredil pojedino, ki je veljala 94.000 kron. Neki drugi je poslal svoja mlada sina na letovišče. Obnašala sta se tam kakor velika dobičkarja in izpila v enem mesecu za 17.000 kron šampanjca. Neki novoporočeni dobičkar je kar trosil denar iz svojega žepa, kočijažu je vrgel za malo vožnjo 700 kron, ciganom za igrani komad 800 kron. sobar.ci je dal napitnino 1000 kron. Življenje uživajo s polno mero. drugi ljudje pa mro lakote ali padajo za domovino. — Srebrna krona 20 kron. V Pragi je neki trgovec prodal srebrno krono za bankovec 20 kron. Policija je to zvedela in odredila preiskavo v njegovem stanovanju, kjer so našli okoli 400 K in so ga nato aretirali. — Roparji ustavili vlak. Blizu južnega kolodvora v Zagrebu so včeraj neznani roparji — bilo jih je šestnajst — ustavili vlak in so začeli hitro izkladati vreče z moko na železniški tir. 2e so nosili vreče na varno, ko je prihitela kolodvorska straža, ki je streljala na nje. Štirnajst tatov je pobegnilo; dva sta obležala težko ranjena. — V Dalmaciji slaba trgatev. Iz Dailmaciije pišejo, da je vinska trgatev 'letos tam za polovico slabša od krnskega leta, tako da pridelajo letos Dalmatinci le okoli pol milijona lil vina. — Sleparija s sladkorVmi. Iz Splita poročajo: V Maskarsko je bilo namenjenih 110 kviutalov sladkorja. Toda, mesto1 da bi bila dobila ta sladkor makarska apnovizacija, je prlišel v rolke nekaterim nepoštenim dn brezsramni osebam na Visu. Vsa zadeva je biila še pravočasno odkrita, tako da rje bilo mioecoe sladkor zapleniti in ga oddati makarski apr -vftzaciji. — Trgovska šola v Zadru? Dobrodelno društvo iin Zadružna zveza v Zadru sta naorosila nauono ministrstvo, da dovoli otvoriti v Zadru zasebno trgovsko šoilo. — Bilanca avstrijske tovarne za orožje. Upravni svet akcijske družbe avstrijske tovarne za orožje je v svoji zadnjS seji ugotoVil bilanco za miiuuilo posllovmo leto. Družba imia 14,409.256 kron čistega dobička proti 18,345.188 kron lansikega leta. — In vse te miljene pobašejo le posamezniki. Delavci, ki so celo 'leto delali, pa n ati se zadovoljujejo s ponosom na svoje .plodovito deilo, ki je rodilo te lniHiijome. — Skrb za otroke v Nemčiji. Nemški listi iz rajha: Berlinska vojnogasn>ada.rsika pasilo-vailinioa za preskrbo z oblekami in obutvijo je sklenila, da da izdelati 100.000 panoiv čevljev z usmtteinimi ipodplati: Cena tem čeVliiev bo šest do osem mark (ckoili deset iknoin), ter bo-dio oskrbeli ž njimi pred vsem otroke. "1 akr) skrbe. za otroke v Nemčiiji. Avstrija, ki Nemčijo sicer v vsem posnemaš, posnemaj jo tudi v tem! —• 7emljo v Nemčiji. Z uradnim odlokom je določena cena za funt prepečenca na 90 pfenigov, žemlje se smejo izdelovati težke 70 gramov' po pet pfenigov. — Grozno onečaščenje trupel. Najvišji sodni dvor se je te dni pečal z onečaščenjem trupel, pri čemur prihajata v poštev dva primera: prvič med gališkim prebivalstvom je razširjeno praznoverje, da prineseta roki mrtveca srečo, in drugič, želja nekega prekajevalca, da bi dobil meso za klobase. Dne 4. novembra 191 f. je bilo v Stryczowu pri Rzeszowu izkopano truplo Stanislave Praglovskejeve, ki je bilo malo prej položeno v grob. Žele 17. januarja so truplo našli v nekem gozdu ob reki Wislow, več kilometrov od pokopališča v groznem stanju. Odstranjeni sta bili od trupla obe roki, spolni deli izrezani in koža potegnjena z glave. To so našli nekoliko kilometrov oddaljeno. V onem kraju se je zgodilo že leta 1915 enako onečaščenje trupla, lakrat so osumili preka-jevalca Kurczcka in ga zaprli. Vendar so postopanje proti njemu ustavili, ker ni bilo dokazov. Seda) so ga zopet osumili. Grobar Karol, ki so ga tudi zaprli, je priznal, da je na zahtevanje Kruczeka ž njim odprl grob Prag-lo\vskijeve in nesel truplo v gozd. Kruhek je to storil, češ. da prineseta roki mrtve srečo in se njegov slabo uspevajoč obrt zopet