163. številka. Ljnliljana. četrtek 21. julija. XIV. leto, 1881
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja VHak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti preji iman za a v h tro-o gers ke de žele za celo let* > 1»"» ^1., za po] l<.t;i H gl.( ta Četrt leta 4 gl. — Za L.jublj ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /:i četrt leta .1 tfld. .K) kr., za en mesce 1 ffld. 10 kr. Za polili soje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejemati M četrt leta .1 gohl. — /a nzuaiii I a se plačuje od četiristopne petit-vrate H kr., če se oznanile* enkrat tiska, fi kr., če se d\akrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo |fl v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši »gledatilkl itolbft". O prav ni fitvo, na katero  »aj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, omenila, t. j. adminiHti -.iu\ne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hifli.
Opazke o zadevi slovenskega učnega jezika na ljubljanskih učiteljiščih.
Dolgo časa je minilo, predno so se dunajskim časnikom brzojavljena poročila o slovenskem učnem jeziku na ljubljanskih učiteljiščih vsaj nekoliko razjasnila. Gotovo so bili vsi rodoljubi po omenjenih poročilih jako neprijetno iznenadejani in osupli; kajti če bi bila popolnem resnična, bilo bi zares žalostno znamenje za našo priliodnjost. Izgubljen bi bil ves trud, ki so ga naši vrli poslanci v vroeej borbi za nase narodne pravice žrtvovali; uničeni bi bili vsi nasledki njihovega znoj nega delovanja, uničeni ne morda od zmagovalnega nasprotnika, ampak od izobraženih sinov naše lastne domovine, ki jih išče mej prvimi podporniki narodnega duševnega razvoja. Jako je tedaj slovenskemu občinstvu ustregel uvodni članek ,.Slov. Nar." od nedelje 17. t. m., ki je prinesel v to nesrečno zadevo vsaj nekoliko svitlobe. Ali je s tem pojasnilom postopanje naših narodnih profesorjev uže tudi popolnem opravičeno, tega se ne drznem presojati; to je naloga zvedencev celega naroda, posebno pa tudi onih mož, ki so pri visokem mmister-stvu vpeljanje slovenskega učnega jezika na ljubljanskih učiteljiščih izprosili. Gotovo so vedeli in bili popolnem prepričani, da prosijo za nekaj mogočega, za nekaj, kar se da izvesti, in to je tudi brez dvombe spoznalo visoko mi-nisterstvo. Jaz hočem danes samo nekatere besedice o uzrokih spregovoriti, ki jih navajajo omenjeni gospodje za ovire vpeljanju slovenskega učnega jezika.
Najprej odločno nasprotujem ugovoru, da se v četrtem letu učiteijiškega izobraževališča ne bi mogla trigonometrija in logaritmi razla-
gati v slovenščini. Logaritme Se obsega Lav-tarjeva aritmetika, kjer se tudi nahajajo potrebni dotični izrazi. Sicer so večinoma iz latinščine vzeti, kar je sploh velike hvale vredno; kajti če učenci pozneje kdaj dobijo dotično nemško ali knjigo kakega koli druzega jezika v roke, najdejo v njih tiste izraze, ki so jim uže znani. Raba latinskih izrazov pa nij samo za aritmetiko važna, ampak sploh za vse predmete, v katerih še nij obče veljajočih pravih domačih izrazov za razne pojme. Zakaj bi se samo mi Slovenci zoperstavljali rabi nekaterih latinskih, obče znanih izrazov in morda kovali, vsak večji ali manjši učenjak za sebe, nove besede, mej tem ko se nemški, laški, francoski, angleški in drugi narodi nikakor takih izrazov ne ogibljejo in se nikdo ne pritožuje, da bi se s temi besedami njih jezik kaj posebno pačil.
Če bi tedaj omenjeni gospodje profesorji za prvi čas se hoteli posluževati tistih latinskih izrazov kakor Nemci, vsaj do tistega Časa, dokler slovenščine popolnem vešči strokovnjaki celega naroda vprašanja glede izrazov odločno ne rešijo: potem nij nobene zapreke, da se ne bi mogla cela matematika slovenski razlagati, ker knjige, posebno za matematiko, učencem nijso nikakor potrebne. Ne bojim se glede te trditve nobenega ugovora od nobenega strokovnjaka; če kdo v šoli po živej uči-teljevej besedi in paznem računanji ne spozna matematičuih resnic, ta jih ne bode več doma spoznal, Če tudi ima sto matematičnih knjig pred seboj. Še celo škodljive zamorejo postati knjige, če se jih učenci doma ne poslužujejo z razumom. Koristne so samo zaradi pripravnih nalog, da se z napisovanjem čas ne trati; za podučevanje pa nijso nikakor potrebne.
Da je ta trditev opravičena, tega se lahko prepričamo, če pogledamo n.i jedina dva zavoda, na katerih je, Če tudi ne popolnem, učni jezik slovenski, namreč na učiteljsko izo-braževališče v Kopru in učiteljsko izobraže-vaiišče v Gorici. Na obeh zavodih se cela matematika uči v slovenščini; le v četrtem letu se rabi, samo zaradi vaje v nemškem jeziku, pri ponavljanji cele tvari ne nemšeina, kar gojencem in gojenkam dela dovolj sitnosti). Saj se celo pri zrelostnem izpitu dovoljuje izpra-ševancu, da se sme iz matematike, kakor tudi iz drugih predmetov, posluževati se slovenščine, če mn nemščina težave predmeta povečuje. Sicer se je cela aritmetika in geometrija na teh zavodih slovenski razlagala, predno je Lavtarjeva aritmetika na svitlo prišla; razlaga se še zdaj aritmetika v drugem in tretjem letu, geometrija pa v vseh letih brez knjige in dosezajo se tuki uspehi, kakor s kn/igO*
Naj tedaj odloči nepristranski soditelj, je li res ugovor omenjenih g. profesorjev gledć matematike temeljit, posebno pa, je li res bil tako tehten, da se je moral korak storiti, ki je, skoro bi rekel, nepopraven, ki nas zamore s časom za vselej odvrniti iz poti narodnega in duševnega napredovanja.
