Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.

SLovEni®
• v.' ** V« •
p
M'

Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 30. maj 1938
Štev. 22 (838)
Francija še vedno v kritičnem položaju
Da je v sredo odstopila francoska vlada, niti ni kaj posebnega, saj se je1 kaj takega po zadnji vojni zgodilo že 25-krat. Mnogo bolj resno je ozadje, v katerem se odigravajo nevarni dogodki, ki so vprašanje Francije spet spravili na prvo mesto svetovnega zanimanja. V teh dogodkih pa je zadnji predsednik vlade Pflimlin odigral zelo čudnoi vlogo- in je bil zato tudi izpostavljen težkim napadem od strani posameznih strank, posebno pa še od strani lastnih pristašev, ki so mu očitali, da igra dVolično igro.
Ko se je vojaški upor, ki se je porodil v Alžiru, čez binkošti razširil tudi na Korziko, se je namreč Pflimlin znašel V kočljivem položaju, iz katerega je skušal najti izhod potom razgovora, z generalom De Gaullom, kar so mu razumljivo zamerile vse vladne stranke. Ker je bil s tem njegov položaj močno omajan, se je odločil za nenavadno potezo, ki je zelo podobna umiku pred odgovornostjo: glasovanje o spremembi ustave je povezal z zaupnico vladi ter vnaprej izjavil, da bo vlada ostala na svojem mestu le tedaj, če bo' pri glasovanju dobila potrebno večino brez komunističnih glasov. S tem si je1 Pflimlin dejansko že pred, glasovanjem zagotovil izgovor za odstop, Vendar prevladuje splošno mnenje, da je ta »vzrok« vsaj dvomljivega značaja, v danih razmerah pa sila neodgovorna poteza,.
V zvezi z odstopom Pflimlinove vlade so se iz Pariza že širile Vesti, da, je predsednik republike Coty poveril nalogo za sestavo ncVe vlade generalu De Gaullu, vendar so jih pozneje preklicali. Ko pišemo to poročilo, je položaj v Franciji še vedno nejasen in v političnih krogih poudarjajo, da ima Francija le tri izbire:
ZDA imajo izredno smolo pri izstreljevanju satelitov
Z raketnega oporišča Cape Canaveral so ZDA v sredo ponovno izstrelile z Van-guard-raketo umetni satelit, ki pa ni dosegel predvidene poti okoli Zemlje, marveč je iz višine 3200 kilometrov padel v morje.
Premer satelita je bil nekaj nad pol metra, tehtal pa je 9,74 kg. Imel jei obliko krogle ter bil zunaj prevlečen z zlatom. Na Zemljo naj bi sporočal meritve o ultra-vijoletnem žarčenju v vsemirju.
De Gaulla, ljudsko fronto (napredna vlada s sodelovanjem komunistov), ali pa državljansko vojno. Vse kaže, da bo zmagala prva teza-, ker pravijo, da napredna vlada ne bi uživala zaupanja vojske, v kateri se je dejansko začelo gibanje za De Gaulla. Poleg tega pa se Vse stranke, vključno socialistov, upirajo sodelovanju s komunisti, to celo pri protestnih demonstracijah in stavkah, s katerimi delavstvo manifestira svojo odločno voljo, da hoče braniti republiko.
Tudi v nekaterih drugih državah so začeli spreminjati svoje prejšnje skeptično gledanje na generala De Gaulla. To Velja zlasti za Anglijo, kjer so še pred dnevi izražali resno zaskrbljenost spričo nevarnega položaja Francije ter izražali mnenje, da bi Francija s prihodom De Gaulla lahko zašla v politiko izolacije, ker De Gaulle ni preveč navdušen nad Atlantskim paktom ter Evropsko- skupnostjo. Zdaj pa pravijo, da De Gaulle konec kon-
cev niti ne bi bil tako slab, kot se je mislilo prej. Pa tudi iz Amerike se slišijo-glasovi, ki govorijo za De Gaulla, saj je celo: predsednik Eisenhower izjavil, da »spoštuje generala De Gaulla, s katerim je prej prijateljsko sodeloval«.
' V Franciji sami pa navdušenje za, generala De Gaulla le ni tako splošno, marveč se v vseh političnih strankah pojavljajo odločni glasovi proti njemu in njegovemu prihodu na oblast. Tako je- stari socialist Ramadier v poslanski zbornici v razpravi o- spremembi ustave poudaril: Zdaj ne gre Več za odločitev 01 ustavni reformi, marveč za odločitev o usodi do-movinei, odločitev o republiki ali diktaturi. Črnski poslanec Sisiko pa je očital vladi ter poslancem: Vi ste nas učili zgodovino francoske republike, republikanskih ureditev in republikanske legalnosti. Zato zdaj zahtevamo od vas, naših učiteljev, da; se držite tistega, kar ste učili nas!
Volitve v Italiji so zaključene
Kljub srditi predvolilni propagandi so se uveljavile napredne sile
V binkoštnih dneh so bile po vsej Italiji izvedene volitve v parlament in senat. Vseh volilnih upravičencev je bilo-32,436.022, od tega jih je glasovalci za parlament 30,339.708 in za senat 27,410.840. Volilna udeležba je bila enako visoka kot leta 1953 in je znašala povprečno po Vsej deželi okoli 94 odstotkov.
Kljub zelo živahni volilni propagandi, v katero je posegla deloma celo cerkev, so volilni rezultati brez bistvenega presenečenja in prej ali slej pomenijo za reakcijo močan udarec. Kot doslej bo tudi nadalje ostala na; vodilnem, mestu Krščanska demokratska stranka, ki je na račun skrajne desnice: pridobila glasove: in mandate-. Pri volitvah p-a so se p-recej okrepili tudi Nennijevi socialisti in Socialdemokratska, stranka. Tudi komunisti so uspeli obdržati dosedanje pozicije, dočim so monarhisti in neofašisti doživeli precejšnje izgube. Predvsem v Trstu in okolici so se močno okrepile napredne stranke-, za katere so glasovali tržaški Slovenci, ki se dobro zavedajo, da jim samo napredno usmerjene demokratične sile morejo zagotoviti nadaljnji obstoj in enakopravnost.
Izid, Volitev za p-c-samezne stranke, ki
bodo- zastopane V parlamentu (v oklepajih navajamo številke iz leta 1953) je naslednji:	Krščanska demokratska stranka
9,520.184 glasov ali 42,7 °/o (40,1 %>); Komunistična stranka je dobila 5,094.835 glasov ali 22,8 °/o (22,6) j Nennijevi socialisti 3,283.371 glasov ali 14,7 °/o (12,7 %); Socialdemokratska stranka 1,049.739 glasov ali 4,7 °/o	(4,5 °/o); Liberalna stranka
783.833 glasov, 3,5 °/o (3 °/o); Ljudski monarhisti 491.432 glasov, 2,2 °/o; Nacionalni monarhisti 440.205 glasov, 2 %> (monarhisti so- imeli pred cepitvijo 6,9 °/o glasov); Neofašistična; stranka 982.344 glasov, 4,4 °/o (5,9 %); Republikanci 326.205,	1,5 °/o
(1,6 °/o). Razen tega obstoja še- mnogo manjših strank, izmed katerih je dobila Južnotirc-lska. ljudska stranka 0,5 °/o glasov, v pokrajini Bežen pa 60,8 % (130.955 glasov).
V senatu pa so posamezne stranke zastopane s- sledečim številom mandatov: Krščanski demokrati 122 (114), Komunisti 60 (54), Nennijevi socialisti 35 (28), socialdemokrati 5 (4), Južnotirolska ljudska stranka 2 (2) itd.
Dolgoletni voditelj jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj umrl
V tere-k preteklega tedna je v Lovranu pri Opatiji nepričakovano- umrl član Izvršnega; sveta Ljudske skupščine FLRJ, član centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Zvezni izvršni svet je razglasil 20., 21. in 22. maj za dneve žalosti ter ob tej priliki poudaril v svojem sporočilu, da pomeni smrt Djura Salaja veliko izgubo za: Jugoslavijo. V sporočilu je dalje rečeno, da je bil Salaj eden najuglednejših jugoslovanskih voditeljev ter je bil vse svoje- življenje neomuhljiv borec in graditelj revolucionarnega gibanja jugoslovanskih narodov v borbi za osvoboditev in za socialistično družbeno ureditev.
Djuro Salaj, ki se je rodil 1889. leta na Hrvaškem in izhaja iz siromašne družine mizarja, se je že zgodaj uvrstil V napredno sindikalno gibanje ter bil med soustanovitelji Komunistične partije Jugoslavije in leita 1919 izvoljen v njen CK. Vsa leta stare Jugoslavije je bil kot revolucionarni voditelj preganjan in zasledovan. Od leta 1944 je aktivno deloval v sindikatih Jugoslavije ter postal njihov predsednik, kar je ostal vse do letošnjega leta, ko je bil pred dvema mesecema izvoljen v Zvezni izvršni svet in je na njegovo mesto prišel Svetozar Vukmano-vič — Tempo:. Za aktivno in revolucionarno udejstvovanje- je prejel najvišja jugoslovanska odlikovanja.
Pokojnika so prepeljali iz Lovrana v Zagreb, kjer so ga ob navzočnosti maršala Tita in drugih visokih predstavnikov ter izredno številnega občinstva pokopali.
Številne sindikalne organizacije in politične osebnosti iz tujine so jugoslovanskim predstavniškim o-rganom poslale so-žalne brzojavke.
Sovjetski minister v Avstriji
To sredo: je prispel na večdnevni obisk V Avstrijo sovjetski minister za elektrarne Pavlenko, ki si bo ogledal avstrijsko elektro-gospodarstvo:. Med svojim obiskom bo: obiskal razne elektrarne na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem, na Sol-nograškem in Predarlskem.
Kancler Raab se danes vrne iz Amerike
Članice Varšavskega pakta in Atlantske zveze naj bi sklenile pakt o nenapadalnosti
Poleg gospodarskih razgovorov, o katerih poročamo na drugem mestu, je imel politični odbor Varšavske zveze V Moskvi tudi politične razgovore, pri katerih so sodelovali ministrski predsedniki, zunanji in obrambni ministri ter visoki partijski funkcionarji SZ, Poljske, DR Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Albanije, kot opazovalci pa so razgovorom prisostvovali tudi zastopniki LR Kitajske. Ob koncu razgovorov je- odbor sprejel deklaracijo, v kateri je rečeno-, da so članice- Varšavske zveze sklenile, da! bodo ponovno znižale- število: oboroženih sil za 100.000 mož. Odobrili so sovjetski predlog o bližnjem umiku sovjetskih čet iz Romunije ter o zmanjšanju njih števila na Madžarskem.
Hruščev je v svojem govoru na konferenci pozval Atlantsko zvezo k enakim ukrepom. Poudaril je, naj bi se članice Varšavske zVeze obrnile na članice Atlantske zveze, da bi sklenili medsebojno pogodbo o nenapadanju. Hruščev je omenil tudi konferenco na najvišji ravni in s tem v zvezi, dodal, da se zahodne sile upirajo ublažitvi napetosti in nadaljujejo s hladno vojno ter si izmišljajo raz-
ne vesti o gradnji raketnih oporišč v DR Nemčiji, na Češkoslovaškem in Poljskem. Hruščev je ostro- napadel ZDA, ker vedno znova pošiljajo vojna letala z atomskimi in vodikovimi bombami proti mejam Sovjetske zveze, češ da, s te-m potiskajo človeštvo na ro-b atomske vojne.
Medtem so bili izročeni sklepi Varšavskega pakta vsem članicam NATO v proučevanje. Ameriško državno: tajništvo- je v svojem komentarju k sklepom Varšavske zveze med drugim poudarilo, da bi umik in zmanjšanje števila, čet v državah Varšavskega pakta imelo velik pomen za izboljšanje odnos,oV med Vzhodom in Zahodom, če bi se tem ukrepom pridružil splošni sporazum o nadzorovanju razoro-ževanja.
Zvezni kancler Raab je s-Vo-j uradni obisk V Ameriki predčasno prekinil in se danes popoldne vrne na Dunaj. Ameriko je zapustil že v sredo ter se na poti domov ustavil v Londonu.
Med svojim obiskom v Ameriki je imel kancler Raab več razgovorov z vodilnimi
ameriškimi državniki, razgovarjal pa je tudi s predstavniki Svetovne- banke, od katere- bo Avstrija prejela večja posojila. Univerza Notre Dame: V državi Indiana pa je kanclerju podelila naslov častnega doktorja.
Dan mladosti — izraz ljubezni do predsednika Tita
DR Nemčija ukinila živilske karte
Od včeraj naprej so v Demokratični republiki Nemčiji po trinajstih letih zopet ukinjene živilske nakaznice-. Doslej je bilo na živilske nakaznice še meso, mast in sladkor. Istočasno- so zvišali starostne rente in plače ter jih prilagodili naraščanju cen.
To nedeljo je- praznoval predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito svoj 66. rojstni dan. Ob tej priložnosti je prejel od številnih domačih in tujih državnikov, od organizacij, ustanov in zasebnikov čestitke, povezane z željami, da bi še dalje- služil svoji domovini in jo vodil v lepšo bodočnost. Med' tujimi državniki sta maršalu Titu poslala čestitke tudi predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Kli-ment VorošiloV ter predsednik sovjetske vlade in prvi sekretar CZ KP Sovjetske zveze Nikita Hruščev, kar je svetovni tisk posebej zabeležil ter povezal s trenutnimi ideološkimi nesoglasji, ki so: se pojavili med Jugoslavijo in državami ljudske demokracije-. Na ta nesoglasja je spomnil Hruščev tudi v svoji čestitki ter izrazil upanje, »da bodo nesoglasja, ki obstojajo med ZKJ in KP SZ ter drugimi bratskimi partijami in niso skrivnost, premagana. Pre-
magovanje teh nesoglasij bi prispevalo- k zbližanju med narodi naših držav ter k nadaljnji okrepitvi enotnosti socialističnih sil, ki soi močnoi jatnstvo miru po vsem svetu«.
Posebna slavnost ob rojstnem dnevu predsednika Tita je bila zaključna prireditev Dneva mladosti na stadionu v Beogradu, kjer se je- zbralo- okoli 50.000 ljudi, ki so navdušeno: pozdravljali predajo štafet s pozdravi in čestitkami jugoslovanske mladine in vseh jugoslovanskih narodov. Ko se je maršal Tito- zahvaljeval za čestitke, je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska mladina tudi v bodoče zadovoljivo- izpolnjevala vse naloge ter še nadalje- dosledno nosila revolucionarne tradicije in napredne težnje jugoslovanskih narodov ter bo hkrati pobudnik novih, naprednih in boljših teženj narodov Jugoslavije pri gradnji srečnejše in lepše prihodnosti.
Tesnejše gospodarsko sodelovanje vzhodnih dežel
Ravno v času, ko se na Zahodu boiijo z velikimi težavami v zvezi s svobodnim tržiščem, so se V Moskvi sestali predstavniki držav-članic tako imenovanega Varšavskega pakta, ki so poleg političnih problemov obravnavali tudi vprašanja gospodarskega sodelovanja. Na posvetovanju so bile udeležene Sovjetska zveza, Albanija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Vzhodna Nemčija, opazovalce' pa so' poslali LR Kitajska, Mongolija, Severna Koreja; in Severni Vietnam.
Poleg drugih problemov so na moskovskem posvetovanju »sveta za Vzajemno gospodarsko pomoč«, ki je bilo hkrati prvi širši sestanek voditeljev držav ljudske demokracije po imenovanju Hruščeva za predsednika sovjetske vlade, proučevali medsebojne gospodarske odnose, trgovinske programe in programe za pomoč ter dolgoročne načrte za gospodarsko sodelovanje z Zahodom. Poročilo o gospodarskih posvetovanjih poudarja potrebo po razširitvi oblik sodelovanja, da se poveča
GOSPODARSKI DROBIŽ
Ugoden začetek letošnjega tujskega prometa
Statistika zvezne sekcije za tujski promet navaja, da so v prvem letošnjem četrtletju našteli v Avstriji 2,268.759 nočnin inozemskih gostov, kar je znaten napredek v primeri z istim časovnim razdobjem prejšnjega leta. Največ tujih gostov je v zimskem času obiskalo našo državo v mesecu marcu.
Mlečni produkti za Sovjetsko zvezo?
