V Ljubljani, torek dna 8. avgust« 199« Posamezna «t®v. 30 P*T • 1" 20 K Uhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 840 K mesečno.......50 • ca nsed. eiemlje. 860 a u Inozemstvo • ■ eoo. Oglasi za vsak mm vtflne stolpe« (88 mm) . t K mali oglasi do 80 mm stolpca (68 mm) , 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto ln politiko. Uradnlfttvo* MiktoUtevaeMtaitmfL TIMH M.f» llpravnlitvot Sodna atitt K.C Telefon tt81 Batna kr. poet tek. oradA Ljubljana, 8. avgusta. Naši komunisti so bili dolgo Časa »matrani kakor izraz nezadovoljstva, Jd išče duška in krivcev zla, ki izhaja iz vojnih izgub narodnega premoženja. Njihovih revolucionarnih klleev se ni hotelo vzeti resno, temveč se je neprestano iskalo opravičb, češ, da gre na koncu vendarle za delavski pokret, ki pa pod vplivom Rusije še vre in še ni nastopil merjenih potov za socijalne reforme. Zal da smo se bridko varali. To raz-tčaranje je zlasti težko za demokratsko stranko, ki je do poslednjega skušala zadržati prepričanje, ki je bolj in bolj dobivalo trdno podlago nepobitr bih dokazov, da namreč komunisti niso ftranka, ki hoče v tej naši državi doječi delavstvu enakopravno stališče, četudi z bolj radikalno metodo, temveč da so komunisti na delu, da se s silo menja družabni red in zruši naša država. Moskovskim nasilnežem smo trn v peti in od tamkaj neprestano prihajajo vesti, kako gospodje boljšc-riki želijo Uničiti Jugoslavijo in obnovit Avstro - Ogrsko kot sovjetsko fe fleracijo. Končno je bilo treba zlo odkrito pri-tnati in začeti z lečenjem. Komunisti doma niso našli brani te-fjev. Zagrebška buržoazija, ki ruje proti državi, se ima mnogo bolj bati komunistične revolucije, nego srbski teljak. Zato zavratnih opazk in kritik raznih brezzobih organov zagrebškega relekapitala nihče resno vzeti ne more, Socijalni demokrati Jugoslavije so strogo obsodili teror in priznali, da mu treba energično stopiti nasproti, a vzdrževali so svoje teoretsko stališče, da fadi političnih pogrešk ne gre omejevati politične svobode delavstva in tudi ne gre ovirati dela sindikatov. Zemljoraaniki in narodni socijalci so, dasi v opoziciji, glasovali za zakon o Vaščiti države. Zato se nič ne čudimo, če so se ko-(nttnlsti zatekli v inostranstvo za pomoč. V praškem senatu in v dunajski »Arbelterzeitung* so nemški soeijalni-Jemokrati smatrali kot dobro taktičn potezo za svoje stranke in svojo državo, da napadajo našo državo. »Arbei-ter Zeitung», ki je sicer bila dosti objektivna je padla na nivo »Sechsuhr-blatta* in se služi da vzbudi primerno ogorčenje, ostudnih laži. Ona trosi vest, da je samo v Beogradu 14.000 delavcev zaprtih, falsificira zakon, mešajoč vanj kot splošne določbe enane izjemne paragrafe o hajdukih ki so pa povrh izpadle, še predno je bil zakon parlamentu predložen, »Arbeiter Zeitung* mirno trdi, da bode krivce sodila policija, dasi sama citira eakon, ki vse judiciranje na podlagi novega zakona izroča sodnijam. »Ar-boiter Zeitung* se ni potrudila, da kon-ftatira, da so določbe proti vagabun-lom in o ravnanju z eksplozivnimi rnov-mi vzete naravnost iz avstrijskega ka-eenskega zakona, ki velja v Sloveniji In Dalmaciji, in tudi v republiki gg. Seitza in Adlerja. Kar piše glasilo avstrijske socijalne demokracije o 14.000 uprtih, je bajka. To gradivo daje inostranstvu »Jugoslavija* s svojimi pretiravanji o »ječah, ki se polnijo*, dasi dobro ve, da v Sloveniji ne sedi razim posl. Korena, ki je prenašal za-rotniške pošte iz Moskve, noben komunistični vodja. Posebno nas ogor-Cujejo vesti, ki jih objavlja »Arbeiter Zeitung* o ravnanju z aretiranimi poslanci. Dasi bi ljudje, ki so uprizorili motanje bomb med občinstvo v Beogradu in ki so povzročili, da sta otro-čiča našega Draškoviča morala videti, kako jim umira oče pod revolverjem hordelskega vratarja Aliagiča, nikakor ne zaslužili ozirov, je vendar zasluga ravno Svetozara Pribičevida, da se preiskava vodi javno, takorekoč pod očmi časopisja, in so žurnalisti celo iineli vpogled v ječe. »Arbeiter Zcitg.* pa je padla v nizkotno kleveto, da se baje (»soli*!) komunistični poslanci v zaporu strahovito mučijo..s Razmerju med našo državo in Av-r-trijo nesolidna gonja- »Arbeiter Zeitg.* no bo v korist. Ze oddavnaj se na Dunaju in v Gradcu skrivajo prevratni Cementi proti naši državi: radičevci, Šusteršičevci, frankovci in komunisti — vse to uživa zaščito dunajske vlado. Ko so na Nemškem socijalist! dali streljati komuniste, je bila stvar za Dunajčane druga. Tam v Nemčiji niso mnogo čakali sodnije, ampak kratkim procesom so izčistili položaj. Kako se je to gospodom okrog »Arbeiter Zeig.» dopadalo! " Debata, kl so jo Nemci povzročili v fcSkem senatu, ni v stani kvariti raz-! Velike odločitve v Parizu SESTANEK VRHOVNEGA SVETA. - USODA GORNJE ŠLEZI-JE. - PROGRA M SESTANKA. Pariz, 8. avgusta. Danes popoldne je otvoril zborovanje vrhovnega sveta ministrski predsednik Briand, ki mu Je stal ob strani minister Lou-cher. Seji so prisostvovali ministrski predsednik Lloyd Qeorge, lord