izboljša. Okrožno sodišče v Rzes-zovu je obsodilo Kruczeka radi poizkušenega in izvršenega onečaščenja trupla na šest in Franca Karola na štiri mesece strogega zpora. Najvišji sodni dvor je zavrgel ničnostno pritožbo. Zadnje vesti. Rumunija zopet v vojni? Dunaj, 19. septembra. Vojaški strokovnjaki napovedujejo izbruh bojev v riimunski Moklavi, kjer ententnl častniki s pomočjo rumunske kraljice in prestolonaslednika baje poskušajo postaviti proti centralnim državam in Bulgariji novo' vzhodno fronto. Notifikacija izpremembo na turškem prestolu. D u n a j, 19. septembra. Cesar in cesarica sta se danes iz Reiclienaua preselila v dunajsko dvorno palačo. Opoldne je cesar sprejel turško odposlanstvo, ki je noti-ficiralo, da je sultan Mehm#d VI. zasedel turški prestol. Spitzmiiller priznava ogrske zahteve glede Bosne!? Budimpešta, 19. septembra. Novoimenovani skupni finančni minister pob aro-njena Žid dr. SpitzimuMer, je nastopil svoje službeno mesto, ter pri tej priliki izprogovoril svojemu uradništvu o bosenskih zadevah. »Pester liovd«, poroča, da je minister med drugim izjavtl: Cieografičma lega dežele za- hteva, da Bosna in Hercegovina pri ureditvi državnopravnega razmerja prideta v ožji stik z Ogrsko. List pravi, da je ministrova izjava dokaz, da sedaj tudii merodajni avstrijski krogli priznavajo državnopravne zahteve Ogrske glede Bosne. Ogrska, ki nlima tako razvite industrije, kakor Avstrija, bo kot kompenzacijo gotovo rada prepustila Avstriji surovine v Bosimi in Hercegovini v kolikor jih sama ne bo mogla uporabiti.' — To je z ogrske strani res zelo ljubeznivo! Gospodje pa seveda pozabi a/j jo, da [je Bosna izključno slovanska. Stavka zaradi nezadostne prehrane. Sol n ograd, 19. septembra. V Solnogradu in v industrijskih krajih po deželi je delavstvo danes stopilo v stavko, da demonstrira zaradi nezadostne prehrane. Vsa industrijska podjetja. Ivornica in trgovine so bile zaprte. Prišlo ie tudi do izgredov. Demonstracije so se udeležile tudi ženske. Ogrski državni zbor. B u d i m p e š t a, 19. septembra. Jesensko zasedanje ogrskega državnega zbora se začne dne 10. oktobra in l bo trajal delj časa. Vlada pripravlja obsežen delovni program. Predložila bo tudi več zakonov gospodarskega in socialnega značaja, ki so jih prizadeta resortna ministrstva že izdelala. Hindenburg nemški armadi. • Berlin, 19. septembra. »Bcrliner Zeitung ain Mit-tag« objavlja dnevno povelje generalnega feldmaršala Hindenburga armadi na bojišču, v katerem z ozirom na avstro-ogrsko mirovno noto in povdarja, da pripravljenost za mir ni v nasprotju z duhom, v katerem se bojuje nemška armada. Bojev ne prekinemo. Nemčija, ki se je štiri leta zmagoslavno bojevala za varstvo domovine, mora v borbi počakati, če so sovražniki pripravljeni za mirovna pogajanja ali pa še zavračajo mir, zanašajoč se na svoje sile, ki naj uničijo domovino. Italijanski odgovor. Rim, 19. septembra. »Agenzia Stefani« priobča naslednjo noto: Ako je besedilo note, ki ga razširja dunajski korespondenčni urad točen, potem mora italijanska vlada izjaviti, da je namen avstro-ogrskega predloga, ustvariti goljufivo sliko mirovnih pogajanj, brez resnične vsebine in brez verjetnosti na praktičen izid. Zadnje izjave nemških in avstro-ogrskih državnikov, ki izključujejo vsako koncesijo na ozemlju in smatrajo nepravične bukareške in brestlitovske pogodbe za končnoveljavne, ouemogočujejo vsako koristno otvoritev mirovnih pogajanj. Kntenta in Zedinjene države so svojo vročo željo po pravičnem miru dosti razločno izrekle in obenem naznanile tudi najvažnejše temelie. ki naj tvorijo podlago za mir. O teh točkah ne omenja avstro-ogrska nota nobene besede. Italijanske aspiracije so avstro-ogrski vladi dobro znane in priznali so jih tudi ali ianci. Te aspiracije so obsežene v vprašanju narodne enote potom osvoboditve