Minister za kmetijstvo Thoma je izjavil, da bo komisija agrarnih izvedencev julija odpotovala v Sovjetsko zvezo, kjer bo s pristojnimi sovjetskimi oblastmi razpravljala o avstrijskem izvozu živine v to deželo ter o možnostih izvoza mlečnih izdelkov V SZ. Če bi bila pogajanja uspešna, bi Avstrija na ta način našla novo tržišče za, prodajo odvisnih mlečnih produktov, ki se sedaj kopičijo v skladiščih in zanje ni odjemalcev.
1,2 milijarde letno za kuriva
Okoli 1,2 milijarde šilingov letno izda Avstrija za kuriva. Strokovnjaki soi mnenja, da se ena tretjina kuriva ne izkoristi, ker so še kurilne naprave zastarele in niso urejene za smotrno izkoriščanje vrednosti kuriva. Zaradi tega pripravljajo posebne razstave pod naslovom »Kurjava«, ki imajo namen seznaniti občinstvo s sodobnimi gradnjami peči s pernicami ter drugimi sodobnimi napravami za ogrevanje stanovanj. Le s smotrno' ureditvijo kurjave bi se dalo omejiti prevelike izdatke prav za kuriva, ki so razmeroma; zelo draga.
45 000 avtomobilov VW v Avstriji
Avstrija spada med osem najvažnejših dežel v katere izvaža avtomobilska tovarna VW-Werk V Nemčiji največ svojih produktov. Od časa, ko je ta tovarna začela izvažati avtomobile v Avstrijo, jih je doi 31. decembra preteklega leta izvozila k nam 45.000. Pri sedanjem stanju, 1000 avtomobilov na mesec, kolikor jih izvozi VW-Werk V Avstrijo, znaša avstrijski delež pri celotnem izvozu te tovarne 4,4 odstotka.
Francija namerava omejiti uvoz
Francija namerava z omejitvijo' uvoza, znižati odtok deviz,, ki znaša mesečno 60 milijonov dolarjev. Finančni minister Faure hoče letošnje uvoze skrajšati za 1000 milijard francoskih frankov. Poleg tega namerava pojačati trgovino z Vzhodom, da bi na ta način prihranil na zalegah dolarjev in drugih valut evropske plačilne unije. Z Vzhoda bi naj v prvi vrsti uvažali surovine, posebno nafto.
raven industrializacije socialističnih držav, kjer je ta še nezadostna. Na konferenci so razpravljali o nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja med socialističnimi deželami ter sta svet in stalna komisija opravila važno delov ko sta pripravila priporočila za razvojne načrte socialističnih držav. Poročilo pravi, da bodo ti načrti uspešno služili komunizmu in socializmu ter okrepili gospodarsko zmogljivost vsega socialističnega tabora.
Tudi predstavniki štirih držav, ki so se posvetovanja udeležili kot opazovalci, so po poročilu iz Moskve izrekli pripravljenost, da prevzamejo aktivno vlogo' pri gospodarski graditvi socialističnih držav in hočejo krepiti medsebojno sodelovanje s primernimi koraki, ki odgovarjajo razvodju in pogojem teh držav.
Tisk poudarja, da je bilo' moskovsko gospodarsko posvetovanje V tesni zvezi s pripravami nove sovjetske sedemletke za obdobje 1959—1965 in so temu primerno' prikrojili odnosno bodo izdelali tudi gospodarske načrte za ostale vzhodne dežele. Načrt o skupnih gospodarskih ukrepih polaga posebno Važnost na težkoi industrijo', na gradnjo elektrarn ter na industrializacijo manj razvitih dežel. Pri nadaljnjem
razvoju narodnega gospodarstva V posameznih deželah socialističnega tabora bodo. zlasti razvijali tiste gospodarske panoge, za katere so' dani posebno ugodni pogoji. S tem bo nedvomno dana podlaga za pomembno razširitev blagovne izmenjave med posameznimi deželami, za katero trenutno še obstojajo' Velike težave, ker manj razvite dežele ne morejo konkurirati z močno razvitimi in specializiranimi partnerji. V tej zvezi se sklepi konference zavzemajo za specializacijo' posameznih dežel ter svarijo pred medsebojno konkurenco.
Sklepi moskovske konference vzhodnoevropskih gospodarskih predstavnikov pa ne bodo' Velikega pomena le za prizadete države, marveč bodo gotovoi odigrali važno vlogo tudi pri odnosih z, zahodnimi deželami, katere vzadnjemčasu vedno bolj stremijo za tem, da bi razširile svoje sodelovanje z Vzhodom. S tem, da so se odločile za čim tesnejšo in izravnalno' medsebojno gospodarsko povezavo, so Vzhodnoevropske dežele ustvarile pomembno protiutež zahodnemu svobodnemu tržišču, ki se še vedno bori s težkimi porodnimi krči in je dan njegovega rojstva zlasti negotov zaradi Francije, katera se trenutno nahaja v zelo resnem položaju.
Avstrijski industriji primanjkuje naročil...
Inštitut za proučevanje gospodarstva ugotavlja v svojem poročilu, da sei število naročil pri raznih panogah industrije občutno zmanjšuje in je bilo v letošnjem prvem četrtletju znatno nižje kot lani v istem obdobju. Hkrati s padanjem naročil pa se Večajo zaloge izdelkov in prihaja inštitut do zaključka, da bo industrija le potem mogla obdržati sedanji obseg proizvodnje, če število naročil ne bo še naprej padalo'.
Posebno' prizadete v primerjavi s prvim četrtletjem 1957 so kovinska, lesna, tekstilna in kemična industrija, dočim se z višjimi naročili kot 1957 ponašajo le elektroindustrija, nadalje industrija vozil ter usnjarska industrija, Mnogi obrati si skušajo pomagati s tem, da izpolnjujejo stara naročila, kljub temu pa se večajo' zaloge gotovih izdelkov.
... in zastoj v nemškem gospodarstvu
Tudi v razvoju zahodnonemškega gospodarstva se na nekaterih sektorjih že opaža določen zastoj, kar velja zlasti za železarsko! industrijo, kakor jei to primer tudi pri nas v Avstriji. Zmogljivost nemških jeklarskih obratov se danes izkorišča samo za 80 do 85 odstotkov. Tudi naročila so se skrčila in znašajo danes okoli 4,3 milijona ton, dočim so pred šestimi meseci znašala še 5,8 milijona ton. Celotna proizvodnja nemške industrije je V primerjavi s proizvodnjo v lanskoletnem novembru nazadovala za 12 odstotkov. Zaloge nerazprodanega premoga znašajo že okoli 6 milijonov ton ter že daleč prekašajo vrhunsko raven iz leta 1954. Dejstvo, da naročila vidno nazadujejo, je tudi vzrok, da je Nemčija na primer V marcu letos izvozila za 5 odstotkov manj blaga kakor istega meseca lanskega leta.
Kljub temu pa vprašanje: Kako dolgo bo trajal nemški gospodarski čudež? vsaj trenutno še ni tako aktualno, kajti v drugih panogah nemške industrije je opažati še vedno močan vzpon. Toi velja zlasti za kemikalije, elektrotehnične proizvode in proizvodnjo' motorjev. Tudi ladjedelnice so še razmeroma dobro založene z naročili in jim je delo s polno zmogljivostjo zagotovljeno vsaj še za 2 ali 3 leta. Na domačem trgu še vedno vlada močno povpraševanje po industrijski opremi, vendar se že kažejo prvi znaki, da ta konjunktura ne bo dolgo trajala. Da »čudež« ne bo trajal večno', je previdno priznal tudi finančni minister, ko je napovedal, da bo vlada uporabila Vsa sredstva, ki so ji na razpolago za poživitev gospodarstva v primeru, da bi nastopili znaki gospodarskega zastoja.
Peta elektronska in jedrska razstava v Rimu
V Rimu se bo 16. junija začela peta elektronska in jedrska razstava, za katero se je priglasilo 33 držav, med njimi tudi Avstrija in Jugoslavija.
Na tretjem jedrskem kongresu, ki bo' pod pokroviteljstvom italijanskega Državnega odbora za jedrska raziskovanja (CNRN) V Rimu od 16. do 20. junija, bodo' razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo' jedrske industrije, namestitve naprav, goriv in uporabe radijskih izotopov v industriji, V času elektronske in jedrske razstave bodo V Rimu še druga zborovanja. Zborovanje 18. junija boi posvečeno vpra-
šanjem ugotovitve starosti s pomočjo jedrskih metod. Zborovanje 19. junija pa bo veljalo uporabi izotopov v kmetijstvu, zdravstvu in biologiji. Na tretjem zborovanju 20. junija pa bodo obravnavali vprašanja o varnosti v zvezi z jedrskimi napravami. Te razprave bodo gospodarsko in politično posebno važne, ker v evropskih deželah že urejajo prve jedrske naprave za pridobivanje električne energije. Med te države spada tudi Avstrija, ki bo predvidoma prihodnje leto v decembru spravila v pogon prvi jedrski reaktor.
Pri nas vedno več industrijskih obratov
Lani je število industrijskih obratov v Avstriji naraslo cd 2627 na 2686. Pri novoustanovljenih obratih gre ali za manjše obrate ali pa za podružnice že obstoječih tovarn, ki soi deloma le prodajalne ali pisarne. Skupno je bilo lani ustanovljenih 220 obratov, temu nasproti pa je bilo v istem obdobju opuščenih 161 obratov, tako da znaša efektivni prirastek 59 obratov. Največ novih obratov je nastalo v industriji oblačil. Na tem področju se je število obratov zvišalo od 339 na 377, torej za, 38.
Na drugem mestu je kemična industrija s 15 novoustanovljenimi obrati, Tem sledi strojna, jeklarska in železarska industrija z 9 novoustanovitvami, tekstilna industrija z 8 novimi obrati, živilska in poživilska industrija s 4 novimi obrati, filmska industrija s tremi novimi obrati itd. Nespremenjeno je ostalo število usnjarskih obratov. Poi drugi strani pa se je število obratov papirne industrije, žag in metalne industrije, industrije vozil in elektro-materiala zmanjšalo.
Moskva. — V Kremlju so predstavniki držav Varšavskega pakta: ZSSR, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Vzhodna Nemčije, Madžarske', Bolgarije in Albanije podpisali dokumente o razgovorih, ki so jih imeli pretekli teden V Moskvi. Dokumenti govore tudi o sklenitvi nenapadalnega pakta z Atlantsko zvezo.
Washington. — Ameriško' ministrstvo za Vojsko je ukazalo ustaviti Vsa dela za izpopolnitev teledirigiranega izstrelka »Nike Ajax«. Med tem delom je namreč prišlo doi eksplozije, pri čemer je bilo osem izstrelkov uničenih.
New York. — Predsednik Združenih držav Amerike Eisenhower je Sovjetski zvezi predlagal, da bi se strokovnjaki ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije V treh tednih sestali v Ženevi, da bi proučili tehnične ukrepe za nadzorstvo nad' prekinitvijo jedrskih poskusov,
Niirnberg. — Nvirnberško sodišče je obsodilo sedem ljudi na zaporne kazni od dveh doi dvajset mesecev, ker so baje poskušali reorganizirati komunistično' partijo v Severni Bavarski. Sodišče je oprostilo 16 obtožencev, ker komunistična dejavnost ni kazniva, temveč je prepovedana samo organizacija.
Rim. — Italijanski neofašisti so ob vzklikih »Živel Duce« in »Smrt Židom« demolirali spominsko ploščo Židom, padlim v drugi svetovni vojni, ki je bila postavljena V starem rimskem Getu. Poškodovali so tudi spomenik, postavljen 200 ustreljenim Židom.
Stuttgart. — Na kongresu zahodnonem-ške socialdemokratske stranke' so' izvolili noVo strankino Vodstvo. Predsednik je ostal dosedanji vodja stranke Ollen-hauer, ki je od skupnih 380 glasov dobil 319. V strankinem predsedstvu je 33 ljudi, med katerimi je tudi Več mlajših socialdemokratskih prvakov, ki so med kongresom zastopali mnenje, da mora stranka dobiti značaj razredne delavske partije.
Ottawa. — Sovjetska zveza je pozvala Kanado, naj se pridruži akciji, s katero bi preprečili opremo zahodnonemške vojske z atomskim orožjem. Poudarjajo, da bi to pomenilo veliko nevarnost za mir, obenem pa opozarjajo, da se Nemčija razvija V nevarnega ogroževalca miru. Po sovjetskem mnenju bi Kanada lahko prevzela vlogo, da ne bi oborožili Zapadne Nemčije, ker ima dobre zveze z Amerika in Nemčija.
London. — Predstavnik britanske vlade je izjavil, da, se je Velika Britanija obvezala podpirati jeseni kandidaturo Italije za Varnostni svet OZN. Konec tega leta namreč poteče članska doba trem nestalnim članom, ki so Švedska, Kolumbija in Irak. Italija, če bo> izvoljena, bo zavzela mesto' Švedske.
Lizbona. — Opozicijski kandidat na bližnjih volitvah na Portugalskem, Hum-berto, je poslal predsedniku republike Lopezu poziv, naj zagotovi svobodno volilno kampanjo. Obdolžil je vlado, da v predvolilnem boju posega po nelojalnih metodah in navedel cenzuro, razne policijske' ukrepe in akcije, pritisk na vojsko in tudi to, da državljanom ni dovoljen Vpogled V Volilne imenike.
Moskva, t— Sovjetski zunanji minister Gromiko je dejal, da sovjetska vlada vztraja pri zahtevi, da pride do sestanka na najvišji ravni. Za sestanek Atlantske zveze, ki je bil pred; kratkim, v Ko-penhagenu, je Gromiko dejal, da pomeni korak nazaj v pripravah za konferenco med Vzhodom in Zahodom.
VVashington. — Vrhovni komandant vojaških enot NATO v Evropi general Norstad je izjavil, da Francija za sedaj ne namerava umakniti svojih čet iz Nemčije, da bi uredila svoj položaj v Alžiru, dejal je, da se boi pred potovanjem v Pariz bržda sestal z Eisenhower-jem. Na vprašanje, če sedanja alžirska kriza zamotava vojni program Atlantske zveze, je dejal, da je Alžir dolgoletni program zveze. Za sedaj je še neznano, ali bodo nastopile velike spremembe.

^Izmenska p es em t uz J^n rn i k em
Očuvanje narodnega izročila, podedovanega od najstarejših časov, je istovetno z ohranitvijo slovenskega jezika in duha na Koroškem, kakor pravi pesem: »Slovenski smo fantje: pri DraVci doma, slovenskega duha, slovensk'ga srca.« Glavna sestavna Vsebina tega izročila pa je ravno narodna, pesem, ki se je razvijala kot duhovna usedlina vseh usodnih dob koroških Slovencev. Dokler bo V koroških gorah in dolinah, ob rekah in jezerih donela slovenska pesem, tako dolgo bo v deželi še živ slovenski rod. Kar je shranjeno v živi narodni pesmi,, gre od ust do ust, od vasi dioi vasi. Je studenec, ki vre in kipi nenehno. Iz njega pa zajemajo rodovi za rodovi sok in snov za: svoje duhovno žitje; če usahne ta vrelec, ni več narodne rasti, ni Več življenja.
Pesem poplemeniti človeka, mu vzbuja v srcu ljubezen do ljudstva, iz katerega je privrela na dan, in ga kot člana tesno* poveže z ono narodno* skupnostjo, ki poje in neguje to* pesem. V človeku budi
In od tedaj je slovenska koroška pesem opravila veliko narodno* in kulturno* delo* med Slovenci in celo med avstrijskimi Nemci. Kajti Tomaž Košat iz Vetrinja pri Celovcu, ki ji je odprl pot na Dunaj V nemškem besedilu, je bil pq izjavi pok. profesorja Scheiniga v gimnazijskih letih zaveden Slovenec in kot takšen je črpal iz neusahljivih zakladov slovenske koroške pesmi.
Prav zaradi tega smemo pričakovati, da bo* ta, pesem tudi v pogojih naše* dobe opravila veliko* kulturno nalogo* kot naj-
uspešnejša posrednica med večinskim in manjšinskim narodom na Koroškem. Poleg izmenjav kulturnih dobrin moramo z zadovoljstvom zabeležiti, da sta slovenska pesem, in slovenska beseda dobili svoje* mesto* V tako važni kulturni ustanovi, kakor je* Radio Celovec in celovška, slovenska gimnazija. Upajmo*, da bo sledila temu vzgledu tudi ljudska šola.
(Zgornji članek je napisal dr. Fr. Mišič za prvo številko „Glasnika slovenske koroške pesmi — opom. ured.)