Cur-zon, ministrski predsednik Bonomi, minister zunanjih poslov della Torre-tta, zastopnik Zedlnjenlh držav, polkovnik Harvay, japonski poslanik v Parizu vlcomte lchi, japonski poslanik v Londonu baron Hayashi, kakor tudi Izvedenci zavezniških držav v gornješleskem vprašanju. Belgijsko odposlanstvo se seje ni udeležilo, ker e bila posvečena edinole gornješle-skemu vprašanju. Ministrski predsednik Briand je pozdravil navzoče in povabil posamezna odposlanstva, naj podajo splošen pregled gornješleskega vprašanja. Predsednik komisije izvedencev, Fremageot, je pojasnil juridično stališče Francije in dokazal, da se glasovalno ozemlje lahko razdeli ln da se mora razmejitev ravnati po izidu skupnega glasovanja. Sir Cecil Hearts je obrazloži! angleško stališče, ki je prišlo do zaključka, da je industrijsko ozemlje nedeljivo, in da se naj nedeljeno prisodi Nemčiji. Pariz, 8. avgusta. Sinoči se je vršila dolga konferenca med Llovdom Georgeom in Briandom, da se doseže direkten sporazum med Anglijo in Francijo zaradi Gorenje Šlezije. Dunaj, 8. avgusta, »Politische Korre-spondenz* poroča, da so se avstrijski poslaniki v Londonu, Parizu ln Rimu zglaslll pri tamošnjlh vladah ln Jih ponovno opozorili na nujno pospešenje kreditne akcije za Avstrijo. Prosili so, da se postavi to vprašanje na program zborovanja vrhovnega sveta. Pariz, 7. avgusta. Na dnevnem redu konference vrhovnega sveta so razen vprašanja pošlljatve vojaških ojačeni v Oornjo Slezijo in dodelitve glasovalnega ozemlja tudi vprašanja ukinienja prisilnih odredb na Renu, obsodbe vojnih krivcev, dobave zrakoplovnega materljala za zračni promet v Nemčiji, ortlentsko vpra šanje, pomoč Rušili in finančni položaj Avstrije. Pred padcem boljševiškega režima GORKU DIKTATOR ZA PREHRANO. - L JEN IN ODHAJA V ITALIJO. - KRVAVA VSTAJA V UKRAJINI. (Glej tudi članek na drugi strani.) Beograd, 8. avgusta. Presbiro poroča iz Pariza: Po najnovejših poročilih iz Rusije ie imenovan Maksim Gorkij za diktatorja za prehrano vse Rusije. Gorkij je ie dobil potrebna pooblastila. V kratkem namerava priti v Evropo in začeti pogajanja v svrho odpošilja/tja živil Rusiji. I/. Rusije odidejo v kratkem tudi tri delegacije pod vodstvom profesorja Pehtareku, Jofeja in Lunučarskega, ki bodo odšle v Zedinjene države, Italijo, Češkoslovaško, Francosko, Angleško ln skandinavske države, v svrho organizacijo prehrane bednega ruskega prebivalstva. Beograd, 8. avgusta. Presbiro po-1 j ali hud odpor. roca lz Pariza: Po nekaterih vesteh I iz Rusije izgleda, da bo Ljenin dne 15. avgusta odpotoval iz Rusije v Anglijo in liaiijo iz zdravstvenih ozirov. V inozemstvu sc bo nudil dalj časa. Ta vest doslej še ni potrjena. Ce bi se vest potrdila, tedaj bi se moglo sklepati, da pomeni odhod Ljenina iz Rusije padec boljševiške- ga režima. Bukarešta, 8. avgustu, lz Ukrajine prihajajo poročila, ki potrjujejo izbruh protirevolucijonarnc vstaje. Glavni povod vstaji so dale rekvizl-cijc živil. Sovjetski oddelki so v štirih distriktih naleteli na močne protirevolucijonarnc oddelke, kl so izva Grki na pota v Angoro Carigrad, 6. avgusta. Po osemdnevni pavzi. ki je flediJa grški ofenzivi v Ana-toliji. se zdi, da je giška armada po vesteh grškega izvora zopet začela prodirati in sicer z namenom, da takoj zasede Angoro. latendantura in pressrbovali-šča so se preselila v Eskjšehir, ki služi grški armad: pri prodiranju kot baza. Atene, 7. avgusta, (Atenski prestaro)., Ministrski predstdrik Gunaris fn vojni I mmister sta d'rjtla na krovu torpedn9-ga rcSdca »Velos* v Brusi. Ouuaris je iziavii čaanika «m, da ee bob operacl.e zopet ra^ele :n nadaljevalo tar.o dilgo. dokler te bo zlomljen zadnji odpo: sovražnika. Carigrad, 7. avgusta. KetnaHstična vlada namerava prepeljati arhive iz Ango-re v Cezarejevo. Ustanovitev zunanje-političnega odbora Beograd, 8. avgusta. (Izv.) 2e pred nekaj časa izražena misel o osnovanju stalnega parlamentarnega odbora za zunanjepolitične zadeve se sedaj zopet živahno pretresa v parlamentarnih krogih. Odbor naj bi se pečal, kakor drugi te vrste, z vprašanji naše zunanje politike. Zunanji minister bi redno referiral odboru o zunanji politiki tako, da bi parlament direktno sodeloval v njej. Odbor bi imel tudi odločevati vsaj v glavnem o postavljanju naših diplomatskih uradnikov v zunanjem ministrstvu. Kakor se čuje, bo vprašanje osnovanja tega odbora ena točk novega vladi-nega programa, na katerem delajo sedaj delegati demokratske in radikalne stranke. Nekaj poslancev je mišljenja, naj bi se ta odbor sestavil Ie iz strank vladine večine, drugi pa so za to, da se izvoli iz vseh strank po proporčnem sistemu. RAZDELITEV A.