italijanskega prebivalstva, ki ie bilo doslej pod suženjstvom Avstro-Ogrske, in v uresničenju pogo-jfev za varstvo Italije. Dokler ne prizna avstro-ogrska vlada teh posebnih kakor tudi drugih splošnih in posebnih ciljev, za katere se vzajemno bore vsi aliiranci. Italija no bo prenehala boja. ki naj privede človeštvo do boljše in varnejše podlage trajnega miru, zglajenega n,i svobodi in pravičnosti. Stran 4. N A P H hi J. Ameriški odgovor na avstro-ogrsko noio. Dunaj, 19. septembra. Kraljevi švedski poslanik na Dunaju je izročil danes na poziv svoje vlade c. in kr. zunanjemu ministrstvu besedilo odgovora Zedinjenih držav na noto avstro-ogrske vlade z dne 14. t. m., ki jo je izročil kraljevi švedski poslanik v Washingtonu kraljevemu poslaniku zunanjega ministrstva v Stockholmu. Besedilo jo sledeče: »Cast mi je potrditi sprejem Vašega dopisa z dne 16. septembra, s katerim mi je bila sporočena nota avstro-ogrske vlade, ki je vsebovala predlog na vlade vseh vojujočih držav, da naj odpošljejo delegate na zaupen in neobvezen razgovor o temeljnih načelih mirovnega sklepa. Poleg tega je bilo predlagano, da se delegatom naroči, medsebojno razložiti nazore svojih vlad glede onih načel, sprejeti analogna sporočila ter naprositi oziroma naznaniti odkrite in prostodušne izjave glede vseh onih točk, ki potrebujejo preciziranja. V odgovoru na to imam čast sporočiti, da je bila predložena vsebina Vašega sporočila predsedniku, ki mi je naročil, naznaniti Vam, da more podati vlada Zedinjenih držav na poziv avstro-ogrske vlade le odgovor. Naša vlada je ponovno in nepristransko ugotovila pogoje, pod katerimi bi bile Združene države pripravljene razpravljati e mirovnem sklepu. Ne more se in se tudi noče baviti z nobenim konferenčnim predlogom glede zadeve, o kateri je tako jasno izrazila svoje stališče. Lansing.« Premirje in nova volitev vseh parlamentov. Ženeva, 19. septembra. V švicarskem zveznem svetu se razpravlja o novem predlogu, naj bi se vsem vojskujočim se državam nasvetovalo trimesečno premirje in sicer v svrho, da se v tem času izvrši nova volitev j vseh parlamentov. O predlogu se živahno razpravlja. Delavski kongres v Londonu. L o n d o n , 19. septembra. Mednarodni delavski kongres v Londonu je razpravljal danes o poročilu glede odgovora socialistov centralnih držav z ozirom na spomenico londonske medzavezniške konference o vojnih ciljih v mesecu februarju. V poročilu se izraža do gotove mere zadovoljstvo z odgovorom Bulgarov, Ogrov in avstrijskih nemških socialistov, obžaluje pa odgovor nemških večinskih socialistov, ker baje ovirajo mednarodno konferenco. Poročilo se je izročilo komisiji v razpravo. Ententna vojna konferenca preložena. Ženeva, 19. septembra. Ententna vojna konferenca v Versaillesu je bila vsled obolelosti angleškega ministrskega predsednika Lloyda Oeorgeja preložena na nedoločen čas. Amerika proti Finski. Helsingfors, 19. septembra. Finski zastopnik v Ameriki, Ignatius, javlja, da Združene države ne priznavajo samostojnosti Finske in da ne dajo žita, dokler stoje nemško čete na finskih tleh. Shodi. Pozor železničarji! Skupine železničarjev in eksekutive v Ljubljani. Dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer se bode vršila v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici odborova seja vseh treh okrajnih skupin kakor tudi eksekutive. Dnevni red: 1. Poročilo sodruga Kopača. 2. Določbe glede volitve novega predsednika okrajne skupine Ljubljana L Konsumenti južne iii državno železnice v Ljubljani! V soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer se bo vršil v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani javen shod kon-zumentov državne in južne železnice na Kranjskem s naslednjim dnevnim redom: 1. Aprovizacljske razmere železničarjev na Kranjskem. 