Dunajski slavnostni tedni v smislu evropske miselnosti
Jutri se bodo začeli Dunajski slavnostni tedni, ki bodo tokrat že* osmi po* vrsti. Slavnosti bo otvoril prosvetni minister dr. Drimmel. Govorili pa bodo še drugi visoki predstavniki Dunaja in vlade. Na slavnostnih prireditvah v okviru Dunajskih slavnostnih tednov bodo sodelovali
Lepoto slovenske koroške pesmi bomo spoznali tudi na proslavi 50-letnice Slovenske prosvetne zveze dne 15. junija v celovškem Domu glasbe, kjer bodo nastopili združeni pevski in tamburaški zbori Slovenskih prosvetnih društev!
najnežnejše spomine na starše, na dom in domači kraj, krepi vsa o*na čustva in vse one misli, ki tvorijo podlago narodne zavesti in povezanosti z narodom.
Naučimo ljudi peti lepe* pesmi in brati dobre knjige, Vse* drugo* se bo* samo porodilo kot žlahten sad iz izbranega semena. Petje in branje* napravi človeka šele* pravega kulturnega človeka,, slovenskega rojaka pa šele pravega Slovenca. Zatorej gojimo* in širimo ubrano petje* in lepo branje! Oboje je za človeka luč, ki mu kaže* pravo* smer na njegovi življenjski poti.
Ko* je leta 1889 celovški profesor J. Scheinig, doma v industrijskem kraju Borovlje*, zbral in izdal besedila večine znanih pesmi koroških Slovencev, je izkopal Velik zaklad, slovenski komponisti, na čelu jim Oskar Dev, pa s,o ta zaklad v svojih harmonizacijah izročili vsemu slovenskemu narodu, da ga čuva in, goji.
številni tuji umetniki in orkestri. Posebno številno pa bo zastopana mladina iz različnih evropskih in izVenevropskih dežel, ki bo v okviru dveh slavnostnih koncertov internacionalnega mladinskega orkestra propagirala, za evropsko sporazumevanje. Sploh bodo* letošnji dunajski slavnostni tedni v znamenju, evropske* miselnosti in sporazumevanja. Slavnostnih tednov se bodoi letos* udeležili tudi številni pomembni mednarodni politiki, znameniti znanstveniki in filozofi mednarodnega po-
mena, ki bodo pred publiko* imeli svoja predavanja.
V okviru teh prireditev na Dunaju bo* tudi preimenovan veliki prostor pred za-padnim kolodvorom V »Evropski trg«, kjer bodo ob tej priliki na, 37 drogovih obešene rdečo*-bele zastave mesta Dunaja, modre. zastave Evropskega sveta in zelene zastave Evropskega gibanja.
Nagrada za koroške kulturne filme
Nemška filmska ocenjevalna družba v Wiesba.d:en,u je pred kratkim označila koroški barvni kulturni film, »Pet minut pred dvanajsto«, o delu restauratorja,, ki sta ga izdelala dr. S. Hartwange*r in J. F. Perko-nig, kot dragocen. To* je že tretji film koroške filmske umetnosti, ki je dobil kot nagrado pridevnik »dragocen«. S tem je dobil film lepo* priznanje* in bil obenem uvrščen, med, kulturne filme, ki jih kažejo V Zahodni Nemčiji.
Slovensko narodno gledališče v Trstu
Pred nedavnim je imelo Slovensko narodne* gledališče V Trstu novo premiero. V dvorani na stadionu Prvega maja so uprizorili francosko* komedijo Topaze Marcela Pagnola, ki jo je v slovenščino pre-
Spomenik Srečku Kumarju
Zadnjo* soboto* in nedeljo* so* na slavnostnih prireditvah počastili spomin primorskega prosvetnega delavca, skladatelja in zborovskega dirigenta Srečka Kumarja, ki je umrl leta, 1954. V soboto so* na hiši v Portorožu, v kateri je Kumar preživel zadnja1, leta svojega življenja, odkrili spominsko ploščo. Na* prireditvi je sodeloval 65-člansk.i Učiteljski pevski zbor, navzoči pa, so bili tudi številni predstavniki kulturnega in javnega življenja, med njimi član izvršnega sveta LRS Vladko Majhen. Zvečer istega dne je bila v Piranu v gledališču »Tartini« slavnostna akademija, na kateri sta sodelovala Učiteljski pevski zbor in Glasbena šola iz Kopra,
V nedeljo pa so bile svečanosti v Koj-skem, rojstnem kraju dirigenta Kumarja. Pokroviteljstvo* nad prireditvijo je* imel dr. Aleš Bebler. Na rojstni hiši sc* odkrili spominsko* ploščo*, poleg tega, pa še* spe-, menik, ki ga je izdelal akademski kipar Boris Kalin. Odbor za postavitev spomenika je za to priložnost izdal tudi posebno* brošuro, ki Vsebuje poleg člankov o* življenju in delu pokojnega Srečka Kumarja še tehtne* prispevke o gospodarskem, zgodovinskem in kulturnem pomenu goriških Brd*. V okviru slavnosti je obiskalo Brda več pevskih zborov, ki so* gostovali v posameznih vaseh, v Kcijskem pa je spet nastopil Učiteljski pevski zbor.
vedel prof. Ivan Savli. Režijo* je vodil mladi ljubljanski režiser Žarko Petan.
Za poletno sezono pa pripravlja Slovensko narodno gledališče v Trstu prireditev na prostem, ki je po*s*tala zdaj že tradicionalna in vzbuja iz leta v leto* vedno* več zanimanja. Letos bodo v lastni priredbi uprizorili Haškovega »Dobrega vojaka Svejka« in je pričakovati, da bo prireditev popoln uspeh, zlasti še, ker so* Tržačani radi veseli.
Avstrijski slikarji razstavljajo v inozemstvu
V	Montevideu, v Uruguayu, v Galeria de Artes plasticas sedaj razstavljajo nekateri avstrijski slikarji in grafiki svoja, dela*.
V	Galeriji Beno* v Ziirichu pa so* razstavljena dela avstrijskega slikarja Hansa Roberta Pippala,.
V	La Jannsone*, mestu V francoski Provansi,, pa je letos prvič mednarodna umetniška razstava, na kateri so razstavljena dela številnih mednarodno* priznanih umetnikov. Razstavljenih je 241 del, med njimi tudi dieila avstrijskega slikarja Rudolfa Richlija iz Dunaja. Trije umetniki bodo nagrajeni.
Letošnja nagrada za življenjsko delo
Nagrado za, življenjsko delo, ki jo* letno podelita enemu izmed jugoslovanskih književnikov Zveza književnikov Jugoslavije ter Združenje založniških podjetij Jugoslavije*, je žirija letos priznala literarnemu kritiku in upravniku Narodnega gledališča Milanu Bogdanoviču. Ker je nagrada povezana z natisom zbranih del nagrajenca v vseh jugoslovanskih jezikih, bomo* tudi v slovenščini dobili Bogdano-vičeve* študije o Vuku Karadžiču, Njegošu, Džuri Jakšiču, Branku Radičeviču itd., poleg tega pa obsežno* zbirko ktirik in. literarnih esejev pod naslovom »Stari in novi« ter druga njegova dela.
Kakor znano, je* lani prejel te* nagrado slovenski književnik. Juš Kozak.
Kitajska televizija si utira pot
V	vrsto* držav, ki razpolagajo z lastnimi televizijskimi postajami, se je pred kratkim vključila tudi Kitajska. Trenutno* delajo poskuse* s, p*rvo> televizijskoi oddajno postajo, ki zaenkrat oddaja le dvakrat na teden, namreč V četrtkih in nedeljah p*o* dve uri.
Pomembno arheološko odkritje
Leta 1945 so v Abesiniji odkrili pergamente s koptskim besedilom in* grškim prevodom, v katerih so* spoznali evangelije, ki jih je po vsej verjetnosti napisal sv. Tomaž. Najdbo* tega besedila smatrajo za eno največjih arheoloških odkritij vseh časov. Zdaj mednaroden odbor učenjakov že 13 let pripravlja izdajo* tega besedila v francoskem, angleškem in nemškem prevodu. S tem se bo* doslej znanim štirim evangelistom pridružil še peti.
Velik uspeh „Čarobne piščali44 v Hamburgu
Kako* priljubljena je Mozartova opera »Čarobna piščal« je razvidno iz, dejstva, da je* V Hamburgu dosegla, 27. maja letos tisočo* uprizoritev. Opero* »Čarobno piščal« so* v Hamburgu prvič uprizorili dve* leti po dunajski premieri — 15. novembra 1793 — in je že* takrat bil uspeh uprizoritve velik. Doslej še* nobena druga opera V Hamburgu ni bila tolikokrat uprizorjena. Po statističnih podatkih sledijo Ča-
robni piščali opere* »Figarova svatba«, ki je bila tu uprizorjena 897 krat, dalje »Tannhauser« z 866 uprizoritvami, op*era »Carmen« z 813 uprizoritvami itd. V 165 letih je bila Mozartova opera »Čarobna piščal« V Hamburgu desetkrat novo insee-nirana. In prav s »Čarobno piščaljoi« so. v Hamburgu leta 1955 svečano* odprli novozgrajeno državno* opero*, ki je bila med vojno* porušena.
Dr. MIRT ZWITTER
68
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici ttalijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Med pojave te vrste je treba prištevati vsakemu tujerodnemu obiskovalcu in poznavalcu opazno zelo splošno* apriorno zaničevanje italijanskega človeka in njego*-vega ustvarjanja, na drugi strani pa vse-povsodi pretirano* občudovanje in hvalisanje Vsega nemškega, od kulture* in tehnike do »nemškega gospodarskega čudeža«, od zakasnelega izumitelja ameriških raket We*rnherja vom Brauna pa do »zmage nemške* kozmetike*« in »nemškega lavendla«, ki jih južno-tirolski tisk dnevno poveličuje* v* nebo!
Nadaljnji zgovorni do*kaz za to* nacionalno pretiranost je očitno* odklanjanje uporabe in ce*lo učenja italijanskega jezika, ki gre pogosto* do* z,a nas nerazumljivih mej. Pri tem v primeru italijanščine ni izgovora »brezkoristnosti« njenega znanja, ker tudi številčna pomembnost italijanskega jezika ni baš mnogo manjša kakor veljava nemščine. Odklanjanje je zgolj sad privzgojene in negovane šovinistične* nastrojenosti.
Celo v - očitanju krivic in zagrešenih
zločinov fašistov nad Južnimi Tirolci se zrcali podzavestna nastrojenost večvrednosti Nemcev: Kajti zločini nemških nacistov (in, med njimi nemalo* južnotirol-skih) v Italiji dodobra odtehtajo po večkrat glede* števila kot glede zverinstva enake obsodbe vredna zlodejstva italijanskih fašistov v Južni Tirolski. Opazna dvoličnost v obsodbi obojestranskih zablod more biti torej pravtako le sad opisane nemške duševnosti.
Drži, da so sodbe, kot gornje*, lahko zelo krivične. Treba bi bilo navajati dolge vrste primerov in dokazov opazovanja, ki bi nedvomno potrdili pravilnost in nepri-stranest splošne ugotovitve*. Za, to tukaj ni mesta. Delno* morda izravna to* vrzel navedba nekaterih posebno značilnih primerov. Takoi smci že na drugem mestu102) navedli spomenico* nemških dekanov tridentinske* škofije* papežu Piju XI. maja 1922. Brez prikrivanja se V njej ti višji
102) Pripomba: Glej nadaljevanje št. 40 tega članka!
katoliški duhovniki celo* nasproti svojemu škofu priznavajo k osnovni miselnosti nemških Južnih Tirolcev: »Velik del ljudstva odklanja Italijane ter škof italijanske narodnosti ne more in tudi v bodoče ne bo megel koristno vladati temu (to* je nemškemu, prip. pisca) delu škofije!«
Italijanski poslanec v Južni Tirolski je to, ugotovitev osnovne miselnosti Nemcev pred nedavnim, potrdil z naslednjo* izjavo: »Prinesite mi Vsaj eno številko* lista »Dolomiten« zadnjih deset let, v kateri se vsaj na enem mestu ne seje* sovraštva proti Italiji, ki je brez strupa proti Italijanom . ..«
Trezen južnotirolski Nemec ugotavlja, da je »baš ta stara, pregrada sovraštva in nadutega zaničevanja vsega italijanskega med večino Nemcev odločilna zapreka za resnične* pomiritev v deželi. Zanjo* — predvsem, danes* — ni nobene* otipljive razlage*, saj velja pogosto celo* italijanskim otrokom. Svojo* razlago najdejo ti pojavi samo v' nekakšni prirojeni rasni mržnji, ki Italijanov kratkomalo* »ne* more« in za to niti ne* Ve niti ne išče posebnih vzrokov, ter nadalje v nepojmljivem šovinističnem fanatizmu, ob katerem pre-
nehajo Vsaka, stvarnost in premisleki nasproti tujercdcu.«103)
Iz takšnih izhodišč je pet V za ve st n o izolacijo* skorajda logična in nujna. V vsakdanjem življenju in so>-žitju narodov p*a* je takšno stremljenje trda in, kruto, ker postavlja med, ljudi brezobzirne* pregrade in ločnice, ki zavirajo tokove sproščene izmenjave* in medsebojne obogatitve kot sadu stikov ter posegajo* tudi V najbolj zasebne kotičke izbire prijateljev, izbire zakonskega druga itd. Za sedanje politično vodstvo Južnih Tirolcev pa je* to ena izmed neizpodbitnih zahtev, ki jo je predsednik SVP dr. Silvij Magnago dne 19. septembra 1957 V Brixenu nedvoumno formuliral z naslednjimi besedami: »Južna Tirolska ne potrebuje enakih pravic, 'marveč so ji potrebne posebne pravice. Samo ločitev narodnostnih skupin je poroštvo za ohranitev nemške manjšine. To velja za društva prav take kakor za šolo in zakonske zveze.« Bolj avtentičnega potrdila za naše* že v začetku tega članka,104) zapisane tozadevne* ugotovitve ni potrebno* navajati.
--------- (Nadaljevanje sledi)
>°3) Pripomba: Dr. Bernhard Zallinger-Thurn: Die Grundlagen der Siidtiroler Politik. Božen 1950. Samozaložba.
tor) Pripomba: Glej nadaljevanje št. 5.

Celovec
Pred mnogimi leti so Janeza K rent za poznali samo v pliberški okolici, ker je bil doma na Blatu. Ko je bil Janez star komaj deset let, ga je tik po prvi vojni zadela huda nesreča. V nepoznanju predmeta se je igral z nekje najdeno ročno' granato, ostankom nesrečne vojne, ki je eksplodirala. Posledice so bile strašne: odtrgalo mu je obe roki in se je še drugače poškodoval. Dolgo je trajalo, preden se je nesrečni fant vživel v svojo usodo. Življenjske energije pa ni izgubil ter je hotel postati kljub Vsemu koristen član človeške družbe. In zares, kljub hudi pohabljenosti je čudovito razvil svoje spretnosti. Vsi so se čudili, ko je zvil cigareto in še mnogo Več. Prijel je za Vsako' delo ter je na primer nalagal hlode pri Vožnjah in kosil z ročnoi koso z vsakim vred. Prijavil se je tudi k neki tekmi koscev V Šmihelu nad Pliberkom in dosegel drugo nagrado, čeprav mu stroga komisija izkušenih kmetov ni ničesar spregledala.
Pred dobrimi dvajsetimi leti se je naselil V Celovcu, kjer sta z ženo odprla radio- in elektroitrgcvino ter delavnico' za popravo radio-aparatov. S svojim znanjem, sposobnostjo in marljivostjo se je kmalu uveljavil ter si osvojil mnogo zvestih odjemalcev ter velik ugled. Občudovali smo ga, kako se je z odbitimi rokami brez Vsake živčnosti in Varno vozil po prometnih celovških ulicah in vljudno pozdravljal številne znance, ko je pred nedavnim napravil tudi šoferski izpit. Danes Vodi svoj Fiat z občudovanja, vredno gotovostjo. Svojega, uspeha, ki si ga je pridobil z ogromnim trudom, je srčno Vesel ter bo svoje vozilo tudi izkoristil za obiske in dobave svojim odjemalcem.
Janezu Kreutzu čestitamo in mu želimo' še mnogo uspehov na njegovi življenjski poti!