-O. BRODOVJA. Rim, 8. avgusta. Reparacijska komisija je odobrila načrt za razdelitev avstro ogrskega trgovinskega brodovja med Italijo in Jugoslavijo, ki sta ga izdelala Bertolini in Trumbič septembra lanskega leta. Vrednost teh ladij se ne vračuna v reparacijski konto. merja dveh bratskih držav. Motivi so preveč prozorni, čudimo so pa, da vlada ni smatrala za potrebno, da v to; debati poda primerno izjavo. Ze mnogokrat je bil naš narod zaščita evropske kulture. Tisoč let se je boril z islamom, da se je za robstvom in mrliči našega naroda mogla razvijati civilizacija,. V svetovni vojni je izkrvavel srbski del naroda za zapad-no orijentacijo sveta napram pruskemu militarizmu. Zahvale za to ni žel. Pač pa vsi izkoriščajo slabosti ki nas dušo radi nečuvenih žrtev v vojni. Danes preti Moskva, da prenese ruske razmere v celo Evropo. Industrije stoje, stoletni trud ruskega uma in delavne roke je uničen. Tudi na Dunaju in v Pragi si zmage socijalne psihoze ne žele. Zopet enkrat smo barijera vsej Evropi. Da nas pri tem vse, kar je malenkostno in zavidno, zahrbtno nv skakuje in zlorablja naše boje, da nas slabi, to nas ne bo odvrnilo za začrtane poti. Zaslišanje bivših komunističnih poslancev Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Dosedaj so bili zaslišani vsi bivši komunistični poslanci, ki so bili člani izvršilnega odbora. Oni taje vsako zvezo s terorističnimi organizacijami, vkljub tomu, da jim je znan obtežilni materijal, ki priča o njih krivdi. Pri zaslišavanju so se zamotali v velika protislovja. Zanikavajo osnovanje terorističnih (il-legitimnili) organizacij, priznavajo pa, da so se oddvojili od »eentrumašev*, ker le - ti niso hoteli pristati na osnovanje terorističnih odborov. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Kakor je razvidno iz dokazilnega niatcrijala preiskave proti komunistom, je komunistična stranka zlorabljala v svoje teroristične svriie sindikate. Med mnogimi drugimi dokazi, ki se nahajajo v rokah preiskovalnega sodnika, je tudi original pisma zagrebškega komunističnega poslanca Miljuša z dne 12ega aprila t. L, v katerem piše svojemu tovarišu sledeče: »Sindikati se v kratkem otvorijo in čim se to zgodi, bomo nadaljevali svoje delo. Kljub vsemu je situacija za nas dobra, čim se sindikati zopet odpro. Pokret se bo razvijal zopet z vso močjo. V nekaj dneh Vam pošljem obširnejše poročilo kakor tudi instrukcije za delo.* To pismo jasno dokazuje, kako so skušali komunisti pod pretvezo zaščite ekonomskih interesov delavstva sindikalne organizacijo uporabiti za svoje teroristične namene. Beograd, 7. avgusta. Uprava mesta Beograda je kaznovala z enomesečnim zaporom mnogo komunističnih agitatorjev Med njimi je tudi več dijakov. Po končani kazni bodo vse te osebe iztirane v svoje rojstne kraje, kjer bodo postavljene pod policijsko nadzorstvo. Gospodarske zadeve Beograd, 8. avgusta. Na današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno dovoliti izvoz ječmena. Prepove pa se izvoz živinske hrane in to sena, ovsa, zo-ba in repnih odpadkov. Dalje se jo dovolil kredit od 1 in pol milijona dinarjev za čiščenje Save. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Ker je finančni minister dovolil izvoz denarja, bo v eeptembru poštno ministrstvu uvedlo zopet denarnopisemski promet z inozemstvom po predpisih mednarodne poštne konvencije. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) S 1. septembrom se zopet vzpostavi poštni paketni promet med našo kraljevino in Madžarsko. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Vsled veliko suše jo tudi voda Donave zelo padla in je zato podonavski promet med Beogradom in Dunajem zna to omejen. Vozijo samo male ladije. j' KOMPROMIS Z IRCI. 1 London, 7. avgusta. V}ada je odredila, da ee izpustijo na Bvobodo vsi internirani ali v ječah se nahajajoči člani irskega parlamonta. KATASTROFA NA M0TCJU. San Franclsco, 7. avgusta. Na višini Eureka (Kalifornija) se j« potopil parnik »Alaska* e 200 potniki Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Kakor se govori, je ministrski predsednik Pašič odložil objavo novega diplo-matičnega razporeda ter imenovanja v zunanjem ministrstvu. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) V Beograd je prispel Wi!jem Dickenson, tajnik cerkvene lige, referent Društva narodov za verske zadeve in član angleškega parlamenta. Prepotoval je že vse evropske države in namerava sedaj posetitl tudi Balkan, da se prepriča o izvedbi predpisov o zaščiti manjšin v mlrOVDl oogodbi. GRANICE NASE DRŽAVE. Beograd, 7. avgusta. Vprašanje razmejitve med našo državo in Albanijo, ki bi se imelo rešiti na poslaniški konferenci v Parizu, je za sedaj odloženo. 0 njem se bo sklepalo šele prihodnji mesec. Delegat naše vlade Andrija Rar dovič ostane v Parizu. Beograd, 7. avgusta. Generalštabni polkovnik Kalaiatovič prične tokom tega meseca ponovna pogajanja radi evakuacije še zasedenega ozemlja, ki pripada po rapallskl pogodbi naši kraljevini. Kakor znano, hoče italijanska vlada, naj bi se prej rešilo vprašanja luke Baroša, na kar naj bi šele italijanske četo evakuirale zadnji okupirani pas. Beograd, 7. avgusta. V Vršen prične Jutri mešana komisija z razmeiitvljo med Rumunilo in našo državo. Sodi se, da so bila sporna vprašanja rešena že povodom bivanja Take Joncsca v Beogradu. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Notranji minister ie stavil ministrskemu svetu predlog, da naj se žandramerija na naši madžarski meji potroji. POLITIČNI POLOŽAJ. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Pogajanja med radikalci in demokrati glede določitve programa za bodoče skupno delovanje so za nekaj časa odgodena. ODGODITEV ITAL'. PARLAMENTA. Rim, 8. avgusta. (Izv.) V soboto se jo zbornica odgodila na nedoločen čas. Vršijo se pogajanja med partito popolare in socijalista, ki naj bi do jeseni omogočila seBtavo nove vlade. Na čelu takega kabineta bi stal Nitti. MORILEC GROFA TISZE PRIJET. Berlin^ 8. avgusta. Hamburški časopisi poročajo, da se jo posrečilo oblastem prijeti morilca grofa Tisze, bivšega častnika Cserojaka. Csernyak je bil zaposlen v neki hamburški tvornici avtomobilov in je vzbudil pozornost policije vslod vo-like množine poštnoložečih pisem iz Madžarske in Dunaja, katere je prejemal vsak dan v Hamburg. Madžarska vlada zahteva iziočitev morilca. 0 tem to sklepal hamburški senat. Borza Zagreb, valute: dolar 166 — 16T, avstrijske krono 16 — 16.50, rublji 52. 30 K v zlatu 560 — 570, funti 590, na-poleoni 525 — 528, marko 210 — 215, liro 725, madžarske krone 45. devize: Borlin 210 — 210.50, Bukarešta 220, Milan 780 — 735, London izplačilo 610 — 613 ček 600 — 604, Nowyork kabol 160 — 170, ček 162 — 168, Pariz 1315, Praga 214 — 214.50, Švica 2800, Dunaj 15.29 — 15.40, Budimpešta 43.75 — M Efekti: Banka za Primorje 825. Trg. obrtna banka 245 — 260. Hrv. eskomptna banka 660 — 66<5. Brodska banka 425 — 435. Jugoslovenska banka 532 — 535. Ljub. Kreditna banka 815. Praštediona 5125 — 5160. Srpska banka 705 — 710. Rečka pučka banka 410, Gutmau 1330. Goranin 510 — 575. Slavonia 900 — 905. Nar. šumska industrija 605 — 610. Našička industrija drva 535 — 545. Ljub. strojne tovarne in livarne 860. Beograd, valute: dolar 41.57, frank! 320, leji 56, levi 37.50, marke 52.25. na-poleoni 131.50. devize: London 152.12, Pariz 321, Ženeva 702, Praga 53.60 — 53.95, Berlin 52.55, Milan 182.50. Ziirich, Berlin 785, Newyork 601, London 2169, Pariz 4867, Milan 2580, Praga 750, Budimpešta 150, Zagreb 350, Bukarešta 725, Varšava 0.31, Dunaj 0.62, avstr. žig. krone 0.63. Beograd, 8. avgusta. Presbiro poroča iz Dunaja, da se je vršilo zborovanje novosnovanega društva »Stara Avstrija*, na katerem je bil izvoljen odbor, v katerem so razni pro-sluli monarhisti. Izvoljeni so bili med drugimi general Vojnovich, bivši ravnatelj vojnega arhiva, zatem Oskar Montlong, pooblaščeni min. na razpoloženju, polkovnik Heller in dr. Oswald Straub, bivši nadkomisar. Ze samo imena teh oseb, izvoljena v odbor, dokazujejo jasno, da je društvo avstrijsko šovinistično in zatem karlistično. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Beograjski poslanik Zjedinjenih držav je izročil ministrstvu zunanjih del povabilo izvrševalnega odbora svetovnega novinarskega kongresa, s katerim se poživljajo predstavniki tiska v kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev, da pošljejo na ta kongres svoje delegate. Kongres se vrši v Hono'«-lu od 4, do 14. oktobra t. L Pred zlomom boljševizma b sto jim r zadnjimi odredbami Je Krakovska sovjetska vlada dokazala, Ida ni več in da n« moro biti več go-»podar situacije v Rusiji. Sestava vae-rnskega komiteja za borbo proti lakoti je dokaz, da sovjetska vlada danes 113 more voditi borlio proli prodre voluci-jonaroim elementom, ki izkoriščajo današnji skrajno kritični položaj. Že dejstvo samo, da jo ruska sovjetska vlada izročila vseruskemu komiteju nekako diktatorsko pooblastilo, je dokaz, da jo Ljenin s svojimi prijatelji prepustil upravo Rusije komiteju, ki ima dauoa nalogo, pomagati kritičnemu stanju ruskega prebivalstva, ki bo pa jutri z največjo labkoto prevzel v svoje roke tudi politično moč. Že sama sestava in osebe vserusko-ga komiteja jasno govore o bodoči nalogi ljudi, ki ga tvorijo. Predsednik vaeniskega komiteja je bivši sovjetski delegat v Angliji Kamjanov. Izmed članov sovjetsko vlade so nahajajo v komiteju Rikov, Krajin, Lunačarski in Gorkij. Zastopniki ruske buržuazije in inteligence so bivši predsednik drugo dume Golovin, bfvSi minister cnristič-ne vlade Kutlor, član komiteja ruski i kooperativ Korobov, predsednik akademije znanosti Karpinski, član bivle vlado Koronjskega Prokopovič profesor Sčepkin, založnik Efron. Tolstojev prijatelj Birjukov in grofica Aleksandra Tolstojeva. Važna je politična naloga, la jo izražena v pravilih tega komiteja, ker se iz teh pravil jasno vidi, da je sovjetska vlada spoznala, da ne more dalje upravljati z usodo ruskega naroda. Že pni člen toh prani pravi, ila sovjetska vlada izroča komiteju diktatorsko oblast, v borbi proti lakoti in vsem posledicam lakote. V tretjem členu se vpostavlja ekonomska svoboda, izroča se komiteju izključna pravica razdelitve vseh živil, pravica nakupovanja živil v Rusiji in inozemstvu. prvenstvo transporta in organi-zacjc prehrano. Komitet ima v rokah vsa polnomočja, da doseže na ta ali oni način oživotvorenjo svojih ciljev. V teh besedah je izročen komiteju velik del političnih ekeekutiv, ki pripadajo sicer samo državni upravi. V nadaljnjih členih pravilnika so prepušča komiteju za njegovo delo na vnem teritoriju Rusije popolna politična. svoboda prometa z inozemstvom brez kakršnih koli omejltov, dopušča ] se komitoju diskusija in kritika vseh naredb centralne vlade in lokalnih! oblasti, dovoljuje so mu svoboda glede tiska in razpečavanja brošur, poročil,] naznanil in popolna svoboda glede *.