O druzih predmetih drugikrat.
Politični razgled.
Notrttiif«; d«£ele.
V Ljubljani 20. julija. Nemški listi prinašajo z Dunaja vest, da vlada misli uže dne 10. oktobra t. 1. zopet sklicati državni zbor, Koliko je resnice na tem se ne ve, a trdi se lahko, da bode državni zbor prav kmalu v jesensko sesijono sklican. Do tedaj pa nij več dosti časa; deželni zbori ne bodo dolgo zborovati mogli in
S pota.
v.
V Stockholmn, 13. julija. Lansko leto sem ob tej dobi potoval po Italiji, letos me je naklučje v skandinavske pokrajine naneslo, naravno se mi torej primerjanje narave in življenja na teh največjih dveh poluotokih evropskih sili. Najprej moram omeniti, da kdor Italije in bkandinavije nij videl, pač navadno ob obeh straneh krive nazore ima, — meni barem se je tako godilo. Italija nam je vselej stavljena za zemljo vse lepote, vse sreče in radosti, Skandinavija se nam v šolah opisuje za otrpnen, temni severni kraj, od koder so v različnih dobah gladni, divji severni ubožci v južne Jasno cvetoče pokrajine roparsko preseljevali se: te nazore, ki se v mlado čutenje in mišljenje vsejajo,  človek potem komaj iz-
koreniniti more. Vendar kakšna je razlika! Italija je res prekrasna zemlja, narod njen je — zanimiv in shranjuje zaklade najlepših umet-nostij : pa sreče, radosti in pravega veselja je mej narodom malo na Italijanskem. Večji del ljudstva italijanskega je pod svojim čistim modrim nebom v gnusnej temnej sužnosti; ubož-nost, revščina, beračija — to so moderne gracije italijanske, ki te povsodi srečujejo in nadlegujejo, kamor koli kreneš, in kadar si res veličastne izdelke uma italijanskega ogleduješ, dozdeva se ti mnogo mnogokrat, da pokopališče stare slave razmotruješ. A tukaj v skandinavskih pokrajinah? — Tako prijetno Čutenje me nij še nikoli navdajalo, kadar sem črez mejo jedne dežele v drugo došel, kakor tukaj. Tukaj je tudi modro in jasno nebo, kakor italijansko, a pod njim živi narod, katerega nebu podobnih oči revežna sužnost nikakor ne kali: tukaj živi srečen narod, srečen ne po tujem naključji, temveč po   sreči, kakeršno  si  sam s svojim
umom in trudom pridobiva, tukaj živi svoboden narod, pa ne svoboden po nadani, kakor si bodi napisanoj mu svobodi, temveč po svobodi, kakerina je v naravi prave človeške in moške dostojnosti in zavesti, v svobodi, s katero se ne norčuje moralna in materijalna miserija. — V naglici, v katerej te vrstice pišem, mi nij mogoče zdaj natančneje tukajšnje razmere opi-savati, o teh bodem obširneje ob drugih prilikah govoril; omenim le, da do sedaj, akopram sem mnogo Danske in velik del Švedske prepotoval, še nikdar nobenega berača videl nij-sem. Tukaj nij niti mestnega niti knietskega proletarijatu, kakor se drugod nahaja; kmetski stanovi so v obče tukaj jedro inmerodajni faktor celega naroda; vendar poleg kmetijstva, se tudi obrtnija in trgovina kar najkrasnejSe razvija. Mesta, kakor so Kobenhavn (Kopenhagen), Stockholm, se z najlepšimi na svetu meriti morejo, pa ne samo glavna mesta, temveč tudi v vseh provincijalnih večih in majhnih mestih
kjer bodo nove volitve, je skrajni čas,  da se razpišo.
Vojna krajina je torej vtelesena Hrvatske), a zdaj je vprašanje, kako se bode rešilo reško vprašanje. Ministerski predsednik Tisa se je pred svojimi volil31 v S.-Szt-Gyorgu izrazil o tem vprašanji tako-le : . . . „Važno je mej zdanjimi vprašanji Ogrske definitivno vte-lesenje Vojne krajine in osoda reke. Tožilo se je vladi, zakaj nij prvega vprašanja /vezala z definitivno rešitvijo redkega vprašanja. .... Kako je torej da-nes z reškim vprašanjem? Da Reka ne pripada Hrvatsko Slavonskej, marveč direktno k ogrskej kroni, to je v d;plomu kraljice Marije Terezije, kakor tudi v zakonih od leta 1SG8, 187* in 1880 slavnostno in odločno izrečeno". Po teh besedah Tisinih soditi, je juko malo upanja, da bi se reško vprašanja ugodno rešilo za Hrvate.