2. Raznoterosti. K mtiogo-brojni udeležbi vabijo sklicatelji. Jesenice. V pondeljek, dne 23. septembra t. I. ob pol 8. zvečer se bo vršil pri VVerglessu na Savi društveni shod splošnega pravovarstvenega društva skupine Jesenice z dnevnim redom: L Poročilo o državni konferenci na Dunaju. 2. Razno. Poroča železniški tajnik sodrug j Kopač iz Trsta. — J. Pintar, predsednik. Aprovizacija. Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 22. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 15 dkg mesa na osebo. Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi iz- kaznicami B prejmejo goveje meso v soboto, dne 22. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. štev. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. štev. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. štev. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. štev. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 15 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. Stranke naj pripravijo drobiž. Inozemsko meso. Mestna aprovzacija bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 21. t. m. in v ponedeljek, dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jožefa in sicer od pol 7 do pol 9 ure za privatne stranke, in od 9 ure dalje za gostilničarje. Predaja petroleja. Petrolej se hode oddajal po sledečem redu. Liter petroleja stane 7(1 vinarjev, dioiklleir se ne ustanove druge cene. Stranke naj se stroeo drže določenih dni, iker ■bodo siitoer sam,e. trpele škodo, če ne dobe petroleja. Uslužbenci južne železnice naj takoj zaihtevaijo kat te od aprojvizacne železmiške uprave. Petrolej se dolbi v ma/silodnjiih trgov i-mah. —- Na prvi odrezek A karte se diobi pol tetra petroleja v sledečih trgovinah v j. okraju pri g. Perdanu, in sicer štev. 1 dio 350 dne 23. septembra, od štev. 351 naprej dne 24. septembra; v 11. okraju štev, I do 600 pri Severju. Sv. Jakoba trg: štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. 301 do 600 dne 24. septembra; od štev. 600 naprej pri Žetkovi, Sv. Florijana ulice; štev. 601 do 900 dne 23. septembra, od 901 naprej dne 24. septembra; v III. okraju | štev. 1 do konca v konzumu. Krakovski na- j sip: štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. I 301 do 600 dne 24. septembra, štev. 601 do ! 900 dne 25. septembra, od štev. 901 naprej dne 26, septembra; v IV. okraju štev. 1 do konca pri g. Leskovcu-Medenu, Jurčičev trg: štev. 1 do 350 dne 23. septembra, štev. 351 do 700 dne 24. septembra, od štev. 701 naprej • dne 25. septetnbra; v V. okraju štev. 1 do 650 pri g. Holzerju, Dunajska cesta: štev. 1 do 350 dne 23. septembra, od štev. 351 naprej dne 24. septembra; v VI. okraju štev. I do 600 pr. gi Jeršetu. Sv. Petra cesta: štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. 301 do 600 dne 24. septembra: od štev. 600 naprej pri gosp. Tomažu Mencingerju. Resljeva cesta: dne 25. septembra; v VII. okraju štev. 1 do 600 pri Zormanu, Sp. Šiška: štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. 301 do 600 dne 24. septembra; od št.»v. 601 naprej pri Pintarju, Sp. Šiška: dne 25. septembra; v VIII. okraju štev. 1 do konca pri Šarabonu, Zaloška cesta: štev, 1 do 250 dne 23. septembra, od štev. 251 do konca dne 24. septembra; v IX. okraju štev. 1 do 250 pri g. Klemencu, Dolenjska cesta: dne 23. septembra; od štev. 251 naprej pri g. Ma-renčetu. Dolenjska cesta, dne 25. septembra. Na prvi odrezek B karte se dobi en četrt litra petroleja 23. in 24. septembra, in sicer: v I. okraju pri Jermanu. Poljanska cesta: v II. okraju pri Schifferju, Mestni trg; v tretjem okraju pri Sokliču, Pred Konjušnico; v četrtem okraju v Konzumu, Zvezda; v V. okraju prt Zorcu, Dunajska cesta; v VI. okraju nri Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta; v sedmem okraju pri Pintarju, Sp. Šiška; v osmem •okraju pri Štefanu Mencinger ju, Martinova cesta; v IX. okraju