> ( ■stajanja; juridičnim osebam. l;i jih za to pooblasti vseruski komite, se po- j deljujo budžetna avtonomija, ukinja se i delavska , vojaška in sel jaška kon-j fcrola. 2o iz teb činov se vidi, da je vseru- \ Mu komite politična organizacija, ki ima popoln značaj eksekutivne državne uprave. Vpliv sovjetske vlade 'ia delo komiteja je povsem brezpomemben. Z eno potezo se ukinjajo vsi temelji današnjega režima in vzpostavlja se stanje, Id jo vladalo pred oktobrsko revolucijo. Sestava vseruskega komitoja je prvi! fcorak k zboljšanju razmer v- Rusiji., Ljudje in osebnosti, ki tvorijo komitet, j so jamstvo, da bodo rešili krizo, ki j danes preti Rusiji z veliko nesrečo. Seveda ta komitet ne bo mogel izvršiti svoje človekoljubne naloge brez podpore inozemstva. A da pridobi inozemstvo za skupno in uspešno akcijo, bo moral prevzeti tudi nalogo nasledstva sedanje sovjetske vlade. Ko je Ljenin otvoril prvo sejo vseruskega komiteja je v svojem pozdravnem govoru povedal odkritosrčne besede, (la ruska vlada izroča bodočnost ruskega naroda v roke ljudi, ki so bili vedno Rusi. Ljeninove besede iu nji>-gova politika v zadnjih časih govore jasno, da je oče boljševizma uvidel katastrofalne posledice pretiranih teorij, da pa kot človek načel ne more izginiti raz politično pozorišče na način. ki bi dokazal vsemu svetu, kam vodi režim boljševizma. Zato si jo izbral pot oportunizina.. V svojo sovjetsko vlado ni mogel poklicati elementov, proti katerim je bila naperjen ves boj boljševizma. Ustvaril pa je vseruski komite, ki naj polagoma prevzame vlado v Rusiji. Zmaga Ljenina na tretjem kongresu tretje lnternacijonale nad ekstremnimi elementi pod vodstvom Trockega je bila prvi simptom zloma boljševizma. .Sestava in izročitev diktatorske oblasti vseruskemu komiteju je naravna posledica Ljeninovega oportunizma. Razmere v Rusiji se jasne. Teorije padajo in približuje sc čas praktičnega in pozitivnega dela. Boljševizem se ie pojavil z nasiljem in s terorjem. Ruski narod je poživljal globoko krizo, ki ga je dovela do propasti. Gospodarske razmere boljševiškega režima, ki so ustvarile današnje obupno stanje v Rusiji, so dokazale brezpomombnost boljševiških teorij in značilno je. da je ravno Ljenin, oče boljševizma, bil prvi, ki je priznal, da je Rusiji edina rešitev v skupnem in harmoničnem delu vseh stanov. V vseruskem komiteju, ki so njega Člani ljudje, ki .jih poznamo iz njih politične preteklosti kot velike pobor-nike jBeruuke misli, danes lahko do-. zdravi jam o prvo rusko narodno Vlado, ki bo kot naslednica boljževiške etra h o vlade znala in vedela rellti Rusijo propasti katera ji je pretila. Zlom boljševizma v Rusiji in vzpostavitev narodne rusko vlade pa nikdo ne more bolj pozdravljati, kot mi Jugoslovani, ki vemo, kaj smo zgubili v Rusiji, ki pa še vedno upamo, da bomo našli v Rusiji, močni in »lini demokratski Rusiji, ono zaščito, ki smo vedno upali v njo, iu ki Še vedno zaupamo v njo. SuperRativ šolske mizerije S Posavja nam pišejo: Odločujoče faktorje vabim, da malo pokukajo tudi v ono zanemarjeno deželico, katero so nemški Štajerci imenovali »Sauzlpfel«. Povedalo se mi jo sicer, da se je o zadevi iže prelilo precej pisarnišk"ga črnila, vendar (a tekočina baje že na poti do prve višje inštanco tako pobleilj, da jo gospodje ne morejo več čitati. Še pred prevratom je Trboveljska promogokopna družba pričela z odkrivanjem svojih zakladov v ReS taliju pri Rajiienburgu. Posledica tega je vedno naraščanje Uolodolžnih, katerih jo danes žo nad 000. Od teh ena cela tretjina ne obiskuje šole. C'mu tudi? Šola je itak prenapolnjena. Nižji razreli rajhenburškc Eestrazrednice (s 0 učnimi sobami) so nabiti. Od pričetka minulega šolskega leta do Božiča je štel I. razred 112 in drugi 129 učencev! Otroci so sedeli tudi po oknih in tleli. Pozneje so dobili eno paralelko, toda brez lastne učne sobe. šolska oblast, je že lansko leto ukazala ustanoviti posebno šolo sredi delavskih kolonij na Senovem. Izvršile so ho nekatere predpriprave iu tudi v pošte v prihajajočo korporaeije so se izrekle za ustanovitev posebnega šolskega okoliša s pristavkoin, naj nosi Trboveljska, družila glavno bremo pri stavbi nove šole, kajti ona jo povzročila prirastek mladine. Od takrat vlada mir v vrhovih in nobena sapica ne moti trboveljske gospode pri rezanju kuponov in puščanju jugoslovanskega konzrimenta. Niti do prvega komisijonelnega ogloda še ni prišlo, pač pa smo zvedeli izza kulis, da se je imenovana družba postavila na jako