Mesto Zagreb obhajalo je povodom utelešenja Vojne krajine veliko svečanost; mesto je bilo razsvitijeno in na hišah so vihrale zastave. Zvečer 18. t. in. je bila bakljada, katere so se udeleževali meščanje in vsa društva in bakljado je spremljala godba. Sprevod je šel pred banovo palačo in potem dalje pred stanovanje fzgni. Filipoviča.
Ogrski listi jeden za drugim bero našim ustav overcem levite, oni jim razkazujejo njihovo zlobnost !n svetu odkrivajo vso gnji-lobo ustavoverne stranke. Tako piše „Huy.ler-tes":  Le pomislimo nazaj,   kake tendence je imela vedno  ta stranka.   Nikdar nij nemški element izvrševal  take  prepotence,  kakor v blezu dvanajstletnem vladanji ta stranka. Nikjer nij bilo grane v javnem življenji,   v ka-terej bi ne bila si prizadevala,  da  dobi pre-v'adanje za Nemce. Mi moramo naravnost reći, da je zdanje obžalovanja vredne dogodke usta-voverna stranka pouzročila, ona ista stranka, ki zdaj prav malenkostno „primite tatu" kriči. Zdaj se je zbudil le srd, katerega je ona negovala. Ona je sejala veter, zdaj žanje burjo. Njeni bolestni kriki proti zdanjej vladi pa nas prav nič ne ganejo, ker živo nam  še je v spominu, kako je ob svojem času delala proti nam. Oni se nijso zadovoljili s tem, da so Čehom in drugim narodom cizlajtanskim dali Čutiti svojo moč, stezali so roko svojo tudi sem k nam in  se vmešavali v naše notranje zadeve.   Ta stranka nijma v Ogrskej nič pričakovati in zastonj steza svojo roko k nam, pomoči proseč.   Ona se je dosti proti nam pregrešila in grešila bi z nova. Zato je tudi ne-doumno,  kako  more ogrsko  ćasništvo tu in tam se poganjati se za to stranko."   Te besede kažejo dovolj jasno,  kako se v Ogrskej misli o naših  ustavovercih,  a to,  kar pišejo listi,  pozabili  bi še ti trdokožni, neobčutljivi demagogi; bolj kot ti glasovi po časnikih, boli in skeli jih, kar je govoril ogrski ministerski predsednik v S. Szt. Gyorgy; on se je namreč izjavil za spravljivo politiko, in to je ravno, o čemer ne hote naši usuivoverei nič vedeti, sami hote za  se vlado,   za   se  hote" pravico, drugi narodi morajo ječati v sponah njihovega t'ranslvu.
in vaseh B*e najlepše razvijanje in 11 -predovanje opazuje. I'a kako ne bi V Saj se komaj v l-:a-
terej evropskoj državi v razmeri 'oliko za narodno prosveto, za obče narodne, to je celej deželi Koristne zavode in naprave stori, kakor v tukajšnjih deželah. Srečne so zdaj one države, katere se velike vojaške sile ne imenujejo in svojih najboljših moči temu nenasitnemu molohu ne žrtvujejo! Danci in Švedi imajo slavno prošlost, slavno vojaško državno zgodovino: torej .se danes navadno misli in piše, da ti državi — ker zdaj se ne bahati već z vojaškim trudom — sta propali, kakor n. pr, Španija, vendar po mojem mnenji Danska in švedsku še nikoli tako srečna, tako „velika" — ako uže beseda „velika" poseben pomen ima — nij bila, kakor je v zdanjej dobi: zdaj so te severne dežele v pravem razcvitanji: še bodo obilo sadja donašale.
Dr. A h a s v e r u s.
V ilitil Je države.
Najnovejše poročilo iz Itusi.Je se glasi, da grof Loris Melikov zopet vstopi v minister-stvo. Katero mesto bode zašel, nij še odločeno, govori se, da mesto ministra za notranje zadeve. Listi zelo različno sodijo Loris Melikova. Naj si bode uže tak ali tak: „ime Loris Melikov pomeni zistem, pravi „Politik", in to je jedino važno".
O bol«arskcm narodnem sebranji piše „Augsb. Allg. Ztg." : Resnosti, ki se celo najbolj podkupljivih osob v slavnostnih trenutkih polasti, v trenutkih, v katerih se odločuje prihod-njost cele dežele, nij bilo videti; vse je bilo le umetno napravljen gledališčni coup. ki bode gotovo pri diplomatih pravično začudenje zbudil Ko je knez zapustil palačo, grmeli so topovi, godba je igrala.
Evropska diplomacija stika glave in misli in misli, bode li le JFranclJa tunezijsko ekspedicijo obrnila tudi proti Tripolisu. Londonski kabinet je baje tamošnjemu avstrijskemu in nemškemu poslaniku izrazil nekako bojazen pred to ekspedicijo. „Agence Havas', odgovarjajo na članek ofieijoznega turškega lista „Tur-quie", v katerem se sumniči Francija, da hoče iti proti Tripolisu, piše: Govor tega lista (namreč „Turquie") prestopa vse meje. Zadnji dogodek je zdaj pozabljen, ker Francija porti nij nikdar pravice do Tripolisa odrekala in nihče v Evropi ne more resno misliti, da hoče (Fran cija) Tripolis pridobiti.
Iz Francije izgnali so Don Carlosa. — Veliko senzacijo vzbujajo tudi banketi, ki so se soboto na godnico „Roy" a napravili. Pri jed-nem banketu govoril je redakter Cornely in dejal, dp je republika neusmiljena proti menihom in da poljublja Bisniirku čevlje.