Kotmara res
Pred nedavnimi sta se poročila Ervvin Maurer, kmet p. d. Butnik v Medgorjah, in Suzana Bergner, doma iz, Mallnitza, Poročno slavje v ožjem domačem krogu je bilo v nevestinem kraju. Novoporočence-ma želimo mnogo sreče in srčno čestitamo! —
V ostalem pa bi želeli še nekaj poročati o prijetnem sobotnem večeru, ali bolje povedano noči, ki smo jo preživeli v zelo razigrani družabnosti. Pri nas. imamo neprisiljen domači družabni klub, ki ga imenujemo »durak«-klub. Igramo karte, kjer mora po nepisanih pravilih vsak, ki zgubi, plačati V skupni sklad malenkosten znesek. Za nabrano' vsoto' si potem vsako' leto privoščimo zabaven večer. Kljub temu, da so za posameznika zgubljeni zneski malenkostni, ki jih skoraj noben ne občuti preVeč, se končno le zbere precejšnja vsota. Tako smoi letos lahko kupili 60 kg težkega prašiča in Več sodčkov piva za željo. Vse to smo konsumirali, ko smo se nedavno tega zbrali v gostoljubni gostilni pri Ledererju. Prišlo je nenavadno mnogo ljudi; veselja, zabave in posrečenih dovtipov je bilo na pretek ter ni čuda, da so se mnogi zadržali vse do belega drugega dne.
1t?t vca§v
V/
Ztlovljc pri Borovljah
Mnogokrat smo že brali v našem listu o trpinih izseljencih, ki prerana legajo v grobove. Prestanoi trpljenje V taboriščih, duševna bol, ponižanje, brezpravnost ter hrepenenje po oropani domovini in domačiji je pri večini zapustilo kvarne zdravstvene posledice. Tudi Marko' Šaši je bil izseljen ter si po vrnitvi iz izselje-ništva nikdar več ni prav opomogel, v taboriščih si je nakopal trajno' bolezen. V začetku tega tedna je 65 let star preminul V Ždovljah pri Borovljah. Pokojni Marko Šaši je živel v Ždovljah ter je bil delavec. Ustanovil si je družino' in z marljivim delom skrbel za blaginjo' 'svojcev, za ženo in dva sinova. Po svojem značaju je bil miren človek in se je z vsemi, s komur koli se je v življenju srečaval, prav dobro' razumel. Za pošteno in značajno je smatral, da je ostal zvest svojemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem ter je ostro ločil pravico od krivice. Zaradi tega seve tudi nikakor ni mogel odobravati nacističnega nasilja, ki je zagospodovalo' tudi po naših krajih. Take pokončne ljudi pa so nacisti hoteli nasilno iztrebiti in so tudi Šašla z družino1 izgnali v pregnanstvo'. V taboriščih Rehnitz, in Eichstatt je s stotinami drugih sotrpinov delil grenko* usodo pregnanstva. Hud udarec je bil za izseljenca, ko mu je žena preminula v taborišču. Sam se je po zlomu fašizma s sinovoma vrnil v ljubljeni domači kraj, toda, z izpodkopanim zdravjem.
V sredo' popoldne so< blagega pokojnika, številni žalni gostje spremili na njegovi zadnji poti k trajnemu počitku. Zveza slovenskih izseljencev je pokojnemu sotrpinu poklonila venec v zadnji pozdrav, predsednik Zveze Lovro Kramer pa je spregovoril poslovilne besede v imenu Vseh izseljencev. Pokojnega Marka Šašla bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno' sožalje.
St. Jakob v Rožu
Mesec maj ne slovi zastonj kot najlepši mesec v letu, toda letos je skoraj preveč lep in si vsi želimo, da bi nebo* pre-pregli oblaki ter bi popolnoma izsušeno zemljo poškropil dež. Vsem je potreben, posebno pa še našemu kmečkemu človeku, kajti večtedensko primanjkovanje osvežujočega dežja je že močno prizadelo rast na polju, travniku in vrtu ter si dela kmetovalec skrbi, kako bo s pridelki.
Verjetno je suša kriva tudi na tem, da V poročanju novic nekoliko' zaostajamo. Pa nič hudega, bomoi povedali pač danes, kar nam leži na srcu.
Pred dvema tednoma se je pri Romavhu v Lešah vselila mlada gospodinja in bo v pomoč stari materi, ki je doslej oskrbovala sina Jozeja,. Romavhov Jozej se je namreč odločil, da se poslovi od samskei-
Tragična smrt mladega fanta na Radišah
Pretresljiv dogodek je minuli torek prizadel ŠubemikoVo družino V Zgornjih Rutah pri Radišah. Enajstletni Mirti, sinček radiškega župana Jerneja Wieserja je utonil v tolmunu v bližini domačije. Šu-bemikovi otroci so bili zaposleni z opravki na travniku. Dan je bil vroč in je živo srebro zlezlo na okoli 30 stopinj. Koi so z delom; prenehali, se je Mirti hotel nekoliko ohladiti V hladnem tolmunu. Poslužil se je še deske, toda naenkrat je zdrknil pod vodno gladino'. Tudi hitra pomoč, ko so dogodek zapazili in Mirtija potegnili iz vode, je bila že prepozna, mlado življenje je ugasnilo.
Težko si je predstavljati, kako bridek je žalostni dogodek za družino, očeta in mater ter tri bratce. Umrli fant je bil zelo ljub otrok, živahen in zelo nadarjen ter so ga vsi radi imeli, prav posebno tudi njegovi sošolci. Nedeljena sočustvovanje prebivalstva Vse okolice s hudo preizkušenimi svojci naj bo' Šubernikovi družini nekoliko v tolažbo in lajšanje njene neizrekljive boli.
Včeraj so ob številni udeležbi žalujočih za vedno izročili telesne ostanke mladega Mirtija materi zemlji. Črna prst ga
* TT.
ga stanu ter je popeljal svojo izvoljenko Katico pred matični urad in oltar.
Oba novoporočenca sta, v naši občini dobro znana in priljubljena. Jozej je nameščenec občine ter kot tak upravlja občinsko blagajno in oskrbuje posle matičnega urada. Katica Kogelnik, doma iz Li-buč pri Pliberku, pa je bila svoječasno v Reuterjevi trgovini in smo jo vsi radi imeli, saj je bila tako veselega in sončnega značaja,, da se je1 vsakomur takoj prikupila!. Znana nam je tudi kot nadarjena igralka in se je posebno radi spominjamo kot Almire iz, Miklove Zale. Poleg tega pa je še dobra pevka, ki nas je' mnogokrat razveseljevala s svojim glasom in kitaro.
Prepričani smo', da se bo po prihodu Katice naselilo veselje tudi v RomaVhcvi hiši, ki jo je Jozej že vsa zadnja leta pridno opremi jeVa'1 ter pripravljal za sprejem mlade gospodinje. Novoporočencema pa iz vsega srca želimo, da bi mnoga leta v najlepšem, razumevanju hodila po skupni življenjski poti!
Razne vesti iz Koroške
Neverjetno prisebnost duha je pred nedavnim pokazala Marija Šubel, železničarjeva žena V Podkraju pri Pliberku. Svojega 22-mesečnega sinčka je položila v posteljo v stanovanjski sobi, nato pa šla delat na vrt. Naenkrat pa je med delom slišala, da je pričel otrok jokati. Pogledate je proti hiši in na svojo grozo opazila, da je bil otrok s telesom nagnjen skozi okno, okoli tri metre visoko'. V trenutku je skočila pod okno in z razprostrtimi rekami čakala, kaj se bo zgodilo. V istem trenutku pa je otrok tudi že strmoglavil z okna in na Velika srečo se je materi posrečilo, da ga je ujela z rokami, preden je padel na trda tla. Bila je zares sreča V nesreči, ker je otrok odnesel le lahke poškodbe.
Prosvetni referat koroške deželne ekse-
kutive Avstrijske sindikalne zveze je prejel od direkcije cirkusa Williams> bone za 50-c'dstotoo znižano vstopnino k predstavam, ki bodo od 31. maja do vključno 3. junija 1958 v Celovcu. Člani sindikata lahko dobijo bone pri prosvetnem referatu Avstrijske sindikalne zveze v Celovcu, Bahnhofstrasse 44/11, soba, 5, V času od 8.00 do 12.00 ter od 14.00 do 17.00 ure.
JEOOEEEJODnEK
VABILO
Slovensko' prosvetno društvo »Edinost« V Pliberku bo priredilo' v četrtek, dne 5 junija, ob 15.00 uri popoldne pri Lipeju v Cirkovčah igro
MIKLOVA LIPA
Po daljšem presledku bo naše društvo spet nastopilo z domačo odrsko priredi-tvijoi ter k številni udeležbi srčno Vabimo stare in mlade od Vseh strani!
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA
VABILO
V nedeljo, 1. junija ob 3. uri popoldne priredimo na posestvu tov. Vinka Grob-lacherja v Deščicah pri Št. liju ob Dravi ogled
naprave za sušenje sena potom prezračevanja na skednju
(Heubeliiftungsanlage). Tov. Groblacher, ki že 2 leti dela s to napravo, bo praktično' pokazal, kako se seno na ta način suši, videli pa tudi bomo, kako ta način priprave sena zboljša uspehe v živinoreji.
Zbirališče ob 3. uri popoldne na posestvu tov. Vinka Groblacherja.
Vse kmetovalce, ki se zanimajo za ta način sušenja, predvsem pa absolvente kmetijskih šol Vabimo, da so pri tem ogledu navzoči.
Slovensko prosvetno društvo v Logi vesi
»Svoboda'
Vabi na
tekmo koscev
ki bo' V nedeljo, dne 8. junija, ob 14.30 uri na Filijevem travniku pri gostilni »Marica« v Logi Vesi.
Tekmovali bodo:
Kosci z ročnimi kosami motornimi kosilnicami in traktorji
Sodelovala bosta društveni pevski zbor in priljubljena godba.
Prisrčno vabimo prebivalstva iz bližnje in daljne okolice na poučno in zanimivo prireditev!
Če bo deževalo, tekma odpade.
Krvave nesreče ob praznikih
je zagrnila, spomin na fanta pa bo' ostal trajen, čas, ta večni lečnik, pa bo počasi, počasi celil skeleče in boleče rane v srcih žalostnih svojcev svojega ljubljenca.
Po več letih najsončnejši in najtoplejši binkoštni prazniki so izvabili zlasti vse, ki razpolagajo z motornimi vozili, na izlete v bližnje in daljne kraje. Letovišča, posebno kopališča ob jezerih, so imela dovolj prometa, številno prazniških turistov pa, je obiskalo tudi inozemstvo1.
Na veliko žalost pa, je bila ob praznikih v rekordni meri zaposlena tudi reševalna služba, Motorizirani promet je zahteval na avstrijskih cestah 16 smrtnih žrtev, na desetine hudo ponesrečenih oseb pa se bori s smrtjo po raznih bolnišnicah ali pa bodo ostale pohabljene vse življenje. Vedno znova se vsiljuje vprašanje, ali so' tako krvavi in usodni dogodki na cestah potrebni, kajti pri nekoliko več previdnosti bi gotovo lahko' izostala, marsikakšna
Se vedno pereča stanovanjska stiska v Celovcu
__	,	.	_ tr	l	irv fuHi V7.rnk
Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata navaja v svojem nedavnem poročilu, da se mestna uprava še vedno nahaja pred perečim vprašanjem stanovanjske stiske. Med 7732 hišami, ki so jih šteli v Celovcu ob koncu leta 1956, je bilo 2152 hiš takih, ki so* jih zidali šele po letu 1945, kar ustreza prirastku za, 4893 stanovanj. Od tega časa dalje je prirastek stanovanj stalno naraščal in znaša od leta 1945 skupno okoli 5400. Občina sama je zgradila več sto stanovanj, ali pa je gradnjo z drugimi ukrepi podpirala.
Na drugi strani pa je v Celovcu od leta, 1945 število gospodinjstev naraslo od 16.950 na 24.700, to pomeni prirastek za 7720. Stanje prebivalstva se je med tem časom dvignilo od 57.198 na 66.719, torej za 9521 oseb. Iz tega sledi, da, se je stanje celovškega prebivalstva dvigalo letno1 za okoli 800 oseb.
V gibanju prebivalstva je tudi vzrok stanovanjske stiske, ker mesto1 kljub marljivi gradbeni dejavnosti ni v’ stanju, da, bi s stanovanjskimi možnostmi ustreglo tako naglemu naraščanju prebivalstva. Zaradi tega ugotavljajajo 2700 gospodinjstev več, kakor pa je stanovanj na razpolago. V številnih stanovanjih, ki bi ustrezala samo enemu gospodinjstvu, mora prebivati Več strank. Poleg tega prihaja v Celovec dnevno okoli 5000 ljudi iz bližnje in daljne okolice, ki so zaposleni v mestu. Večina teh si tudi želi, da bi lahko stanovali V bližini delovnih mest.
Pri mestnem stanovanjskem, uradu so imeli 8. maja letos zaznamovana 1902 prosilca za stanovanje. Kako težavno je reševati to vprašanje, pokazuje dejstvo, da je mogel magistrat ustreči v prvih štirih mesecih tega leta samo 13 prosilcem za stanovanja.
nesreča. Pomislimo samo človeško, kako žalostni prazniki so za družine, ki zgubijo na cestah drage svojce, pogosto zaradi brezvestnosti in neodgovorne neprevidnosti, vodnikov motornih Vozil.
V	ostalem je ena oseba umrla za vročinsko kapjo, pet oseb je utonilo pri kopanju, šest hribolazcev pa je zgubilo' življenje po gorah.
V	Celovcu samem se je ob praznikih pripetilo osem prometnih nesreč, pn katerih je bilo šest oseb lažje, sedem pa hujše poškodovanih. Najhujša nesreča je bila, na šentviškem' obmestju, kjer je alkoholiziran motociklist zadel v osebni avto ter se je zaradi tega njegova spremljevalka na spremnem sedežu hudo poškodovala, da so jo morali prepeljati V bolnišnico'.
Švicarsko motorno letalo' HB-SUC Jo-del 112 pa je v nedeljo popoldne iz neznanega, vzroka strmoglavilo' v bližini celovškega letališča. Pilot letala, 43-letni Walt,er Vogel iz Zuricha, je obležal na mestu mrtev, drugega potnika 19-letnega Josefa Arnolda Frauenknechta iz Ditiko-na pri Ziirichu, pa so1 morali s hudimi poškodbami spraviti v bolnišnico. Letalo se je razbilo.
1
KOLEDAR
Sobota, 31. maj: Angela Nedelja, 1. junij: Sv. Trojica Ponedeljek, 2. junij: Peter Torek, 3. junij: Klotilda Četrtek, 5. junij: Sv. R. Telo Sreda, 4. junij: Frančišek Petek, 30. maj: Ivana O.


Punčka Maja in Mesec
Bila je krasna junijska noč, ko je očka razkazoval punčki Maji nebo. To ni bila lahka naloga, saj je hotela vedeti Maja tudi za imena tistih zvezd, ki jih očka ni poznal, čeprav je sicer poznal Severnico' in Veliki voz in Mali voz in gostosevce in celo razkošni Orion. V hudi zadregi je bil očka,, ko je hotela Maja, da bi ji povedal posebej o Vsaki zVezdi pravljico, pa se je rešil na ta način, da ji je začel praviti o Mesecu, ki je s polno nočjo svetil nanj in na punčko Majo.
»Čeprav je Mesec hudoi lep, je Vendar velik revež,« je pripovedoval očka. »Kadar ga ne obseva sonce, mu je strašansko mraz, kadar pa sveti nanj, tedaj mu je tako Vroče, da Ves poka od vročine. Čisto sam jadra daleč od zemlje, opazuje otroke na njej in mu je hudo', ker sam nima otrok, da bi se z njimi igral. Težko je v vesolju biti čisto sam, pa si krajša čas tako, da prinaša na krilih srebrne mesečine otrokom zlate sanje. Posebno! rad ima punčko Majo. Gleda jo! od daleč skozi okno!, kako punčka Maja spi, kako se v sanjah smehlja, in zelo žalosten je, če priplavajo črni oblaki podenj in mu zakrijejo okno, za1, katerim punčka Maja spi. Punčka Maja, je vsa zaljubljena strmela v Mesec in najraje bi ga objela v naročje, Mesec pa jo je samo gledal gledal in ni rekel nič. »Očka, pa zakaj nima mesec nič trebuha, nič rok, nič nog,« je vprašala punčka Maja, »samo oči, nos, usta in brke ima.« — Zato', ker nič ne je, nič ne objema, nič ne hodi, ampak samo plava okoli zemlje kot tisti balonček, ki sem ti ga kupil nekoč in ki si ga predrla z vžigalico — pok, pa! ga ni bilo Več.« — »Očka in če bi jaz Mesec predrla z vžigalico, ali bi tudi reklo pok in bi ga potem ne bilo več?« — »Ne moreš ga predreti z vžigalico, ker je zelo daleč in trd bolj kot kamen.« — »Toda očka, zakaj ...« Očka pa se je zbal, da bi ne znal punčki Maji odgovoriti, kajti zvezdoslovje je strašansko težka veda, in je rekel punčki Maji, da bo treba iti spat, prijel jo je za roko in jo odpeljal v spalnico. Preden bi kdo naštel do dva tisoč, je punčka Maja že zaspala, očka pa je ugasnil žarnico in odšel po prstih V svojo sobo ter zaspal tudi sam.