prt Marenčetu, Dolenjska cesta. — Na 1. odrezek C karte se dobi 6'koi > 1 liter petroleja v sledečih trgovinah: v pr- j vem okraju pni Jermanu, Poljanska cesta; v j II. okraju pri Schafferju, Mestni trg; v tretjem Okraju pri Sokliču. Pred Konjušnico; v četrtem okraju v Konzumu v Zvezdi; v V. okraju pri Zorcu, Dunajska cesta; v VI. okraju pri Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta; v sedmem okraju pri Pintarju, Sp. Šiška; v osmem 'okraju pri Štefanu Mencingerju, Martinova cesta; v IX. okraju pri Klemencu, Dolenjska cesta. Oddaja češpelj. Mestna aproviizaeija bo oddajala češplje jutri, v soboto, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure v deški šoli na Ledini, Komenskega ulica. Stev. 215 Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v soboto, dne 21. septembra popoldne strankam z zeleno izkaznico A od štev. 250 do štev. 350. Vsaka oseba dobi pol kilograma; kilogram stane 6 K. Aprovizacija iužne železnice. Od 19. septembra se oddaja pšenična moka pol kg na osebo po kg 2.58 K, ovsen riž četrt kg na osebo po 1.58 K kg, pralno milo četrt kg na rodbino po kg 20 K, pol litra špirit.-denat. na knjižico. Prosi se da se pride takoj po izkaznice za petrolej. Kavo (Enrilo) od enega otroka naprej. Oddaja se:: v petek dopoldne št. 1 do SOO, popoldne št. 801 do 1500; v soboto dopoldne št. 1501 do 2000, popoldne št. 2001 do 2500; v pondeljek dopoldne 2501 do 3000, popoldne do konca. Umetnost in književnost. Nova italijanska revija v Trstu. V Trstu izide v prihodnjih dneh nova italijanska revija, polmesečnik: »La Lega delle rtazioni« (»Zveza narodov«) pod uredništvom sodruga dr. Puecherja. Sodrugom, ki razumejo italijansko, revijo toplo priporočamo. Naroča se v tiskarni »Moderna«, Riazza S. Francesco, Trst. Vsak zvezek stane 2 kroni. — Revija se bo prodajala tudi v Ljubljani po knjigarnah. Razno. Tlaka. Sedemdeset let je minilo, kar so odpravili tlako. 7. septembra 1848 je podpisal cesap Ferdinand, kljub ostremu odporu plemstva, patent o odpravi tlake, ki je osvobodil kmete od fevdalnega robstva. Za odpravo tlake niso prelivali le kmetje svoje krvi. V velikem revolucijskem gibanju so umirali in krvaveli na barikadah tudi delavci in inteligentje. Moro se reči, da so bili ravno oni tisti, ki so sneli iz rok kmetov suženjske verige robote. Odprava tlake je zelo povzdignila kmetski stan; sedaj se je začel šele razvijati. Kmetje so postali svobodni ljudje, ki jih od tedaj ne teži nič drugega kot: državni in deželni davki, ki se vendar no morejo izenačiti z indirektnimi davki, ki jih plačnic delovno ljudstvo. Mestni proletariat, k, se ,ie bojeval za trpeče okoliško ljudstvo in njega osvobojenje, i» ostal kljub enakemu zatiranju, doslej še vedno vklenjen v mezdne verige ka-! pitalističnega suženjstva. Veliki kmetje so si opomogli, a mnogo zla ju suženjstva je ostalo še na malem kmetstvu in na bajtarjih, ki jih stiska dosedaj agrarni kapitalizem enako kot delavce industrijami kapitalizem. Oprostiti se tudi teh zadnjih ostankov suženjstva, je skupna zadeva malih kmetov in delavcev. Bajtarja moro osvoboditi le-odprava veleposestev, industrijskega delavca pa odstra-njenje mezdnih razmer, socializacija produktivnih sredstev. Deležen mora biti tudi čistega dobička. Boi proti skupnemu sovražniku bi moral združiti vse neprcmož.ne-sloje v eno veliko, neprodirno falango. Isdalatell In odgovorni urednik Josip Petajtfn, Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubllani. Agitirajte za »Naprej “! Posipajte ga vojakom! o — = raznašalca za raznašati „NAPREJ“ v Hrastnik in okolico. Zglasi naj se v konsumnem društvu v Hrastniku vsaj do 24. t. m. Nastop z t. oktobrom. Razpis. Deželni odbor kranjski razpisuje dvanajst službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečne 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico naPre