V aaigleskem parlamentu izjavil je Dilke, da angleški diplomatični agent v Sofiji, generalni konzul Lascelles nij zadovoljen z zdanjim postopanjem kneza bolgarskega.
V ItViki se bojevanje nadaljuje. Dne 17. t. m. je bila mala bitka v okolici Sfaksa. 300 pešcev in 200 arabskih konjikov je baje mrtvih, mej mrtvimi da je tudi vodja vstaje, Mustafa. V južnej Tuneziji je posebno ljudstvo razburjeno in bojaželjno.
Dopisi.
Od Save 1!). julija. [Izv. dop.] (Martin Po t o čin f.) Domovina izgubila je danes jednega svojih najzvestejših in zraven naj-uplivnejših mož: gosp. Martina Potočina, posestnika pri sv. Petru poleg Zidanega mosta, n»j več! Po kratkej hudej bolezni umrl je danes, 69 let star, previden s sv. sakramenti za umirajoče. Kaj je bil ta mož v familiji, tega Vam ne boni opisoval, niti ne, koliko je ubozim, koliko ljudem v denarnej zadregi pomagal, bivši zraven uzorno pravičen človek ; javim vam le. d:i onega moža nij več, na ka-terega bo na volišči gledali volilci od Pisec do Solčavskih planin ter glasovali, kakor je glasoval on, ki je svojo slovensko domovino liubil z vsem srcem. Domovina imela je v njem sina ki je, nkopram malo se bavivši v Šolah, iskreno zavzet bil za vsestranski njen napredek. Ž njim gre pod gomilo jeden naših rodoljubov, ki so vzlic pritisku novejše dobe krepko kvišku držali lepe navade stare slovenske hiše; z njim izgubili smo moža, ki je vsak čas bil prelep izgled trezne glave, plemenitega srca in mravljinsko-pridnih rok, najlepši izgled pa kot soprog in oče; v tem ga je težko doseči. — Blug mu spomin!
* Dunaja 3. julija. |lzv. dop.J (Odgovor d o p i s 11 z Dunaja v „S 1 o v e n s k e m Narodu" štev. 142.) (Dalje.) Na zadnjem zborovanji „slovenskega literarnega društva" dne 28. junija se je razmerje mej našima društvoma s temi le, soglasno odobravanimi, besedami označilo: Slovenija je toliko potrebna, da bi biji   „slovenskega  literarnega društva"
udje prvi, ki bi jo hoteli osnovati, če bi je uže ne bilo ali če bi kdaj propala. „Slovensko literarno društvo" biva poleg „Slovenije" se svojim namenom, v slogi se „Sloveniju". Na tem, tako pojasnjenem stališči stalo je naše društvo vedno.
Tudi za svojih prvih dnij, za svojega rojstva.   Zakaj:  Če nam bi „literarno društvo" nasprotovalo „Sloveniji'', imeti  bi  moralo se „Slovenijo" jeden in ist program ali  pa čisto nasproten. Pregledujmo pa sedaj „slovenskega literarnega   društva"   pravila,   berimo njega spomenico (cf.   „Slovenski  Narod"   1879 41. štev.), uglobimo se v  preizvrstni uvod-i govor g.  F r.  P o d g o r n i k a ,   sedanjega urednika „Soči'*  (govor  se   čita v  „Slovenskem Narodu" 1879. št. 43.), povsodi izraža se jednako „slovenskega literarnega društvi*" namen : „gojiti slovensko slovstvo in vaditi se  v  vedi in umetnosti, izimši politične tedencije".   Ta namen pa nij isti se „Slovenijtnim", nij nasproten njenemu.    „Sloveniji" program je namreč po   pravilih:   zabava  pa vednostno izobraževanje.   V tem drugem delu poklica se obeh društev namena   res nekoliko dotikata, ker vednostno izobraževanje se res tudi doseza po berilih in predavanjih.  Ali pokrivata se ne ta dva namena! Treba je namreč ločiti  in pomniti:  v   „slovenskem literarnem društvu" bodi predavanje ali delo slovstveno samo sebi  namen, v „Sloveniji"  pa le pripomoček v dosego namena.   Tako se je tudi, po zapisnikih „Slovenije" soditi, stvar vedno smatrala  in  izvrševala;  vsaj drugače pa tudi nij moglo biti, zakaj katero društvo hoče slovstvo zaradi  slovstva  samega gojiti, tedaj si ne sme določiti  še  druzih  nalog in namenov.  Poklic „Slovenije" se je pa koj se začetka zravnal veliko širše, nego veli pravilo; tako je nanesla časova potreba. „Slovenija" je imela tako družiti  svoje ude  v prijateljstvu in domovinskej  ljubezni, krepiti jim s času primernimi govori naroden čut pa značaj, navduševati jih za ideale,  zastopati slovensko dijaštvo na Dunaj i o raznih prilikah in ohranjevati bratovsko vez slovansko. Ta razširjeni poklic je „Slovenija" častno, zares  častno izvrševala vsa  svoja leta, ta  tradicija se je ■ ohranila do današnjega dne!   