Nikakor pa ni mogel zaspati Mesec. Poprej je slišal vse, kaj sta; se menila punčka Maja in njen očka. Kar vroče mu je postalo takrat in usta so se mu od Veselja razširila prav dio ušes. Vesel je bil, da ga ima punčka Maja tako zelo rada. Ko pa je zaspala, jo je gledal dolgo dolgo in se končno odločil, da pride k njej. Mesec je velik čarovnik in kot bi mignil, si je hitro nataknil pod glavo trebuh, roke in no-
ge in potem pritekel kot blisk hitro na okno punčke Maje. Potrkal je s svetlimi prstki na šipi odprtega okna in punčka Maja je odprla oči. Vsa začudena je zastrmela v njegov svetli, okrogli obraz, na velikanske temne oči, in zelo široka usta, na svetle roke in na srebmozlate hlače'. — »Pa sem mislila, da nimaš nič trebuha, rok in nog,« je vzkliknila. »Še dosti bolj lep si kot moj pajac, ki mi ga je kupil očka za novo leto, čeprav nimaš nič kraguljčkov okoli vratu. Ali znaš morda, zapeti tako kot očka ali teta Lizika?« —
»Znam,« je vzkliknil Mesec, odprl široka usta in zapel pesem o srebrnih žarkih in o lepi punčki Maji, nekaj časa je pel tenor, nekaj časa bas. Pri tem se mu je trebuh napihoval in upadal kot meh pri harmoniki. Med petjem je postal tako ginjen, da je moral prenehati, in po svetlih licih so se mu udrle debele solze.
»Zakaj se jokaš, saj si vendar zelo lepo pel,« je Vzkliknila; punčka Maja, »kaj si morda žalosten, moj ljubi Mesec?«
»Žalosten,, hudo žalosten,« je vzkliknil Mesec, »žalosten, ker sem v črnem vesolju tako sam.«
»Pa saj je Vse polno' zlatih zvezdic okoli tebe, — pa bi se z njimi igral.«
»Kaj bi z zvezdami, ko pa imam tebe rad. Ti si lepša; kot vse zvezde neba.«
Punčka Maja se je zadovoljno nasmehnila: »Pa saj se lahko tudi z menoj igraš. Ti boš mucek, jaz pa miš — le skoči k meni!«
Mesec je skočil z okna v sobico in se od Veselja trikrat prekucnil čez glavo. Punčka Maja — miška je zbežala s postelje V kot, muc Mesec za njo, punčka Ma^ ja V drugi kot, muc Mesec za njo, pri tem je butnil s čelom ob rob omare in hipoma mu je zrasla za pest debela buška na čelu. Ojoj, je vzkliknil od bolečine in se začel glasno cmeriti. Punčka Maja pa k njemu in ga je pobožala po buški: »Nič se ne cmeri, da ne sliši očka. Revček, ali te zelo hudo boli?« — Mesec se je nehal cmeriti in nemo prikimal. — »Popihala te bom poi buški, pa ne bo Več bolelo',« je rekla punčka Maja ter ga popihala po buški. Kot bi mignil, nikjer ni več bolečin. Od veselja se je zopet trikrat prekucnil čez glavo, napravil na rokah stojo in za-bingljal z nogami po zraku, nato' — hop — in že je bil spet na podplatih. »Vidiš, dosti lepši si, če se ne cmeriš,« je rekla punčka Maja zadovoljno in ga nato s prstki potegnila za mu sta če. Mesec pa jo je gledal ves, blažen in poln neskončne sreče: »Škoda, da ni pri nas na nebu nič otrok, škoda, da ni tam tebe, punčka Maja. Če hočeš, te odpeljem s seboj na vi-
soko nebo, da bova večno plavala okoli zemlje.«
»Tako; kot divje račke?«
' »Še dosti više, više kakor divje račke.«
»Še dosti više kakor aeroplani?«
»Dosti dosti više kakor aeroplani.«
»Pa kje bova kupila bonbonov?«
Mesec se je zamislil in ni vedel, kaj bi odgovoril.
»Človeški otroci so čudna bitja in zastavijo ti vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti,« si je mislil.
»Veš,« je rekla punčka; Maja!, »jaz bi zelo rada plavala s teboj okoli zemlje, toda treba je Vedeti, kaj bo rekel očka. Gotovo bi zeloi jokal, če bi ga zapustila. Daj mi roko in pojdi z menoi k očku.«
Prijela ga je za svetle prstke in ga peljala za; seboj. Mesec je ves drgetal od strahu, kajti bal se je odraslih ljudi, vendar je šel počasi za Majo. Ko je punčka Ma ja dospela do očkove postelje, je spustila MeščeVo rokico' iz svoje desnice, nato je potresla očka za nos. Očka je šinil kvišku in zastrmel v punčko Majo, ki je stala v spalni srajčki V polni mesečini ob njegovem ležišču.
»Kaj pa je, punčka Maja,« je vzkliknil ves začuden.
»Mesec bi rad, da bi šla z njim plavat okoli zemlje,« je rekla punčka Maja, »če ti, očka, dovoliš.«
»Kje pa je Mesec?« je zopet vzkliknil očka. Punčka Maja se je ozrla in presenečena ugotovila, da jo je mesec popihal
LEV N. TOLSTO J :
Pred mnogimi leti je bila na zemlji huda suša. Usahnile so vse reke, potoki in studenci, posušilo se je drevje, grmičevje in trava, ljudje in živali so umirali od žeje.
Pa se je odpravila neke noči deklica z vrčem v roki iskat vodo za svojo bolno mater. Iskala je in iskala, pa ni našla, niti kapljice vode. Na smrt utrujena je nazadnje legla na, polju v suho travo in zaspala. Ko se je zbudila, je segla po vrču, pa bi po nerodnosti skoraj razlila Vodo. Vrč je bil poln. Čista, sveža Voda je bila v njem.
Deklica se je razveselila in se je hotela odžejati, pa se je spomnila, da; bi potem ne bilo dovolj Vode za mater. Z vrčem v roki je stekla proti domu. Tako je; hitela, da ni opazila psička na tleh. Spotaknila se je obenj, vrč ji je padel iz rok. Psiček je žalostna ječal. Deklica je segla po vrču, ker se je zbala, da je razlila vso vodoi. Pa ni bilo tako. Vrč je stal na
skozi okno. Že je visel daleč tam na visokem nebu in žalostno gledal na zemljo.
»Ha,« je rekel očka, »zdi se mi, da ti je hotel Mesec malo ponagajati, pa mu bomo za kazen okna zagrnili.« Vstal je, zagrnil okna V svoji spalnici in V sobi punčke Maje, Majo pa! je vseeno vzel k sebi v posteljo za vsak slučaj, če bi se hotel Mesec zopet prikrasti V bližino. Punčki Maji pa je le bilo pri srčku težko, saj se je mesec poprej tako lepo igral z njo. »Boječ pa je, boječ, d;a kar tako hitro pred očkom zbeži,« je pomislila še, preden je zopet zaspala. Bogomir Magajna
PIŠKAV OREH
Na orehovem drevesu so' sedele tri mlade veverice. Nenadoma je padel z veje oreh. Kot bi mignil so se vse tri hkrati zagnale po deblu navzdol, padle so druga čez drugo in prav trdo pristale na zemlji.
Sedaj se je začelo. Ena je planila proti OTehu, toda že jo je druga zagrabila za rep in vpila:
»Moj boi, jaz sem ga prva zaslišala, ko je padel.«
»Daj no mir, če ne, te premlatim,« je jezno vreščala druga in se bliskovito obrnila. Začeli sta se mikastiti s kremplji in zobmi, da je kar dlaka letela na vse strani.
»No, res bi rada vedela, zakaj se pravzaprav tepeta,« se tedaj oglasi tretja, ki si je že ogledala odpadli sadež. »Kar poglejta, oreh je čisto piškav.«
Bojeviti veverici sta se začudeno spogledali in si začeli gladiti razmršene kožuhe.
e zvezdah
tleh, niti kapljica Vode se ni razlila. Deklica si je nalila vode v prgišče, psiček je polizal in je bil v trenutku veder in vesel. Deklica je prijela vrč, pa je opazila, da ni bil Več glinast, marveč srebrn.
Stekla je z vrčem domov in ga dala materi. Ta pa je rekla:	»Morala bom
umreti, popij raje ti vodo!« In je hčeri vrnila vodo. Tisti trenutek pa je postal vrč ves zlat.
Deklica ni več mogla prenašati žeje. Že je hotela nastaviti vrč na suhe ustnice, ko je stopil v hišo popotnik in poprosil za požirek vode. Deklica je pogoltnila slino in dala žejnemu vrč. V trenutku se je pokazalo na vrču sedem velikih biserov, iz vsakega izmed njih pa je začel teči curek hladne, čiste vode.
Sedem biserov pa se je dvigaloi više in više, dokler se niso ustavili visoko na nebu. Tam stojijo še zdaj: sedem zvezd Velikega voza.
t. S. FINŽIAR
o^>
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
73
Takoj sta privlekla dva Huna rejen meh in ga privezala na Radovanovega konja.
Godec je legel ob konju v travo in težko čakal zarje. S prvim svitom se je ozrl potuhnjeno na speči tabor, zlezel v sedlo, pobobnal z veliko slastjo po napetem mehu in oddirjal skozi sotesko.
Zaljubljen sam v svojo modrost in veliko ukano, je zibal z glavo in gonil ob hribu, dokler ni prišel do kraja, ki mu ga je opisala Alanka. Tam je ustavil, zlezel s konja in iskal1 sledu V travi. Kmalu je izsledil vtiske zavihnjenega kopita, premeril je nekaj korakov in določil natančno, smer, kamor je krenila Ljubimca. Nato se je lotil vina in golčal kakor riba, če jo vržeš s suhega nazaj v Vodo.
»Na bogove, da ima kravjerepnik tako pijačo! Edina dobra lastnost, ki se drži tega; smrdljivca. Na Peruna, da se mu ognem in mu prizanesem, če se srečava. Zato., ker sem se tako pokrepčal ob njegovih troskih.«
^OBODNIM
SONCEM
Skrbno je zavezal meh, ga pritrdil varno ob sedlo in oddirjal po stepi.
Sonce je pripekalo, vino ga je kuhalo in rad bi bil legel za grm. »Toda ne boš,« je preudaril. »Če držiš srečo za rep, ga ne izpuščaj! Sicer ne dobiš glave.«
Vztrajno je jahal Ves dan. V mokro zemljo vtisnjena trava mu j e bila zanesljiv kažipot. Se pred nočjo je dospel do suhe struge in našel cajnico, ki joi je bila Ljubimca v strahu popustila na tleh.
»Njeno brašnjo,« je vzradovano pogledal godec s konja. Skobilil se je iz sedla in segel po cajnici. Zagomezelo je od mrčesa, ki se je naletel krog jedi. Radovan je iztrepal oglodanoi jed v travo, cajnico pa vzel s seboj.
»Zakaj je popustila brašnjo? Nerazumljivo! Morda jo je kdo pregnal. Pastirji so od besa. Če jo je kdo. napni? Sirota. Boj se Radovana, kdor si se drznil! Prekletstvo tvojim pasjim obistim! Pretipljem te!«
Godrnjal je nejevoljno in se kretal in zibal po travi in iskal sledov. Razgrnil je bičje in ril skozi do. struge. V ilovici je zasledil vtisnjene stopinje konja in Ljubimce. Starec se je sklonil k drobni nožiči, ki je bila vdrta) v blato. S prsti je tipal po obrisih, kakor bi božal živo nogo.
»Revica, sirotka., goilobičica drobna, oj, Radovan gre za teboj! Le dobro se drži! Še dva dni. Dobim te. Zakaj moj nos poseka pasji smrček, če hočem, seveda. Za vsakogar bi ne sledil po stepah kakor
volk za izgubljeno ovco, toda zate — prisegel sem.«
Za godcem je priril dio mlake konj in srebal skozi stisjene zobe gosto kalužo.
»Le napoji se! Tudi ona je napajala konja in sebe. Jaz pa ne pijem take vode. Še čista studenčnica mi nikoli ni koristila. Obleži mi v želodtu kakor kamen.«
Počakal je konja, da se je napil, ga zavrnil nato iz struge in previdno snel z njega meh.
Ko se je nalokal vina in zavezal meh, se je obliznil po širokih ustnicah in ponavljal hvalo Tunjušu.
»Čudno! Ni ga garjevca na svetu, da bi ne imel dbbre lalstnosti. Celo Tunjuš ni brez nje. Kakor sem sklenil, tako se zgodi: prizanesem ti zaradi vina!«
Ko je natovoril meh, se je ozrl po soncu in po krajini.
»Do ljudi moram pred nočjo! Ne bojim se volkov, ampak ne ljubi se mi nocoj, da bi se pretepal s pasjimi čeljustmi.«
Pogledal je še enkrat po sledu in zdirjal ob strugi proti jugu. Ko se je zmrar čilo, je bil v pastirskem selu. Utaboril se je predrzno in pogumno ob ognju, kjer so pekli večerjo. Spočetka so ga mračno1 gledali divji obrazi mešanice Obrov, He-rulov in SloVenov. Toda Radovan je dobro' poznal ta ljudstva Očdril jih je z veliko zgovornostjo in modrostjo. Obrazi so se ujasnili in pastirji so stregli miroljubnemu gostu, kakor bi prišel mednje knez
ali sam obrski kakan. Celo njegovemu konju so. dali snop. še neomlačenega ječmena. Ko se je dodobra Vgnezdil in pregnal vsak sum, je začel poizvedovati po Ljubinici. Pravil je, da je zablodil njegov sinček, ki bo velik pevec in čarodej, in da ga išče.
Pastirji so takoj povedali, da so videli otroci čudnega dečka, ki je prišel k ognju. Otroci pa so zbežali, in kot so se vrnili do ognja, je deček izginil in z njim vred repa iz žerjavice.
Radovan je obstrmel ob tej povesti in se razveselil.
»Jutri me vedete do ognja in potem ga poiščemo. Če mi pomorete, ha, srečo vam začaram med živino, da vam bodo kotile ovce po troje mladičev, krave po dva, koze pa kakor zajklje! To vam napravi čarodej, če dobimo dečka!«
Pastirji so se klanjali do tal Radovanu, ženske so mu ponujale dojence, da zaroti z njih zlobne uroke, možje so se mu nudili v službo., da gredO' do Hema in čez z njim iskat dečka.
Radovan je zadovoljno legel na ovčjo kožo1.
Pred zarjo se je zbralo Vse selo in spremljalo godca k ognju, kjer se je bila pojavila Ljubinica. Od ondod so se razkropili po gozdu in iskali konjskih sledi. Po kratkem se je oglasilo veselo hukanje, vsi so se okrenili za glasom in Radovem je potrdil, da je todi jezdil njegov sinček.
« — Štev. 22 (838)	NAPREDNIH GOSPODARJEV
	
	
30. maj 1958
Tržni pege/i in izgledi v živinoreji
Glavne značilnosti avstrijske kmetijske proizvodnje v zadnjih letih so: naraščanje donosov poljščin in travnatega sveta, reduciranje površine za njivsko tržno proizvodnjo in večanje površine travnatega sveta ter močnejše pridelovanje krmnih rastlin, predvsem strniščnih, na njivah. Po tej poti je kmetijstvo naše države iz leta v leto V Večji meri zadoščalo potrebam po mesu in mleku, pa tudi poi krompirju in krušnem žitu; v teku lanskega leta pa je tudi že prišloi do' znatnejših presežkov V živalski proizvodnji. Ti presežki so v številkah naslednji: eksport 70.000 goved in 4.200 ton sira v inozemstvo ter presežek 8.000 ton masla,
Naša država, postaja izvoznik živalskih produktov. S tem je treba računati in zato ni odVeč, če si z očmi kmečkega živinorejca nekoliko podrobneje ogledamo glavne smeri V naši živalski proizvodnji in pogoje njenega vnovčenja.