praktično stališče. Ona baje pravi, da ne prevzame nikake žrtve za novo golo, Seš, m) Je davkopfaSevalki in kot taka itak prispeva za šolstvo. Jako premeten Izgovor, ki pa ne ime obveljati. Prvič družba pri um ie ue produciia, ampak šele investira, tanj je davek primeroma nizek in drugič stavi sicer svoje kolonije v Sevniškem okraju, kjer ima stati tudi šola, a zar kladi premoga leže tik za granlco v Kozjanskom okraju; davek se torej izteka večinoma v Kozje. Prav isto stališče zavzema družba glede cest, potokov, vodovoda, sejmišča, gozdnih nasadov itd. Med tem, ko v Kozjanskem okraju ne rabi piti ene ceste, ne onesnažuje niti onega potoka, bo ra]-henburško-senovske ceste vse razorane in iz potokov so izginile postrvi. Domneva se, da se od gotove strani bržčas nalašč forsira izvolitev nezmožnih lokalnih ciniteljev, ki ne znajo in se tudi no upajo pokazati družbi zobo, na drugi strani pa je dolžnost višjih oblasti, da zastopajo krajevne koriati preko teb marijonet, saj so jih ono potrdile! V Trbovljah se ista družba napram kraju obnaša popolnoma drugače. Tudi v najnovejšem času jo dovolila za stavbo novo šole ves stavbni materija!, akoravno plačuje tam nad 80% vseh doklad, v Rajiienburgu pa ne da niti koščeka premoga zastonj za kurjavo šole, ako baš otroci njenih nastavi jencev povzroču je jo stisko. Najbrž so v Trbovljah na krmilu možje, ki imajo kaj v glavi in ki znajo tudi nastopiti če je potreba. Iu tako stoji v Fajlienburgu vsa zadeva. S Trboveljsko družbo no marajo govoriti po kranjsko, njenega stališča pa tudi nočejo zavzeti, ker bi so godila domačim posestnikom prehuda krivica, lu vendar jc skrajni čas, da se nekaj stori! Oblast nima pravice siliti otroke v prenapolnjene razrede, delavec, obrtnik in kmet pa obratno zahtevajo rednega in uspešnega pouka za svojo deco. Obe navedeni dejstvi morota privesti v doglednem času do jako neljubih posledic, kajti v bodočem šolskem letu bo rajhenburška šola nar trpana od strehe do tal. In koga bo narod smatral kot krivca? Morda ko-modne činitelje? Kaj še! Ali tujerodne eksploaterje domačih zakladov? Tudi ne! Kriva bo zopet in zopet naša uboga Jugoslavija! Ako bi kdo vprašal Ben Akibo, je-li že kdaj doživel, da konzument plačuje investicije, bi se sigurno vgriznil v jezik; zato pa proč z obziri! Ž. Po svefu Politične beležke — Sestanek predsednika Masaryka! '4- Razmejitev z Romunijo. Danes s predsednikom avstrijske republiko j se je sestala v Bazjašu jugoslovansko-Hainis ciiem se vrši na povratku!romunska razmejitvena komisija, člani Masarykovem iz Caprija te dni v Hali-j jugoslovanske komisije general Miloje-stattn. Sestanku bodeta prisostvovali j vič, ter narodna poslanca Mitrovič in zunanji minister Beneš in avstrijski; Stauojevič sta dospela včeraj v Baz-ministrski predsednik Schober. Dunaj-;jaš, kjer sta sprejela v imenu naše ski krogi pripisujejo sestanku veliko vlade mmunsko delegacijo, ki sestoji važnost. Zdi se, da hočejo avstrijski državniki zaprositi predsednika Ma.-a-ryka za intervencijo pri antanti v prilog finančni podporni akciji za Avstrijo. iz enega romunskega generala, gene-ralštabnega. polkovnika in enega aktivnega konzula. Največja nasprotja v vprašanju razmejitve obstoje v obmejnih točkah pri Modošu, Pardanju in . , , Klisuri. Malo verjetno je. da bi moglo - Konferenca vrhovnega sveta. Da- nriH dn snorazim4 med obema deleča-nes so je sestala v Parizu konferenca vrhovnega sveta. Toda še vedno ni re- Seno vprašanje, da ii bo ua konforonci prisoten zastopnik ameriških Zedinjeni h držav. Po obvestilu predsednika francoske vlade Brianda je francoski poslanik v Londonu nujno prosil ame-rikanskega poslanika v Londonu, da naj se udeleži zavezniške konference. Ta ni imel od svoje vlade nobenih informacij iu jo izjavil, da bo prišel na pariško konferenco Bele v slučaju, ako dobi iz Washingtona spocijelna navodila. Tudi še ni gotovo, kdo bo zastopal Anglijo na konferenci. Lloyd Ge-orge se jo obotavljal do zadnjega tre-notka. vendar z ozirom na pomen pariških pogajanj bržkone pride on sam v Pariz v spremstvu lorda Curzona in sira Roberta Horneja. Dosedaj države male antante niso povabljene na pariško konferenco, vendar se trdi, da bodo dobile poziv na konferenco Jugoslavija, Rumunija. Poljska in Češkoslovaška. — Vprašanje Carigrada. Iz Pariza poročajo, da je grška vlada prevzela obširno akcijo, da si izposluje pri zavezniških vladah odobrenje za okupacijo Carigrada po grški vojski. V dobro poučenih političnih krogih sc trdi, da j« angleška vlada z ozirom na zma<-go grške vojske že pristala na okupacijo, in da je grški ministrski predsednik Gunaris sam potrdil to stališče angleške vlade. Grška vlada na vsak način računa, da se zavezniške države danes ne bi mogle protiviti okupaciji Carigrada, ki ga more grška, vojska zavzeti v vsakem trenotku. Poraz turških nacionalističnih čet je danes tako popoln, da ne more dajati Turška no-henega jamstva, da bo mogla zaustaviti prodiranje grških čet. do An gor t; in eventuelno