Mimo tega pa j— po zapisnikih „Slovenije" soditi — se na j slovstvene vaje nij tako gledalo;  ne da bi (manjkalo moči ali pa veselja do njih, ampak [odpuščale so se vaje take, ker je  bilo dru-zega dela dovolj, ker je pa tudi skušnja učila, d«   s   tacimi   rednimi slovstvenimi vajami odvračajo se od „Slovenije" ravno oni  d i jaci, katerim je „Slovenija" nuj bolj potrebna (da li „Slovenija ne bodi samo zabavno društvo, temveč da  prinašaj   narodu   —  značajev in mož!) V tem delovanji   „Slovenije"   pa slovstvena predavanja nijso bila sama sebi namen, ampak k večemu sredstva za izvrševanje zgoraj naznačenega lepega   pa  širnega namena! Posebno tedaj, ko  se je  porajalo   naše društvo, bila so v „Sloveniji" berila jako redka — ali kdo je očital tedanjcj  „Sloveniji", da ne  spolnuje   svojih  dolžnosti   in   kdo nam ne zatrjuje, da ona  doba  „Slovenije"  ne bi bila živahna in lepa ? Tako se tudi uprav v najnovejši čas zmirom po vda rja,  da „Slovenija" bodi pred vsem središče zabavi  in semenišče slove možatim,  Slovencu  in času primernim prepričanjem — ali dosledno se pristavlja, da brez tistih rednih ,pustih" predavanj na društvenih zborih.   Tako se nam tudi čisto naravno zdi,  da „Slovenija" v 12 letih svojega života nij  napravila toliko  beril, kolikor pa
„slovensko literarno društvo" v 3 letih. pSloveniji" namreč je bilo slovstveno delovanje le pripomoček v dosego glavnega namena, ^literarnega društva" pa bodi slovstveno šolanje namen, jedin namen. In tacega društva, ki posvečuj vse svoje moči j e d i-nemu namenu: vaditi se v slovenskem jezici in v slovstvu njegovem — tacega društva bo na Dunaji toliko časa treba, kolikor dolgo se bo naš jezik po „naših" srednjih šolah vede* in nevede v kot postavljal! — Iz vsega tega pa sledi, da „slovensko literarno društvo" uže po svojej notranjej osnovi nij moglo biti nasprotno „Sloveniji", ka si namreč nij postavilo ni istega ni nasprotnega namena!
„Slovensko literarno društvo", imajoče v čislih svoj določeni namen in svoja pravila, pa tudi zares nikdar nij nasprotovalo „Sloveniji" in nikdar nij segalo v njeno  področje. Udje uaši dajali ao „Sloveniji",  kar je  njenega: Vpisavali so se va-njo (letos v prvem poluletji samo  štirje izmej  štiri in dvajset na Đunaji bivajočih udov „literarnoga društva" nijso bili ob jednem udje „Slovenije") — zahajali v njenene seje — delovali  kot udje in odborniki (v 1. tečaji  1880 so bili izmej G odbornikov „Slovenije" štirje odborniki ob jednem udje in razen jednega tudi odborniki „li terarnega društva"  — in tedanji prvosednik „Slovenije" more ravno z delovanjem teh odbornikov g. dopisnika prepričati, „da se lehko navdušeno  deluje v društvih na Dunaji") — in udje „slovenskega literarnega  društva" so ob jednem udje „Slovenije"  brali v „Sloveniji" primerne spise. Sploh: delili so kot pravi udje „Slovenije" vse ž njo! Na drugej strani pa se tudi nij kazalo nobeno nasprotje, če so bili kakor letos prvosednik,  podpredsednik in tajnik „Slovenije" ob jednem   delavni udje v „slovenskem literarnem društvu".  Vse to bi mej poštenimi ne bilo mogoče,  če bi ne bilo sloge! Dalje naše društvo nij nikdar lastilo si nalog ni čestij, ki jih ima „Slovenija". „Literarno društvo" nij  nikdar „zastopalo" tukajšnjih slovenskih visokošolcev in  celo samega sebe ne o raznih prilikah;  udje „slovenskega literarnega društva" se po slovanskih društvih ali drugodi nikdar nijsmo predstavljali kot taki, nego vsakikrat. le kot „Slovenijani", ker vemo, da jedino „Slovenija" zastopaj dunajske akademike slovenske.   „Literarno društvo" se celo nikdar nij dalo nikjer  pozdravljati, tudi se nij čutilo razžaljeno, če se imenovalo nij, ker vsekdar smo v tacih slučajih povdarjali: „mi smo jedno se „Sloveniju", ona kot Slovence tudi nas zastopa, samo da imamo mi razen nje tudi svojo skromno šolo!"   Iz tega pa sledi jasno, da tudi v delovanji obeh društev nasprotja nij bilo in ga nij!