Jzvcz živine na Koroškem narašča
V letu 1951 je bilo v deželi zaklanih 30.918 telet in 19.551 odraslih goved, v letu 1957 pa že 38.179 telet in 21.115 go*-ved. Lani pa smo iz dežele prodali tudi še 668 telet in 15.290 odraslih goved, to je za 2.942 glav več kakor 1956. Iz dežele je bilo lani prodanih:
	za zakol	za rejo	porast nasproti
volov	3.216	2.338	1956 23,9 °/o
bikov	1.425	488	60,8 °/o
krav	3.222	2.396	6,2 °/o
telic	517	1.638	59,8 «/o
Lani je šlo iz dežele 42 % odraslih goved. Največ je bilo prodane klavne živine. Na splošna pa, je bilo največ predanih krav in volov, Vendar ne smemo prezreti, da je sorazmerno najbolj narastel izvoz bikov in telic. Iz dežele prodano živino pa so* kupili:
		1957	1956
za	zakol	za rejo:	skupno
Dunaj	1.044	74	2.283
Niž. Avstrijska	1.325	737	1.890
Štajerska	778	370	942
Predarlska	159	14	261
Tirolska	751	319	841
Zg. Avstrijska	53	280	170
Solnograška	20	3.303	3.433
Gradiščanska	8	84	370
Italija	4.242	1.729	2.092
V primerjavi števila goved, ki so bila prodana iz dežele s številom krav; stoji Koroška na tretjem mestu. Na prvih dveh mestih sta Zgornja Avstrijska in Gradi-
ščanska. Nekoč izrazita živinorejska predela Solnograška in Tirolska prodata sedaj iz dežele najmanj goved. Sploh zadnji pregledi kažejo, da se živinoreja čedalje bolj pomika v ravnino. V državnem merilu imata Solnograška in Tirolska 20 °/o kmetijske površine, a le še 14 °/o živine, dočim imata Zg. in Nižja Avstrijska le 43 °/o kmetijske površine, njihov delež na državnem številu živine pa znaša 53 %> in pri kravah 50 °/o. Da, temu primerno V teh pokrajinah narašča molznost, se razume samo po sebi. Nižjeavstrijski kmetje so 1937 oddali mlekarnam 135 milijonov litrov mleka, 1957 pa 384 milijonov. Na Zg. Avstrijskem je proizvodnja mleka od 319 milijonov litrov v letu 1955 narasla na 386 milijonov litrov V letu 1957. Tudi na Štajerskem je v istem času proizvodnja mleka narasla za 20 °/o.
Naraščajoči premik živinoreje iz strmih goratih predelov v ravnino, kjer je na isti površini mogoče prekrmiti tri- do štirikratno število živine, kaže, da je kmetijstvo naše države na poti, ko bo izvažalo vedno več živalskih proizvodov. V osrčju Evrope imamo tržišča na Vse strani in povsod tržišča, ki potrebujejo klavno, in plemensko živino in mlečne izdelke. Za Koroško pride kot najnaravnejši partner za izvoz živine v poštev predvsem Italija.
Neupravičeno nasprotovanje Dunaja
Lani smo V Italijo prodali 50,6 %> odViš-ne klavne živine. Dunaj, ki je bil 1956 še glavni odjemalec naše edvišne klavne živine, je lani prevzel le še 12,4 °/o. Iz tega sledi, da se v Italiji odpira za našo klavno živino, — kakor kažejo gornje številke, pa tudi za drugo živino — novo, tržišče, ki nam ustreza tako po svojih zahtevah kvalitete kakor tudi po doseženih cenah. Italija je v stanju kupiti pri nas še večje število volov za nadaljnjoi rejo. Z možnostjo izvoza: živine v Italijo se je pričela izravnavati na Koroškem dosežena cena z dunajsko. Prej je cena za klavno, živino na. Koroškem vedno zaostajala za 1 do 2 šil. za. dunajsko ceno.
Dunajski krogi koroškemu izvozu živine v Italijo močno nasprotujejo in so ga lani nekaj časa celo zabranili. To pa je očitna krivica,. Koroškega kmeta, ki po večini producira z višjimi proizvodnimi stroški kakor kmet na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem, ne more nihče prisiliti, da bi se odpovedal italijanskemu tržišču in prodajal svojo živino na Dunaj in v druga konzumna središča ceneje kakor nižje- in zgomjeavstrijski kmetje.
Kvaliteta živine se zboljšuje
Dočim se presežki odrasle živine v deželi večajo, povpraševanju po klavnih te-
letih še ne zadostimo, predvsem ne v poletnem času. Klavna teleta smo tudi lani še uvažali.
Na splošno se je lani ugotovilo, da se je kvaliteta živine na Koroškem zboljšala V zboljšeVanju kvalitete predvsem pri klavni živini ne smemo prenehati, temveč ga moramo nadaljevati. Slej ko prej bo še1 vedlno domače prebivalstvo glavni odjemalec govejega, mesa. Njegovim zahtevam v pogledu na kvaliteto mesa moramo najprej zadostiti. Ob tem pa ne smemo spustiti izpred oči zahteve italijanskih kupcev, kajti njihov interes na naši živini bo tudi v bodoče vplival na to, da se bo cena za našo živino kolikor toliko ujemala s ceno, ki jo plačujejo na Dunaju.
Slavni odjemalci prašičev so Solnograška, Tirolska in Dredarlska
Od prašičev smo lani v deželi zaklali 166.308 ali 22.363 več kakor leta 1954. TZ dežele pa smo prodali 17.614 prašičev, in sicer so kupili:
	1957		1956
	za, zakol	za rejo	skupno,
Dunaj	2.202	176	6.226
Niž. Avstrijska 2.164		485	1.902
Štajerska	201	607	313
Predarlska	2.616	1.762	2.674
Tirolska	2.502	254	3.526
Solnograška	158	2.827	2.384
Gradiščanska	87	1.491	1.272
Italija	37	45	364
Kakor pri goveji živini, tako je Koroška tudi pri odVišnih pitanih prašičih prešla cd dunajskega na nižjeavstrijski (Wie-ner Neustadt) in predarlski trg. Kot svoje pomembno, tržišče pa je obdržala tudi Tirolsko. Več pujskov in tekačev kakor 1956 smo prodali na Sclnograško, Štajersko in Gradiščansko. Dejstvo, da smo si lani naša tržišča izven dežele obdržali kljub temu, da je po drugih deželah ponudba pitancev že močno, pritiskala na trg, in da smo lahko skozi celo leto držali ceno na ugodni višini, je znamenje, da ta tržišča tudi V bodoče lahkoi držimo. Brez dvoma pa se bo treba posebno letos in v prihodnjem letu zanje boriti in vzeti v zakup, tudi eventualni padec cene na teh tržiščih.
Na inozemska tržišča s prašiči doslej nismo mogli prodreti. To, pa ne toliko zaradi kvalitete kakor pa zaradi ponujene cene, ki se ne sklada z našimi proizvodnimi stroški.
Kmetovanje gorskih kmetov zahteva novih poli
Porast živalske proizvodnje zadnjih let prihaja predvsem v korist ravninskim predelom. Gorski kmet spričo, svoje kli-
matsko ekstremne lege in težjih delovno-tehničnih pogojev ni udeležen na donosu tega porasta, V nekaterih prav ekstremnih predelih je število, živine v zadnjih desetletjih celo padlo. Gorskim, izrazito alpskim predelom bo po, malem preostala le še vzreja visokokvalitetne in odporne plemenske živine ter vzreja in prodaja mladih goved v ravnino za nadaljnje pitanje. Tako tržna proizvodnja mleka kakor proizvodnja do konca opitane živine postaja za gorske predele predraga. Zaradi naraščajoče ponudbe v ravnini pa so že V doglednem času pričakovati tudi težave, pri vnoVčenju.
Premik živalske proizvodnje v ravnino ne zahteva, le, sprememb v proizvodni smeri živinoreje V gorskih in od tržnih žil odmaknjenih predelih, temveč prinaša seboj tudi nevarnost, da bodo, kmetje odmaknjenih hribovskih dolin in pobočij prikrajšani za svoj tradicionalni glavni dohodek iz živinoreje. Zaradi tega pa je premik živinoreje v ravnino tudi agrarnopolitični problem, s katerim se je treba nemudoma spoprijeti na višji ravni ter zagotoviti gorskim predelom potrebno skrb in pomoč, ko bode prehajali v nove pogoje svoje živinoreje in kmetovanja sploh.
(bi)
Ugodne cene z«t gincgavce v £ienxu
Na vigrednih plemenskih sejmih V Lienzu je bilo prodanih 223 bikov ter 112 krav in telic. Povprečno, so, za bike dosegli 9.306 šil. ali okroglo 1000 šil. več kot lani. Povprečna cena za 36 najdražjih bikov je bila višja od 15.000 šil., najdražji bik je bil plačan z 21.700 šil.
Za krave so dosegli v povprečju 6572 šil., za, telice 6024 šil.
Na sejmu V Maishofenu so 8. maja za bike dosegli V povprečju 7.484 šil., za krave 7.535 šil., za telice pa 6.168 šil. Najdražji bik je bil' plačan s 26.900 šil.
Pašnine v letu 195S
Inšpektorat za, planšarstvo deželne vlade, kmetijska zbornica in planšarsko društvo priporočajo za leto 1958 naslednje pašnine:
mlada goveda do 1 leta starosti mlada goveda do, 2 let starosti mlada goveda, do 3 let starosti goveda nad 3 leta konji do 2 let starosti konji do 3 let starosti konji nad 3 leta: kobile z žrebeti ovce
šil. 100.— šil. 140,— šil. 180,— šil. 220,— šil. 280,— šil. 330.— šil. 380.— šil. 450.— šil. 30,—
Te pašnine so preračunane za pašo okoli 100 dni (tri mesece) na srednje dobrih pašnikih.
Vsa tolpa jo je udarila po sledi, ki se je v gozdu gubila in le tu in tam je zlomljena suhljad pokazala smer Ljubiničine ježe. Ali divjim prebivalcem svobodne narave ni ušel noben sled. Kosali so se med seboj, kdo, ga prvi najde. Zakaj vsakdo, je želel od čarodeja čim največ sreče za živino. Radovan je ponosno jezda-ril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj modro besedo, pohvalil vsakega, ki je našel sled in napovedal nedosežno bogastvo,, ki ga pričara v čredo.
Blizu poldneva pa se razleže po gozdu žalosten Vek. Od! Vseh strani sol drli pastirji proti kraju, kjer se je oglasilo ve-kanje. Tudi Radovan je spodbodel konja in drl skozi goščo. Ko je, dospel na mesto, so zijali z razprtimi usti divjaki na tla in kazali z rokami na ostanke jermenov, sedla, oglodanih kosti, razmetanih daleč naokrog.
Radovan, je preplašen zdrsnil s konja. Naglo je spoznal hunske brzde, sedlo, jer-menje. Pričel se je tresti in iskati po iz-pognjenem kopitu. V .travi je, zadel ob črno kepo, prijel, dvignil, pogledal. Za-vihnjeno kopito! Črna kepa mu je padla iz rok, spodnja ustnica se mu je, izvezni-la, lice mu je zaigralo, zrušil se je na tla in zatulil v strašnem joku. Valjal in kotalil se je po travi, po mahu, grebel s prsti po tleh, kopal zelena grivo in krulil kakor zadet merjasec. Pastirji so stali otrpli ob njem in zateglo vekali in javkali. Rado-
van je obležal na obrazu in pogrkaVal vedno tiše, dokler ni umolknil in so se mu stresala samo še dvignjena pleča. Počasi se je preobrnil, Vstal in pogledal na konjsko razdejanje. Takrat pa ga je, popadel srd. Zaletel se je z dvignjenimi pestmi v pastirje in bil in suval ter tulil grozne kletve.
»Proč, proč, pasji gobci, lopovi, morilci mojega sina! Vi ste ga tirali volkovom v goltanec! Zakaj ga niste povabili in prenočili? Proč, pravim, sicer vam ure-čem čredo; da, še nocoj pocrka Vse, kar bleje in muka! Proč, morilci, proč od nesrečnega očeta!«
Pastirji so strahoma kakor plašne sence poizginili v gozdu in godec je še kričal, ko že ni bilo ob njem žive duše; Ko se je nabesnel, si je otrl čeloi in razpenjene ustnice. Obupan se je ozrl na raztrgano sedlo; prevzela ga je zopet žalost, sedel je pod bukev in ihtel kakor deklica,.
Ko se je najokal, mu je, odleglo. Stisnil je glavo in preudarjal, kaj bi sedaj. Ali ni se mu rodila pametna misel. Po glavi mu je bobnelo kakor v Votlem hlodu. K sreči se je pripaše! proti njemu njegov konj, ki se je pa s studom in strahom okrenil, ko je zaduhal kosti svojega tovariša. Tedaj je Radovan zagleda! meh. Udaril se je po čelu in ročno skočil za konjem.
»Vino me napolni z modrostjo!«
Meh je zavlekel pod drevo in pil iz
obupa. Pijača ga je razgrela, pogum mu je zraste!, dal je kričal nad pastirje; zval na boj vesoljni svet in grozil s strašnim maščevanjem. Domislil se je Tunjuša, ki je odšel v Bizanc.
»Ne ognem se ti, kravjerepnik, ne uideš mi! Za teboj — in zabodem te, tako mi moje modrosti! Zob za zob! Tudi tvoje vino ne potolaži več mojega srda!«
Majhen ostanek je še pustil v mehu, zajahal in se škrtaje z zobmi napotil proti cesti, ki drži v Filipopel, s, trdnim sklepom, da pojde naravnost v Bizanc iskat Huna.
Ker je prebrodil vse kraje po Meziji, je kmalu prišel iz gozda: na cesto. Sicer se je spuščal že večer, toda: godec je po gumno gnal po poti proti Hemu.
Ali niso se še užgale Vse zvezde, ko se je na ovinku posvetil visok ogenj. Radovanu je hipoma upadel pogum, v spominu se mu je posvetil Tunjušev obraz. Potegnil je konja s tako silo, da se je popel na zadnje noge.
Ko: je premagal prvi strah in pomislil, da Tunjuš še, ne more priti iz Bizanca, se ga je lotila vnovič srčnost; jezdil je korakoma proti jugu. Kmalu je zagledal voz, konje, sulice, ljudi.
»Trgovci,« je razsodil in pognal.
Ko se je približal, je od daleč pozdravljal:
»Pax, eirene, pax, pax!«
Ob ognju so se dvignile, sence in segle po kopjih.
»Pax, šalem, pax*,« je kričal Radovan in zagodel na plunko.
Dobro oboroženi Vojščaki so ga, obkro žili in vprašali, kdo in kam.
Medtem se je razgrnil majhen šotor, k ognju je stopil pred Radovana visok, trgovsko oblečen gospod, in zagrmel nadenj: »Kaj iščeš, Hun?«
Tedaj pa je godec izbuljil oči, razkrili! roke; skozi široko odprta usta, je bučal nerazločen glas, dokler ni izbruhnil:
»Oj, Numida!«
DVAJSETO POGLAVJE
Gosposki trgovec s temnopoltim obrazom je ob Radovanovem vzkliku stopil za korak nazaj. Čelo jei nagubančil v temne oblake. Kakor znan odmev, ki zadoni preko kipečih valov, pa utone v burii, se mu je zdel glas, ki je udaril iz Hunovih kosmatih prsi. Strmel je oblastno v jeca-jočega Huna-RadfoVana. Vse spremstvo je čakalo povelja z rokami ob drogih kopij in na ročnikih mečev.
(Nadaljevanje sledi)
* Mir, mir!
Za oddih IN RAZVEDRILO
VIKTOR KONJAR:
TIHA U L I
Pripeljala je zvečer deklico iz otroškega vrtca in rekla, koi sta stopali V stanovanje: »Veš, Moijcka, očka ima jutri rojstni dan. Zakurili bova V sobi in ko bo prišel, boš stopila k njemu in rekla: Očka, vse najboljše. Potem ga boš pa peljala v sobo in na mizi bo1 darilo zanj. Mi boš pomagala pospraviti sobo?«
»Bom,« je rekla! deklica in si slačila polivinilasti plašč.