okupacijo Carigrada. — Nemški novinarji na češkem, Kakor poročajo iz Berlina, je pozvala čehoslovaška vlada, nemške novinarje na češko, da upoznajo tamkajšnje prilike. Nemški novinarji so se temu pc-zivu radovoljno odzvali. priti do sporazuma med obema delegacijama, zat,o jo skoraj izključeno, da bi jugoslovansko - romunska razmejitvena komisija mogla izvršiti razmejitev, pač pa bo sklenila, da se prepusti razmejitveno delo mednarodni razmejitveni komisiji, ki bi so sestala kar najprej, kor jc žoleti, da se uredi obmejno vprašanje meti Rumunijo in Jugoslavijo v najkrajšem času. poročajo, da je grška vlada podvzela + Izvršitev trianonske pogodbe. Iz Budimpešte poročajo, da se začne izvrševanje trianonske pogodbe že koncem t, m. Do 27. t. m. bi morale jugoslovanske oblasti izročiti Madžarski Pečuj z ozemljem do Mobača in Ši-kloša. Edino sporno vprašanje je vprašanje pripadnosti Baje s bajskim tri-kotom. Jugoslovanski delegati so izročili razmejitveni komisiji protest, proti dodelitvi Baje Madžarski, ker bi taka dodelitev pomenila velik ekonomski udarec za Jugoslavijo, ker je Baja edino obmejno donavsko pristanišče. Za jugoslovanske interese glede Baje so se zavzeli tudi angleški delegati, ker je angažiran v Aleksandrovem in Petrovem kanalu, ki izhaja iz Baje in kl tvorijo v vsi Bački edina prometna sredstva v veliki večini anglešlu kapital. Zato se bo vprašanje evakuacije Baje bržkone odložilo, dokler se ns doseže popoln sporazum med jugoslovansko in madžarsko vlado, ker bi bila jugoslovanska vlada pripravljena na koncesije pri Segedinu, ako se odpove Madžarska svojim aspiracijam na Bajo in ba.jski trikot. + Radič pri Protiču. Iz Zagreba javljajo, da je bil pretekli teden v Rimskih' toplicah Stepan Radič, kjer je koferiral s Stojanom Protidcm. Protič jo bil jako rezerviran in ni hotel dati nobene pozitivne izjave. Radič se je vrnil v Zagreb razočaran in v krogu svojih najožjih somišljenikov izjavil, da hrvatska opozicija ne more računati na podporo od strani Protiča, ki v hrvatskem vprašanju zavzema še mnogo nedostopnejšo stališčo kot Svetozar Pribičevič.' SLOŽNO DELO SPAS! NAPOD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA IUOOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA PEŠIMO BRATEt Sokolsk! vnfitik Otvoritev letnega telovadiiia Sokola I. Sokol I vabi vse člane vseh odsekov in' člane obeh odborov, ki so v zvezi z veliko sokoiske prireditvijo 14. in 15. avgusta na trgu Taboru, da se udeleže skupnega splošnega sestanka, ki se vrši v torek točno ob 8. uri zvečer y društvenih prostorih na Taboru. — Zlet Posavskega sokolskega okrožja Zagrebike župe dne 7. t. m. v Sevnici Je bil sijajna manifestacija sokoiske In državne misli. Vsa okrožna druStva so bila polnoštevllno zastopana. Našteli smo nad 200 članov, Istotako članic ln nebro] naraščaja. Kar pa je slavnost še posebno dvignilo, to le bila stotnlja naše narodne vojske v bojni opremi z voiaško gdobo iz Zagreba. Moštvo, kakor tudi ljubeznivi častniki so nosili na prsah znak Sokolskega društva Zagreb I. Vsa pot od kolodvora do trške lipe Je bila pravi trlumf in ko le vrli sevniški župan omenjal v svojem pozdravu Jugoslovan-sko vojsko, je prišlo do ginljivlh manifestacij za naše vrle Sokolc-vojake. V opoldanskem odmoru so se lantje pomešali med zbrani narod ter navdušeno pe-vall slovenske pesmi. Slišal sem opazko kmetov: »Glej no, pa se našim fantom ne godi slabo pri vojakih!« Posebno Jim jc ugajalo prisrčno občevanje med častniki in vojaki in marsikateremu zapeljana! so se odprle oči. Višek navdušenja pa se jc dosegel popoldne ob nastopu vojske, ki jc proizvajala bojne vaje z orožicm ter nastopila tudi skupno s Sokoli pri Hofmanovih vajah. Navdušeni žlvio-klicl so se razegali, ko Je končal polkovnik Manojlovlč svoj krasen nagovor na narod. Telovadba Je bila v vsakem oziru vzorna. Čudili smo se, kaj premorejo naša podeželska sokolska društva. Posavskemu društvu in Sevnici čestitamo na velikem moralnem uspehu! Pri tel priliki pribijamo, da Je sevniški kaplan ščuval proti zletu ter nagovarlal članstvo, naj nikar ne nastopi, češ da bo v kratkem vsak Sokol Izključen lz katoliške cerkve. Tega hujskača bo treba prijeti za njegova avstrijska ušesa! Svaka sila do vremena! Sokolsko slavje na Bledu. Sokolsk! dan na Bledu Je zbral v nedeljo popoldne na Bledu okrog 500 Sokolov ln Sokollc in več tisoč domačega In tujega občinstva. Vse prireditve, z lepo uspelo Javno telovadbo, so potekle v popotnem redu in v zadovoljnost udeležencev, med katerimi so bili tudi bolgarski ministrski predsednik Statnbolijski, bolgarski poslanik v Beogradu Todorov, generala Dokič In Maister z drugimi čanl naše razmejitvene komisije, posl. dr. Žerjav In številni drugI ^>dličniki. Klerikalci so »slučajno« ravno v času, ko je bil napovedan skupni sokolsk! odhod na telovadlšče v Zakl, priredili procesijo ob Jezeru in to ravno po promenadnih potih. Ako so s tem komu škodovali, so škodovali le sebi In veri, ki so jo zopet enkrat zlorabljali v politične svrhe. Sokolskega zleta se ic udeležilo okrog 200 Sokolov in Sokolic v kroju iz Zagreba z lastno godbo. Bili so to člani takozvanega VVilsonovega društva, kl Jih blejski Sokol sicer ni povabil, katerim pa seveda nI mogel odreči gostoljubnega sprejema. Nekateri Zagrebčani s poskušali pridobiti slovenske Sokole za svoio, proti edinstveni organizaciji Sokolstva naperjeno akcijo — pa so povsod naleteli na najostrejšl odpor. Naši Sokoli so Jim pokazali bližje vrhove gorenjskih planin, kjer stojijo Italijanske ln nemške straže ter Jih vprašali: »Glejtel In VI hočete, da drobimo moč naroda, da se oddvajamo od Srbov in tudi — od Vas?