Po vsem tem, da num gosp. dopisnik ne omenja ni jednega fakta, ki bi mu opravičil in potrdil samosvestno trditev o nasprotovanji in neslogi, a da smo mi zgoraj brez vsega le-potičenja kazali dogodkov, ki vedno po društvenih zapisnikih pričajo, da „slovensko literarno društvo" hodi izza svojega začetka prijazno poleg „Slovenije", da se celo smatra v nekem smislu, za del „Slovenije" : po vsem tem more slovensko razumništvo dobiti si pravo podobo društvenega razmerja in biti zadovoljno ž njo, ob jednem pa more tudi soditi prav one dopise, ki tako žaljivo devajo na obtožno klop ravno one gospode, ki imajo volje in vstrajnosti dovolj, delati vspešno v obeh naših društvih! Tako zbadanje se mora tembolj zavračati, ker se, kakor v onem dopisu z Dunaja, skriva za plaščem nedosežne „navdušenosti" in miroljubja,
v resnici pa nij druzega nego cvet in sad ne-kacega smešnega velikAčenja („nil sine nobis" !) in pa neodstojne lehkomišljenosti, ki naj bi se nikdar ne vtikala v resne namene in resna načela! Iz take lehkomišljenosti, ki pa morda nij hotela biti zlovoljna, privrvel je tudi on rpereat slovensko literarno društvo", na katero vi, g. dopisnik, tako zadovoljno kažete, ki se je pa — mimogrede vas postavimo na laž — samo je d enkrat čul, prvič v predzadnje j „Sloveniji" ali tudi tedaj num v tolažbo pozno v noč in ne iz ust „Slovenijana" ! Oni „pe reat" pa je bil tudi otrok trenotne situva-cije! Neradi povemo, a zarad resnice moramo, da se je namreč ist večer v zabavnem delu prvič s prvosednikovega stola ščuvalo na „literarno društvo" brez vsega povoda z naše strani. To pa je bil prvi klic na prvo javno vojsko, toda ostalo je tudi pri samem klici. Torej celo prve vojske nikdar nij bilo! Od kodi da gosp. dopisnik jemlje svoje „tajne in javne vojske, ki bi celo meje presegale", tega mi ne vemo, zakaj nikdar nij „slovensko literarno društvo" napadalo „Slovenije" ni po zborih ni po časopisih, a tudi „ Slovenija" „literarnega društva" ne. V prvo naj se sreča „slovensko literarno društvo" se „Slovenijo" po časopisu na klic dopisa v 142. št. „Slovenskega Naroda" — v prvo se je netaktno vedel prvosednik „Slovenije" proti »literarnemu društvu" v omenjenej seji. (Naj se ne misli, da se mi dotikamo društva „Slovenije"). In tu moramo pač g. dopisnika opozoriti: kdo provocira? kdo je hotel vznemirjati društvo, kdo hotel kaliti slogo mej nami ? Pa se nam vsaj ne bode odgovorilo, takisto „nemško-kla-sično", da hi „slovensko literarno društvo" provociralo — „durch seine auftallende Rune" !! Vse torej, kar pripoveduje dopis o javnih vojskah, je predrzna laž; da se je „tajno", kakor je pogovor v družbah nanesel, stvar razpravljala mej prijatelji, to je gotovo, a da bi se tii o „vojskah" govorilo, bilo bi vendar malo preveč — marcijalno!
(Konec prih.)
Petindvajsetletnima ljubljanskega obrtnega pomožnega društva.
(Konec.)
Ko so omolknili živio-kliei, ki sta jih vzbudila dr. Bleiweisovo pismo in novomeški brzojavni pozdrav, se oglasi g. vladni sovetnik grof C h o r i n s k y ter se zahvali govornikom, kateri so se častuo spominali njegovega pokojnega očeta, ki je bil obrtnemu pomožnemu društvu prvi pokrovitelj; razvoj tega društv/i, čegar začetek je bil zelo skromen, je veselo znamenje in država mora želeti da bi vedno tako napredoval obrtni stan. V to ime napije g. vladtii sovetnik obrtnemu stanu. Upravni odbornik g. M. Gerber nakloni zdravico preč. g. proštu dr. Jarcu, ki je svečanost društvene petindvajsetletnice pričel s cerkvenim opravilom. Prost g. dr. Jarec dvigne čašo na slavo obrtnega pomožnega društva, katero je uže toliko dobrega storilo, in izreče željo, da bi bil za druz.h 25 let društveni opravilni vspeh ne dvakrat trikrat, nego desetkrat večji kakor dandenes. 6. Hora k je napil mestuemu županu, ki mora vselej zraven bit', kedar me ščanje obhajajo kako svečanost; ljubljanski g. župan, pravi govornik, se je danes lehko prepričal, da Slovenci in Nemci v LJubljani prav dobro shajajo mej seboj, če le hote. Potem pros' besede g. Grasselli in dokazuje, da je jako napačno in nepotrebno razglašati razliko  stanov,  mej katerimi je bila mržnja
opravičena pač nekdaj, ko je bil š« sovražen jeden stan drugemu; zdaj je pa svet uže davno sprevidel, da so potrebni vsi stanovi in da imajo vsi jednaki namen, vsi tist smoter, namreč pospeševanje blagostanja človeštvu. Hujskanje jednega stami na drugi je tako nemiselno, kakor snivanje narodnosti, ki so tudi vse jednako poklicane delati za napredek človeške družbe. Slovenci v obče in Kranjci posebe nobenemu ne kratijo njegovih zaslug ne glede niti na stan niti na narodnost; vsak nam je dobro došel, kdor se naseli mej nami, da le spoštuje naše pravice. To priča ravno današnji dan, ko društvo po velikej večini obstoječe iz domačinov, jednodušno slavi moža, ki nij naše zemlje sin. G. 11 - »tak nij Kranjec, niti Slovenec, nego Č'eh, in mi bi mu priznali zasluge, naj bi bil Nemec, Madjar ali kar koli; a veseli nas, da je mož, ki stoji na čelu društva, katero danes praznuje svojo peti nd vaj set-letnico, Slovan in da mej nami nij zatajil svojega Slovanstva, kakor mnogi drugi; zato govornik napije značajnomu Slovanu, Čehu Horaku. Po gostem je skupščina glasno odobravala govornikove besede in navdušeno sprejela to n:ipit niru. V rodoljubni ogenj, ki ga je zanetila ta zdravica, je olje vlil g. Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije' , nanašaj e se na spomina vredno narodno svečanost, ki smo jo Slovenci obhajali pred tremi leti ob sedemdeseti godiščnici dr. Janeza Rlei-weisa. Obžalovtije da nij navzočen naš voditelj, pozval je g. Hribar družbo, naj odsotnemu na čast izprazni čase in trikrat zakliče ,,živio mnogaja leta" ! Samo ob sebi se umeje, da je doniorodno občinstvo z izredno radostjo ustreglo temu pozivu. Čez nekoliko časa poprime besedo g. poslanec Klun in, oziraje se na lepo slogo, ki tukaj navdaja mnogobrojno društvo raznih narodnostij, spomina na poslednje volitve v trgovinsko in obrtno zbornico, pri katerih so trgovci in obrtniki tako sijajno pokazali svoje spravoljubje, izpove svoje prepričanje, da bodo možje, katere so volilci počastili s svojim zaupanjem, vspešno delali na korist trgovine in obrta, ter naposled napije predsedniku trgovinsko - obrtne komore, gospodu K U Šatju. Ta napitnica je bila iznenada povsod čisto naravnej in zato tem bolj po-menljivej ovaciji — zdanjej vladi. (J. Kušar, zahvaljevaje se za izkazano čast in zagotavljaj e, da bode zbornica, katerej on predseduje, prizadevale si storiti kolikor mogoče za izboljšanje trgovinskih in obrtnih odno-šajev na Kranjskem, je poudarjal, da je največ znvisno od vladne pomoči. Iz tega uzroka e sinejo trgovci in obrtniki nadejati boljših časov, ker je zdanja vlada pokazala, da sta jej pri srci razvoj trgovine in obrta in da dobro razumeva njijne potrebe. To svedočijo vladne gospodarstvene predloge, zlasti postava glede o d e r u š t v a, dalje postava, k obrtnim posojilnicam olajšuje prihodnin-ski davek i. dr.; zato napije on zdanjemu m i-nistersvu in pred vsem njega prvosednikn g. grofu Taaffeju. Po teh besedah nij bilo ni konca ni kraja slava- in živio-klicev, ki so se ponavljali, ko je g. stavbeni sovetnik Potočnik predlagal, naj se ta sijajna izjava popolnega zaupanja takoj po brzojavu naznani nj. eksc. grofu Taatteju. Ta nasvet je bil s živim odobravanjem jednoglasno sprejet in potem br z sestavljen ter odposlan sledeči telegram:
nj. ekscelenci gospodu ministrskemu predsedniku grofu Taaffeju na Dunaji. V proslavljanje petindvajsetletnice usta-
novljenja ljubljanskega obrtnega pomožnega društva zbrani ljubljanski meščan je se v smislu dotične napitnice prvosednika trgovinskej zbornici Vašej ekscelenci najiskrenejše zahvaljujejo za gospodarstvene postave in postavne predloge, ki so bile pod Vašim ministerstvom ali sklenene ali stoprav nasvetovane, in izrekajo Vašej ekscelenci svoje popolno zaupanje.
To je bil konec oficijalnemu razdelku banketa, po polnem vreden lepe svečanosti, ki jo je praznovalo obrtno pomožno društvo, svečanosti, katere se bode radostno spominal vsak, kdor se je je udeležil.
Gostje so se zdaj polagoma jeli razhajati, nekateri pa so v prijateljskih pogovorih skupaj ostali še do večera.
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Karol L u do vik) izrekel se je prav pohvalno o patrijotičnih pomožnih društvih v Kranjskoj. Osobito se je čudil, da imati društvi v malej Kranj skej toliko premoženja in materijala. — Društvu „rdečega križa" pristopili so vsi udje ljubljanskega „Sokola" kot izvršujoči udje.
— (G. ministerski predsednik,) nj. ekscelenca grof Taaffe je prestojništvu obrtnega pomožnega društva na telegrafično za upnico, katero mu je v nedeljo poslala skupščina, zbrana pri petindvajsetletničnem slavnostnem banketu, včeraj telegrafično odgovoril sledeče:
Vaš telegram so ni i za menoj poslali v mojo graščino Ellischan, Naj-srčnejšej mojej hvali za izjavljeno mi prijazno mišljenje pristavljam, da vzajemno zaupanje jači združeno delovanje. Taaffe.
— (G. deželni predsednik "VVin kler) je včeraj dopoludne pohodil višje razrede mestne dekliške šole v tukajšnjem uršu-linskem   samostanu  in  dalje  časa poslušal izpraševanje.
— (Odlikovanje.) Deželne sodnije sovetniku pri okrožnej sodniji v Rudolfovem, gospodu Ivanu Logarju, podeljen je bil povodom upokojenja brezplačno naslov in značaj nadsodnijskega sovetnika.
— (Imenovanje.) Pravna praktikanta g. Josip Fraidl in g. Anton Brumen imenovana sta avskultanta za Kranjsko.
— (Umrl) je predvc'eranjem daleč po našej zemlji znani posestnik, trgovec in podjetnik g. Martin Po to čin ob Savi pri sv. Petru pod Zidanim mostom. Glej gori dopis od Save.
— (f Franjo pl. P i 1 p a C h) c. k. stotnik v pokoji, vrl narodnjak, umrl je 18. t. m. v Trstu in bil 20. t. m. popoludne ob 5. uri pokopan. Naj ohranijo blagemu možu mnogobrojni njegovi prijatelji v Gorici, Ljubljani, Krškem in Loki, v katerih mestih je dalje Časa bival in povsod navdušeno zastopal narodno stvar, blag spomin!