Stopila je kar oblečena V kuhinjo', ki je bila nepospravljena. Na Vrvi, razpeti počez proti vratom, je viselo perilo. Postavila je mokri dežnik V umivalnik, zagrnila okno in si slekla plašč. Aktovko je dala na mizo' med! neumite skodelice in olupke pomaranč, ki sta joi z, Mojco pojedli sinoči; odprla jo je in povlekla iz nje sivo škatlo1. Deklica sel je približala in vprašala: »Kaj je to, mami?«
»Čevlji. Za očka, Veš. To sem mu kupila.« Odprla je pokrov. Svetlorjavi čevlji so prijetno dišali. Enega je Vzela v roko, potem pa škatlo spet zaprla.
»Lepi so,« je zavzeto rekla deklica.
»So, kaj? Zdaj bova šli pospravit sobo. Prinesi metlo in smetišnico iž prednje sobe!«
Mojca je stekla iz kuhinje. Mama pa je naglo pospravila po kuhinji, po mizi. Potem je potegnila izpod1 štedilnika zaboj s premogom in z drvmi in ga odnesla v' sobo. »Joj, kako je razmetano!« je rekla. Delali sta naglo. Mama je kurila, deklica pa je pometala in brisala pTah. Prahu je bilo mnogo, kot da še skozi zidove seda v njihova kletno stanovanje. Nad posteljo je visela povečana fotografija vseh treh. Mojca je imela belo prevezo v laseh.
»Kaj bo rekel očka, mami?« je vprašala deklica. Obstala je in držala omelo v rokah.
Tiho je odgovorila: »Vesel bo. Upam, da bo vesel.« Obrnila' se je in se nasmehnila proti steni. Nikoli Več ne bo vesel, je pomislila, kako vse drugače je bilo nekoč. Nekoč... Takrat, ko sta hodila še k njegovim staršem, daleč ven v predmestje, V hrib, kjer se je pričel gozd. Kako lepo bi bilo, je razmišljala!, ko bi ga danes bilo mogoče presenetiti, ko bi bilo' mogoče vse to spremeniti. Obrisala si je solze, ki so ji ovlažile oči. Vse to ni imelo pomena.
Na zagrnjeno okno je pljuskal dež. Bilo je mraz. Ogenj, ki ga je zakurila v peči, je zaplapolal. Mehka drva so z rahlimi treski pokala in se razgorevala.
»Mami, kaj naj pa jaz dam očku?« je vprašala Mojca.
»Imeti ga moraš rada,« je rekla. »Očka bo tega najbolj vesel.« Potem, je posprav-
ko je končala, je spregovorila: »Zdaj morava skuhati kaj dobrega.«
»Veš kaj naredi, mami,« je rekla Mojca.
»Kaj?« Z roko si je popravila lase, zmršene nad čelom.
»Palačinke in veliko marmelade daj vanje. Boš?«
»Bom,« je rekla.
Ko sta ugasnili luč, zaprli vrata V sobo in prišli v kuhinjo, kjer je bilo skozi okno čutiti pljuskanje dežja in padanje vode V žlebu, je Mojca nenadoma vprašala: »Mami, ali ti očko nimaš rada?« Stala je ob mizi in gledala proti oknu, od koder je bilo zdaj pa; zdaj slišati korake mimoidočih.
»Zakaj?« je vprašala. V aluminijastem lončku je naredila testo. Zdaj je pogledala
CZeUm m kaJ mn o ehra.
Težko čakal sem večera, ko bom šel k tebi vas, z menoj pa mladi fantje, da zapeli bi na glas.
Koi je zadnje žarke zlate vsulo sonce na zemljo, takrat zvezdice soi zate priveslale na nebo.
Lunica je prikazala resno bledi svoj obraz, dolgočasno se držala, meni pa je bilo mraz.
Težko čakal sem večera, težko čakal sem nate.
O, da bila noč bi temna, da ne bi bilo zvezdice.
Izza debla vaške lipe pa sem kukal v lunico, gledal ji V brezbrižno' lice, kaj, če ljubice ne bo?
Ljubica se je smejala in je kukala name, za zaveso tam je stala, jaz. za lipo — pa brez, nje!
Pavle Kernjak
hčerko, ki je spačila obraz, premišljujoč nekaj zagonetnega. »Zakaj?« je ponovila.
»Ko pa zmerom molčita in... Očka je večkrat hud nate.«
»Saj ni hud,« je rekla zelo tiho.
»Zakaj pa potem ni nikoli vesel, kadar je doma?«
»Utrujen je od dela, Veš, je odgovorila, toda glas se ji je tresel. Čemu lažem sama sebi, je pomislila. Zastrmela se je v
ljala sobo in ni rekla ničesar Več. ŠelesVoije roke in nenadoma ji je biloi, kakor
A. P. ČEHOV:
PRISILJENA
Pred nekaj dnevi smo pokopali mlado ženo našega starega poštnega mojstra Sladkopercova. Ko smo jo zagrebli, smo po starem običaju šli na pošto na sedmino.
Ko so prinesli na mizo blince, je starec bridko zajokal in rekel:
»Prav tako rumeni soi, kakor je bila rajnka. Prav tako lepi sol Čisto taki!«
»Da,« so rekli gostje1, »zares je bila lepotica ... odlična žena!«
»Da, vsi, ki so jo poznali, so jo občudovali ... Ampak, gospoda, nisem je ljubil samo zaradi lepote in njenega lepega Vedenja. Ti dve lastnosti sta prirojeni Vsem ženskam in ju pogosto srečujemo'. Ljubil sem jo zaradi druge lastnosti, ki jo' je imela. Ljubil sem jo zato, ker je bila kljub svoji živi in igrivi naravi zvesta meni, svojemu možu. Bila mi je zvesta, čeprav je imela komaj dvajset let, meni pa bo kmalu šestdeset! Bila je zvesta starcu.«
Diakon, ki je z nami sedel, je z zgovornim mrmranjem in pokašljevanjem izrazil svoj dvom.
»Vi dvomite?« se je vdovec obrnil k njemu.
»Ne da bi ravno! dvomil,« je v zadregi ugovarjal diakon, »ampak tako ... Mlade ženske so danes ... kako bi rekel... sama lahkomiselnost jih je, randevu in spo-gledljivost... Težko je to.«
»Vi dvomite, a jaz vam bom dokazal! Njeno zvestobo! sem okrepil z raznimi
sredstvi, tako rekoč kakor trdnjavo s strateškimi oklepi. Pri mojem vedenju in moji prekanjenosti mi žena ni mogla postati nezvesta. Pcslužii sem se zvijače in tako očuval sVoijo zakonsko posteljo pred »ptički brez gnezda«. Poznam nekaj zvijač v obliki gesla. Izrečem besede in — basta, mimo lahko zaspim, kar se tega tiče1.«
»Kakšne besede?«
»Zelo preprosto. Po mestu sem razširil grdo vest. Saj jo poznate. Vsakemu sem rekel: Moja žena ima razmerje z našim policijskim komisarjem Ivanom Alekseje-vičem Zaiihvatskim... To je zadostovalo. Nihče ji ni upal dvoriti, ker se je bal njegove jeze-. Brž, ko so jo zagledali, so bežali, da bi Zalihvatski kaj ne mislil. He, he, he .. . Z njim ni dobro zobati češenj, zakaj takoj bi sestavil zapisnik zaradi prekrška higienskih predpisov. Tako zagleda na primer tvojo mačko na ulici in sestavi zapisnik, ko da je to potepuška žival.«
»Vaša žena torej ni živela z Ivanom Aleksejevičem?« smo začudeno vprašali.
»Ne, tol je bila moja zvijača... He, he... Kaj, fantje, sem vas potegnil? — Tako je torej.«
Tri minute smo- molčali. Sedeli smo osupli in osramočeni, da nas je ta debeli starec z rdečim nosom tako prebrisano opetnajstil.
Potem je zarenčal diakon: »No, bog daj, da se spet oženiš!«
C A
da se je vse, kar je pričakovala odi tistega večera, raztrgalo kot roža, ki ji kdo potrga cvetne liste. Stisnila je ustnice. Nikoli si ne morem priznati, je pomislila, da mu ni več zame in da živiva skupaj samo zaradi otroka. Odkar je tistega večera, pred dvema letoma, prišel z nekega sestanka domov in jo našel že v postelji ter s skrhanim glasom od vrat dejal, naj pride V kuhinjo, je bilo vsega med njima konec. S skelečo bolečino1 se je spominjala tiste noči. Stal je ob kuhinjskih vratih, z rokami V žepu, s stisnjenimi zobmi, neobrit in razburjen. Takega ga ni še nikoli videla. In potem je rekel: Nikoli nisem mislil, da si tudi ti ena izmed tistih ... Izgovoril ni in šele potem, ko je spet dvignil sklonjeno glavo' in je bil v njegovih očeh moten blesk, podoben solzam, ji je povedal vse V enem samem zaletu. Zvedel je za njeno razmerje z nekim nemškim oficirjem med vojno, za tisto-zoprno ljubezen, ki ji je zagrenila mladost, a je z njo rešila življenje očetu, ki bi ga bili sicer ustrelili zaradi ilegalnega dela. Stala je tisto ncč v kuhinji in bilo ji je, kakor da tega ne bo mogla prestati. Videla je možev spačeni obraz in njegove roke, stisnjene v pesti. Vrgla se je na kolena predenj in ga prosila, jokala pred njim, naj pozabi Vse to, naj ji opresti, on pa se je samo obrnil in šel in ga tri dni ni bilo domov. Odtlej sta živela drug ob drugem kot človeka, ki nimata drugega izhoda, kot da molče trpita napetost med seboj, čeprav vesta, da življenja ne bo mogoče nikoli več popraviti.
»Si huda, mami?« je vprašala Mojca.
Iz njenega glasu je zvenelo kakor bi se bala, da je kriva materinega mučnega molčanja.
»Ne,« je zamrmrala. Pripravila je testo in zlila gostoi tekočino z zajemalko na ponev, kjer še jei že raztopila mast.
Kako minutoi za tem se je pred hišo ustavil avto. Mojca je planila k oknu in privzdignila ogrinjalo!. Bil je tritonski kamion s prikolico!. Žarometi so obsijali mokro blatno cesto. »Očka je,« je vzkliknila Mojca. Stekla je iz kuhinje in iz stanovanja po stopnicah navzgor do hišnih vrat. Oče jo je dvignil v naročje in ji nekaj šepetal. Stanovanjska vrata je samo priprla za seboj in ko je obstal na kuhinjskem pragu, visok, oblečen v usnjeno bluzo in sive hlače s škornji, je spustil deklico na tla, izpustil njeno roko in zresnjeno, mrzla dejal: »Prišel sem povedat, da odpotujem,. Za Večerjo nimam časa. Pet dni me ne bo.« Potem se je obrnil.
Mama se je zdrznila. Obstala je ob električnem kuhalniku in s slino, nabrano v grlu, rekla komaj slišno: »Dala ti bom kaj na pot.«
»Nei,« je rekel, »ne potrebujem! Adijo', Mojca,.« Sklonil se. je, da ga je mogla poljubiti na lice, rekel spet suhoi proti ženi: »Nasvidenje!« in šel. Cez nekaj sekund je njegov avto odpeljal izpred hiše.
Mama je sedla, položila roke v naročje in strmela predse, Mojca pa je obstala pri vratih in njene sinje oči so bile žalostne, ko je spregovorila: »Zdaj sva pa spet sami.«
Dež je pljuskal ob plačnik in ob okna in curek Vode s strehe je ves čas šumeče padal po žlebu, ki se je spuščal tik ob oknu.
Vladimir Nazor:
Zvesti
Uskok
Dežela Istra je nekoč imela dva gospodarja. V krajih okrog mesta Pazina, v taka imenovani pazinski grofiji, pa v Kastvu, Moščenicah in Veprincu soi vladali od 1374. leta nadvojvode iz hiše habsburške kot nasledniki grofa Albrehta, zadnjega goriškega vladarja. Ostala Istra je pripadala beneškemu dožu.
Zaradi Istre in Jadranskega morja so bile često vojske med dožem in nadvojvodo'. Najhujši boj je besnel od leta 1614. do 1617. Ta boj sol imenovali gradiško vojska, ker se je tedaj prelilo Veliko krvi pod trdnjavo Gradiško. Pravijo mu tudi uskoška vojska, ker sni se v njem odlikovali hrabri bojevniki, mrki Uskoki, begunci iz Hrvatske, Bosne in Dalmacije, sovražniki Benetk in Turkov.
V tej Vojski se V Istri niso srečale velike armade: bojevale so se manjše čete, uničujoč mesteca, vasi in gradove po ubogi deželi. Takšna kruta navada je bila tiste čase v vojskovanju.
Poleg današnje železniške postaje Lu-poglav med Ročem in Pazinom se je tedaj dvigal na strmem griču grad Lupo-glav z utrjenim stolpom in obzidjem. Gospodaril mu je hrvatski plemič Ivan Sinkovič, pristaš nadvojvode. Bernardin Tiepolo, beneški poglavar v Razpotru in Buzetu, je dostikrat poslal svoje vojake proti trdnjavi Ivana Sinkoviča, toda Lupo-glav je bil pretrda kost za beneške zobe. Uskoki so1 jih Vsakokrat odbili od trdnjave, a Benečani so zapalili nekoč iz osve-te palačo Ivana Sinkoviča V vasici Semiču, izropali nekatere vasi in mnoge kmečke hiše blizu Lupoglava.
Nekega dne je padel v roke beneškega vodje Verza Verzija neki ranjeni Sinkovičev Uskok. Še tisti večer medtem ko je beneška vojska počivala v gozdiču, pijoč ukradeno vino in, pekoč ugrabljene ovne, je ukazal Verzi, naj privedejo predenj ujetega Uskoka. Vojaki so ga takoj ubogali. Uskok, mlad in močan človek, je stal pred vodjo s povešeno glavo.
»Kaj povešaš glavo, junak?« mu prijazno' de Verzi.
»Sram me je, da si me živega ujel,« odgovori Uskok. »Bolj častno je izgubiti glavo.«
»Kako ti je ime? Od kod si?«
»Ime mi je Vujoi Vučič, po rodu sem iz Dalmacije.«
»KdOi te je odvedel v Istro! Zakaj služiš Ivana Sinkoviča?«
»Turek je napadel naše vasi, pobijal ljudi, požigal prebivališča in jemal živino, jaz pa sem pobegnil v Senj, .da ne bi Turkom postal suženj. V Senju sem spo-
znal Ivana Sinkoviča pa sem stopil k njemu v službo1, ker je poštenjak in človek, kakor se spodobi.«
»Poslušaj, Vujo, služi meni, pa ti bp dobro.«
»Nočem, Benečan,, pa če bi me z zlatniki obsul!«
»Tedaj mi povej, kako bi mogel skrivaj priti v tis,ti prekleti Lupoglav, in odvedel te bom v Labin: spravil te bom na ladjo, polno vsakršnih daril, ter ukazal mornarjem, da te zdravega, svobodnega in bogatega prepeljejo V tvojo' • domovino. Dej, Vujo, ne bodi nespameten!«
»Benečan, zaman me skušaš.«
»Če ne gre zlepa, bodi zgrda!« vzklikne srdito' Verzi in namigne vojakom.
In Benečani so Uskoka grozno mučili. Šibali so ga, mu pulili nohte, s kleščami trgali meso, z razbeljenim železom žgali rane in mu habili noge.
»Vujo, ali hočeš? Svoboden boš in bogat,« mu je govoril Verzi.
Uskok je molčal in junaško' prenašal vse trpinčenje. Nenadoma se mu je stemnilo pred očmi in glava mu je omahnila na prsi.
»Vrzite to mrcino V kakšno' jamo!« je ukazal Verzi.
Beneški Vojaki niso izkopali Uskoku groba, marveč so ga Vrgli v bližnje grmovje.
Vujo ni bil mrtev. Spet se je zavedel in dolgo je v grmovju poslušal, kako Sinkovičev sluga Marko uči beneškega vodjo, na kak način bi drugi dan ponoči Verzi utegnil lahkoi z izdajo priti V lupoglav-ski grad. Marko da mu bo iz gradu dal znamenje: rdečo luč v stolpni lini.
Beneški tabor se je pogreznil v trden sen. Vujo se je s hudim naporom izvlekel iz grmovja in, plazeč se ko ranjena zver, je krenil po gozdiču proti Lupogla-vu. Lezel je po kamenju in vlekel V temi in dežju polomljene noge za seboj.