— (Nesreča.) V nedeljo popoludne peljal se je s čolnom po Vrbskem jezeru 17 letni Julij Franke, sin celovškega zidarskega podjetnika. Bil pa je precej močen vihar, preobrnil je čoln in mladenič je zginil v valovih.
SQOO ml
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupce valci.
BrošuHca fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Bohloseer, Trat. (419—1)
Sorodnikom, prijateljem in znancem dajemo pretužno vest, daje danes ob jednej uri popoludne naš preljubi oče, oziroma soprog in tust, gospod
Martin Potočin,
posestnik v sv. Petru pri Zidanem mostu, posestnik srebrnega križca za zasluge,
v 69. letu svoje starosti, po dolgej in hudej bolesni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, blago svojo dušo izdihnil.
Pogreb bode v četrtek 21. t. m. ob 4. uri popoludne.
Svete zadušnico se bodo brale v loškej Cerkvi potek 22. t. m. ob H. uri zjutraj.
Ranjcega priporočamo blagemu spominu.
Sv Peter pri Zidanem mostu, dne l!t. julija 1881.
Marija Potočin. .oj. Kosniolj,
soproga.
Vinoencij Potočin, Anton Potočin,
sina.
Marija Ghon, Joaipina Srebre, Ana Slano, Betti Potočin,
hčere.
Dr. G vid on Srebre, Dr. Kari Slano,
zeta. (418;
Zahvala.
Andrej Nenekovič, c. kr. profesor, se zahvaljuje v svojem in imenu svoje soproge Filomele Senckovič, roj. <«er-zabek, in v imena vseli sorodnikov za tako Ijnbeznjivo sočutje mej boleznijo in o smrti gospoda
Maksa Gerzabeka,
c. kr. vpokoj. dežel, naiuestništva inženorja.
Konečno se zahvaljujem še za mnoge lepe nagrobne vence. (420) V Ljubljani, dne 20. julija 1881.
Zdravnik,
BlovenSčine ali vsaj druzega slovanskega jezika zmožen, išče se za trško občino Branlovče v Snvinj-sU«j dolini. Imel bode prosto stanovanje, po 100 gl. občinske rouiuneracije na leto ter obširno prakso za posebno plačilo v devetih združenih občinah, v katerih nij zdravnika. — Oglasbe, ako mogoče se spričevali, pošljejo naj se do IS« uv mi M si issi županstvu Hrusiovče na Štajerskeiu. (412—8)
Dve lepi sobi
s kuhinjo, sredi mesta, dasta se za tri mesece prav ceno v najem. — Več pove administrac ja „Slovenskega Naroda".
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slast do Jedi, alabi želodec, smrdečo sapo, napihnenjc, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja peso k in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč V želodci, pre-obloženje ielodoa z jedjo ali pijačo, črve, oper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlat > žilo.
Oliiviui ztiloiga.t
Lekar C. Hrady, Krerasier, Moravsko. 5j" Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane isjar-        k»: "9*6
IE?ra,-v-e ima ssuxan.o: V LJubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J o s. Bergroann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h. G u g 1 i e 1 m o. Celje: lekar J. Kup f e r-schmiedj Kranj: lekar Drag. Savnik; K i m n i k: lekar Josip Močnik.
WT Svaritev! Ker se v zadnjem času
naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje MUHO v zgoraj navedenih zalogah in pazi mij se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnone besede: Kchto Maria-zcllcr Magentropfen — Jirady & Dostal — Apo-tbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske imitero božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varNtvouo zimnicu) e in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, dii bodo sodmjski kaznovalni izdelovalci in prodajalo!. (3tf2—49)
^ico leš    §i 5< Jo ^rC S
c   c   c   e r
T3    c t
So
h- CC ij< JO if5      t> Ji iO I-
i - ci m rs (s .-> iO
08
g O
s*
(4 M u?
"P
Q
% g 2 «
► >
3 a
•r-i (O ®
o S -S 8 a os c s
SP I -2 A
a W
o s s
O "c     k3 /5
i— 30 N
5
« Jfl 1.9 J
'SO
a.2
ao
a >» « a
06
—'   «1      ! ?
B    «>■/; «
•to rp
O«_I
Bergerjevo mediciniCno mjilo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah se sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo mjilo iz Mmole ima 40% koneentr. smole iz lesa ter se stvarno od vsega druzega mjila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekuujeufu izogne« zahteve usij se odločno lier-gerfvvo mjilo iz Minole ter naij se pazi na znano varstveno marko. Kot niileJNe mjilo od Mmole za odstranjenje vseh
m risi osi ij na pol I i
zoper izpuščaje na glavi in koži otrok in  kot nepresežno kosmetično mjilo za umivanje in kopanje pri VMakdiiujpj rtsbl služi
Bergerjevo glicerin-mjilo od smole
imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši.
Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo ima lekar      11 1 1 1  v OP AVI.
V zalogi v vseh lekarnah cele države.  Glavne zaloge pa imajo: V LJubljaui pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piccoli, W. Maver in J. pl. Trnkoczv. V Kočevji J. Bran ne. V Krftkent J. Bome-ker. V Idriji J. VVarto.  V Kranji K. Šavnik.  V Litiji Jos. Beneš. V Novem mestu D. Rizzoli. V Radovljici A. Rob le k.
V Vipavi A. Ko nočny. (22—13)
Izdatelj in urodnik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.