Drugi dan zvečer so opazili lupoglavski vojaki, kako se klavrna prikazen komaj vleče po klancu pod gradom... Pohiteli so do nje ter jo odnesli k Ivanu Sinkoviču.
»Vujo, kaj je s teboj?« je vzkliknil plemič, ko je zagledal svojega Uskoka tako krvavega! in pohabljenega.
»Gospodar,« je odgovoril Uskok, »ne utegnem ti vsega povedati —, vedi samo, da je sluga Markoj izdajalec... Nocoj: rde-ča luč v stolp-ni li-ni...«
Še nekaj je hotel povedati. Ustnice so mu zadrhtele, ali niso spregovorile. Zvesti Uskok je umrl v naročju svojega gospodarja.
Cirkus Williams res nudi tri ure prijetnega razvedrila
Edinstvena cvetka iz protislovenske gonje
Državni pravdnik molči kljub odkritim grožnjam proti koroškim Slovencem
Svobodnjakarsko glasilo »Neue Front« spada v tisto vrsto avstrijskega tiska, ki mu očitno ni za pomiritev v deželi, marveč se truda, da bi ob vsaki mogoči in nemogoči priložnosti hujskal proti slovenski manjšini na Koroškem in tako izpodkopaval mimo in enakopravno sožitje obeh narodov, ki že stoletja živita na skupni zemlji. Hujskaški članki v tisku te vrste so tako pogosti, da pisunom tudi ob vsej prizadevnosti in bujni domišljiji ne uspe, da bi Vedno spet in spet izkopali nove »vzroke« za protislovenske napade. Zato ni čudlno, da jih njihovo mrzlično iskanje argumentov včasih pripelje do tako goro-stasnih absurdov, da se vsak človek, ki je obdarjen z zdravo pametjo, nehote sprašuje, ali je tako početje res še združljivo z razsodnostjo.
Edinstveno cvetkoi, ki more uspevati le na z bolestnim šovinizmom gnojeni zemlji, si je prejšnji teden privoščilo tudi prej omenjeno svobodnjakarsko glasilo, ko je pisalo o »ponovnem slovenskem izzivanju«. V čemi obstoja' ta nezaslišani zločin Slovencev? Poslušajte in se čudite: posamezne osebe in — o groza! — cele skupine ljudi iz Slovenije so se v zadnjih mesecih med svojim bivanjem na Koroškem zdrznile obiskati tudi Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju!
Da, nič Več in nič manj. Ogled Vojvodskega prestola je v očeh teh pisunov tisto Veliko »slovensko izzivanje«, ki v avstrijski javnosti baje vzbuja neljubo' pozornost, ker skuša — kakor komentirajo — slovenska propaganda ta spomenik iz davne koroške zgodovine prikazovati kot simbol slovenskega gospostva na Koroškem. Gospodje se delajo silno zaskrbljene in se slovenskih obiskovalcev tako bojijo, da se jim že kar hlače tresejo. V svojem strahu pozivajo avstrijsko zunanje ministrstvo, da v bodoče slovenskim potniškim skupinam ne sme več izstavljati dovoljenj za potovanje v Avstrijo, če se le-te ne bodo vnaprej obvezale, da ne bodo obiskale Vojvodskega prestola.	*
Ne glede nai to, da je tako početje nekoliko nenavadna oblika propagande za tujski promet, bi zastraženim junakom pri »Neue Front« le povedali, da Vojvodski prestol nikakor ni »simbol slovenskega gospostva«, marveč nasprotno spomenik slovenske nesvobode, na katerega se je vsedal nemški fevdalec in razglašal svoje ukaze. Tisti kamen, na katerem je V stari Karantaniji sedel slovenski svobodnjak in knez — namreč Knežji kamen — pa soi že pred mnogimi leti zaprli za debele zidove celovškega, muzeja.
Prepričani smo, daj se bo' ob takem histeričnem izbruhu vsak razsodni človek le pomilovalno nasmehnil, saj je znano, da med Slovenci ni zločinskih razstrelje-valceV spomenikov, pa tudi ne takih velikanov, ki bi Vojvodski prestol naložili na svoija ramena in ga; odnesli, kakor je to s sVojo kobilo napravil Martin Krpan.. .
Toda stvar ni le skrajno smešna, marveč je hkrati tudi zelo resna. Namen takega pisanja je preveč očiten in je le del celotne gonje proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam. To še toliko bolj, ker se pojavlja vedno v tisku tistih ljudi, ki jim ne gre v račun ne le člen 7 Državne pogodbe, temveč soi jim trn V peti koroški Slovenci sploh. Približno tako vsaj zveni iz pisanja koroškega odložka svo-bodhjakarjev »Kamtner Nachrichten«, ko je izpovedal njihovo odločnoi voljo, da s s voij o borbo ne bodo odnehali prej, preden ne bo obmejno prebivalstvo osvobo-jenoi prevladovanja tujcev in slovenske politike. Z drugimi besedami pa to ne pomeni nič drugega, kakor neizprosno borbo vsedotlej, dokler na Koroškem ne bo iztrebljen tudi zadnji Slovenec! In kaj pravi k tako odkriti grožnji državni pravdnik? Molči! Molči, kakor da v členu 7 Državne pogodbe ne bi bil tudi § 5, ki jasno določa: Dejavnost, ki meri na to, da odvzame slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Premiera cirkusa Williams v Beljaku nas je prepričala, da se tudi v današnjih dneh, ko film in televizija vedno bolj izpodrivata tradicionalno cirkuško umetnost, splača ogledati cirkuške predstave, ker le tu je mogoče v naravi videti uspehe človeškega prizadevanja, stremljenja in vztrajnosti.
Cirkus Williams iz Kolna, ki je doslej prepotoval že številne dežele, povsod spremlja navdušena publika in tudi časopisni kritiki še in še izražajo priznanje vsem nastopajočim. Kot smoi že objavili, bo ta cirkus gostoval od 31. maja do 3. junija tudi v Celovcu na Messegelande, tako da si ga bodo tudi naši ljubitelji cirkuških predstav lahko ogledali.
Mislim, da lahko' trdim, da nobenemu, ki si bo cirkuške prireditve ogledal, ne bo žal, ker pester program vsakomur nudi nekaj razvedrila. Za ljubitelje živali nastopajo številni čistokrvni lipicanci in drugi plemeniti konji. Fred Petoletti v eni točki programa predvaja kar 24 lipicancev naenkrat, in res. prekrasen je pogled na plešoče in dirjajoče plemenite bele živali. Za začetek predstave nastopi domp-terka z osmimi berberskimi levi, ki kljub svoji zverinski zunanjosti znajo' ubogati na Vsak gib pogumne dompterke. Občudovanja Vredni pa so sloni, deset po številu, ki jih občinstvu predstavi Gebel Williams. Kdo bi si mislil, da je dVetonski slon tako spreten, da more celo na podlstavku stati na, glavi ter izvajati različne1 druge »umetnije«. Sloni cirkusa Williamsa s svojim nastopom pokažejo Več znanja, kot smo doslej Vajeni videti pri dresurah slonov. Zelo spretno poživljajo program posrečeni trije klovni, ki so res klovni v
Dovolilnice
Dunajski izvedenec za promet, gradbeni svetnik dipl. ing. Wolfram, je zahteval uvedbo dovolilnic za uporabo mopedov. Dejal je, da boi za vožnjo z mopedi potreben tudi zadovoljiv dokaz o poznanju veljavnih prometnih predpisov, če hočemo, da cestni promet ne bi postal neznosna nevarnost za družbo.
Med drugim je navedel, da je danes v Avstriji 250.000 za promet dovoljenih mopedov ter še vedno 2 milijona koles. Ni lahko predvidevati, koliko1 koles bedo v bodočem razvoju nadomestili mopedi.
Nevarnostne okoliščine so pri Vozačih z mopedi posebnega značaja. Mopedei uporabljajo v Veliki meri mladostni v starosti od 16. do 18. leta. Značilne psihične nevarnostne okoliščine so pri mladolet-
pravem pomenu besede. Vsakdo jim podleže in se jim iz srca nasmeji.
Posebna atrakcija tega cirkusa je »Bagdadski tatič«, ki mu je celo uspelo policistom okrasti denarnice, ure, kravate in naramnice. Da, tako spreten je ta tatič. Sicer nevaren ni, ker vse kar okrade tudi sam vrne. Pri obisku cirkusa, bodite previdni, da tudi vam ne ukrade kako dragocenost. Pred vsako cirkuško predstavo namreč deluje kot reditelj in pri. tem ljudem — do dvajsetim osebam — okrade najrazličnejše stvari ter jim jih vrne v svoji točki programa. Njegova spretnost je brez primere in kdor ga sam ne Vidi pri njegovem poslu, si to niti ne more predstavljati, kako spretne prste ima. Borra, kakor se tat imenuje, je sam dejal, da je namen njegovega nastopanja opozarjati ljudi nai to, dai morajo na, svoije stvari bolj paziti in ne, biti lahkomiselni.
Svojevrstni so tudi akrobati, ki s svojimi vratolomnimi akrobacijami vsakogar tako pritegnejo, da si oddahne šele, ko akrobati srečno pristanejo na trdnih tleh. Lahko bi naštevali še druge točke programa, spretnosti na kolesih, balet in druga artistična izvajanja, vendar mislimo, da boste sami lažje presodili, da. soi posamezne točke programa res vredne, da jih človek osebno Vidi in doživi.
Od zadnjega gostovanja pred; petimi leti, je program cirkusa povsem obnovljen in vsega priznanja vreden. Prepričani smo, da cirkuška umetnost kljub ostri konkurenci ni obsojena na smrt.
Pred predstavo ali v odmoru si vsakdo lahko- ogleda tudi živalski vrt, ki ima v svojih kletkah živali, ki jih je mogoče le redkokdaj videti.
za mopede
nih mopedistih predvsem pomanjkljiva in nezrela preudarnost, ogromno veselje in navdušenje nad hitro vožnjo ter težnja po uveljavljanju. Ti značilni znaki so v neštetih primerih povzročitelji hudih prometnih nezgod. Dejal je, da bo heikoč še potrebno, dopustno starost za Vodenje mopedov zvišati na 18. leto starosti, z možnostmi izjeme poklicno pogojnega značaja.
Prodam novo dvostanovanjsko hišo ob cesti Dravograd — Ravne za šilinge, ali pa menjam za majhno posestvo na Koroškem.
Podrobnejše informacije dobite pri-Mariji Steindorfer, Poreče — Por-tschach, pošta Velikovec.
RjAiDiliO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55
Zveneče razno —	9.00 Pozdrav nate —
10.10	Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 31. maj:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Mladinski končen —
18.00	Iz parlamenta — 20.15 Na to smo postali pozorni.
II.	program: 9.00 Spoznaj se sam —
14.45	Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 18.00 Za delopust — 20.15 Zvezdoslovje in vera v zvezde.
Nedelja, 1. junij:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije, ki nikdar ne izzvenijo — 11.30 Veselo petje, veselo igranje —
14.30	Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba
—	17.45 Zveneči globus — 19.00 Športna poročila — 20.10 Kriminalna uganka: Kdo je storilec?
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
8.00	Leto v pesmi — 10.05 Dunajske melodije — 15.15 Operetni zvoki — 16.00 Za ples — 20.00 Mojstri operete.
Ponedeljek, 2. junij:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za našo vas (slov.)
—	18.30 Mladina in film — 18.40 Igra kvintet Avsenik (slov.) — 20.15 Ti časi ko minili
—	21.00 Zabavne melodije.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 9.30 Zveneča alpska dežela — 16.30 Humor in dobra volja — 17.15 Znanje za
vse — 17.55 Vesele melodije — 19.30 Tajni zakon; opera bufa.
Torek, 3. junij:
I.	program: 8.45 Iz medicinske znanosti — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno (slov.) — 16.00 Igrajo Deutsch-meis-tri — 17.10 Glasba za vse — 18.30 Radijska prijateljica — 19.05 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Koncert.
II.	program: 9.05 Lepe melodije, lepi napevi — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Glasba za mlade zaljubljence — 20.00 Vabimo — 21.30 Nabiralnik pritožb.
Sreda, 4. junij:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Muzikalična vožnja po jezeru — 17.10 Popoldanski koncert — 20.15 Lepe melodije — lepi glasovi.
II.	program : 9.25 Pisan spored s koroškim humorjem — 14.15 Sodobn: avstrijski
Pohištvo Rudolf Slama
CELOVEC — KLAGENFURT, St. Veiter Strafie 15 SponheimerstraBe 16, Telefon 22-58
Vaš nakupni vir za spalnice, stanovanja, kuhinje,
tapecirano pohlStvo, žimnice. Ugodna plačila na obroke. Prosta dostavitev z avtomobilom.
Zamenjava za uporabljivi les Je mogoča
komponisti — 16.30 Ljubo, staro donavsko mesto — 17.15 Z raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1958.
Četrtek, 5. junij:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	Igra tamburaški orkester „Bilka iz Bil-čovsa, pojejo: Selška dekleta in moški zbor pliberškega okrožja in Miro Kernjak (slov.) — 9.00 Od melodije do melodije — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „Telegram iz Pariza", glasbena komedija.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Melodije iz filmov — 15.15 Operetni zvoki — 16.00 Glasba za ples — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1958.
Petek, 6. junij:
I.	program: 8.45 Radijska beležnica —
14.00	Poročila, objave. Vseved iz Roža pripoveduje o obrtnikih, ki so hudobca ukanili (slov.) — 15.45 Obrazi mladih deklet —
18.40	Poznaš Koroško? — 20.15 „Bog v Kremlu“, dramatične scene.
II.	program: 9.00 Nabiralnik pritožb
—	17.15 Zanje za vse — 17.55 Glasba napravi človeka veselega — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Operetni koncert.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m In 98.9 mHz.
Sobota, 31. maj:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Lepe melodije, znani napevi — 8.35 Mladina poje — 10.10 Dopoldanski koncert — 11.15 Napevi izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti
—	13.15 Plošča v ploščo — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila —
15.40	S knjižnega trga — 17.30 Zabavni pele-mele — 18.00 Okno v svet — 18.15 Godba na pihala — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Javna mladinska oddaja.
Nedelja, 1. junij:
6.00	Domač nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Operetni zvoki — 8.15 Parada popevk
—	8.45 Trnjulčica, igra — 9.35 Slovenske narodne — 10.30 Pokaži, kaj znaš — 12.00 Revija zabavnih melodij — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.15 Voščila —
16.45	Glasbeni mozaik — 17.30 Lesena skleda; igra — 18.23 Koncert lahke glasbe —
20.00	Variete na valu 327,1 m — 21.15 V plesnem ritmu.
Ponedeljek, 2. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Glasbeni album — 9.20 Solisti in dueti s sporedom narodnih — 10.10 Komorni koncert — 11.35 Venček zabavnih popevk — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojeta »Planinski oktet" in »Kranjčani" — 13.40 Francoske in italijan-
ske popevke — 14.35 Voščila — 16.00 Operne melodije — 18.00 Družinski pogovori —
18.10	Slovenske narodne — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 3. junij:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Narodne pesmi na tekočem traku — 9.00 Zabavni mozaik —
10.10	Melodije a la carte — 11.30 Za dom
in žene — 12.00 Godba na pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.40 P san operni spored — 14.20 Pesmi za otroke — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 17.10 Zabavna glasba — 18.00 Športni tednik — 20.00 Poje akademski pevski zbor — 21.00 Odpustljivi greh; radijska igra.	. &
Sreda, 4. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Operna in solistična glasba — 9.00 Prof. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori — 9.10 Domače pesmi in napevi — 10.10 Glasbene pravljice in legende — 11.00 Zaigrajmo in zapojmo —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 17.30 Priljubljeni pevci zabavnih melodij — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Pesmi litvske manjšine‘v ZDA — 20.00 Snegu-ročka, opera.
Četrtek, 5. junij:
5.00	Dobro jutro! — 8.05 Amaterski zbori pojo — 8.35 Godala v ritmu — 9.00 Popularne melodije — 10.10 Ritmi in popevke —
12.00	Zabavne melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi — 13.15 Plošča v ploščo — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Domači in tuji solisti in skladatelji — 17.10 Zabavni potpourri — 20.05 Posnetki z večera narodne pesmi.
Petek, 6. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Orkestralna matineja — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene —
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 Koncert ob štirih
17.10	Za vsakogar nekaj zabavne glasbe —
18.30	Viški fantje igrajo — 20.30 Simfonija Orienta.