« Ako so VVilsonovc! mislili, da bodo na Bledu dosegli separatističnih uspehov, so se hudo prevarlli. Videli so na Bledu zopet (In mnogi so to tudi iskreno priznavali), da Je sila našega sokolstva v njegovem Jugosloveu-stvu. Nedeliska slavnost na Bledu je Imela nad vse krasen uspeh. Lepo uspele sokoiske prireditve so sc vršile v nedeljo še na Vrhniki (zlet župe Ljubljana), v Ribnici, Litiji, Trbovljah in v Slovenjgradcu. Povsodi je bil obisk ogromen, navdušenle veliko. Sokolskt zlet v Berlinu. Kakor poroča poljski list »Dziennik Berlinski«, se je vršil dno 31. Julija v Berlinu prvi sokolsk! zlet poljskih sokolskih društev, kl se nahajajo v Nemčiji. Na zletu so bili zastopani predstavniki Sokola Iz Češkoslovaške in Poljske.__,,„ Šport in turistika DESETLETNICA ŠPORTNEGA KLUBA «ILIRIJA». Povodom desetletnice svojega obstola priredi S. K. Ilirija« v dneh 13., 14., in 15. t. m. velike športne tekme v nogometu, plavanju, lahki atletiki, ženskemu rokometu in tenisu. Program desetletnice je sledeči: dne 13. avgusta ob 17. url, prostor Ilirije: lahka atletika, žensk! rokomet (Ilirija : Slavila); dne 14.avgusta: ob 10.url na Ljubljanici, čolnarna Ljubljanskega S. K.: plavanje, skoki, waterpolo. — Ob 17. url, prostor Ilirije: lahka atletika, nogomet (Ilirija (rez.) : Sparta); dne 15. avgusta ob 17. url, prostor Ilirije: ženski rokomet, nogomet (finale za prvenstvo Slovenije, Ilirija : Atletiki, Celje). Tenls-turnlr se razdeli na 13., 14., ln 15. t. m. Razdelitev se bo še naknadno objavila. Razpis lahkoatlctiCncga meetinga in "plavalne tetfrftt ft objarftei n 31. Sten«. M »Športa«. Ustment prijave sprcjcinn g.Jos.Btnei, Jadranska banka, plsnunc prijava Je nasloviti na S. K, Ilirija. Ljub. liana. V zmislu razpisa se morejo udclc-žiti atleticnih in plavalnih tekem Veliki vojvoda je bil v precejšnji ttdregi, zamrmral je med zobmi: «Slutil sem vse to... toda sedaj .. > Filipu se ni zdelo primerno, da se zdaj in na tem mestu razpravljata kakoršnjekoli poedinosti, zato je rekel: «Nekaj vam je padlo iz žepa, visočanstvo!* Sklonil se je in pobral lepo zganjeno polo papirja, ki je ležala poleg nezavestnega Bekkerja. Velita vojvoda je vzel papir in ga ogledoval; radoveden je bil, kaj bi moglo to biti, zato je razgrnil polo in poskušal prebrati v mraku vsebino. Toda brati ni mogel, bilo je pre-temno, hotel je že vtakniti polo v žep, ko mu je posvetil Filip z električno svetilko. Veliki vojvoda je hitro prebral ... in se začel na ves glas smejati, tako da je odmevalo po vsi ulici. «Visočanitvo, visočanstvo U Je ie-petal Filip. «Nikar tako glasno, kaj bi bilo ako nas tu zalotijo...» «Prav imate!* je odgovoril veliki vojvoda in to z glasom, da se je Filip skoraj prestrašil. «Ko bi le vedeli, kaj sem našel na ti poli papirja, ki ste mi jo dali!» Filip ga ni razumel, toda zdaj ga ni hotel spraševati, vendar je pa sam veliki vojvoda odgovoril: «Ta papir ni padel iz mojega žepa, izgubil ga je naš ljubi gospod Bekker; na tem papirju pa ni napisano nič več in nič manj nego pogodba med gospodom Bekkerjem in šestimi mojimi podložniki, ki so se zavezali, da me bodo za nagrado dvestotisoč pezet odstranili raz prestol in me povrhu tega še ubili.» Filip se je samo čudil, ko je poslušal te besede... v tem trenotku se je Bekker zganil...* «Visočanstvo... tegale vašega Bekkerja morava spraviti na varen kraj. Ali veste kak primeren kraj...» Veliki vojvoda je bil ves zamišljen, gledal je nekaj časa Filipa, potem zopet kontrakt... na Filipovo vprašanje se je zganil in gledal naokoli. V vseh hišah je vladal popoln mir dn nočna tišina, kot da so vse izumrle, zapuščene... mala hišica v bližini je bila pa prav popolnoma zanemarjena. Okna so bila deloma pobita okviri iztrgani, stara vegasta vrata so bila na pol priprta. Veliki vojvoda je pokazal na hišo, a Filip je prikimal. Molče sta zagrabila nezavestnega Bekkerja, ki se je parkrat stresel in ga odnesla v zapuščeno enonadstrop-no hišo. Dasi je bilo na zunaj videti, da je hiša zapuščena, je bilo v veži naloženo neko orodje, metle, vedra, lestve in kup praznih steklenic, v steno je bil zabit velik žebelj, preko njega je pa visela vrv. V istem hipu sta brez vsakega dogovora veliki vojvoda in Filip snela vrv in začela vezati Bekkerja. Ko sta bila s svojim delom gotova, se je Bekkerju začela vračati zavest, njegove zvezane roke se so zganile, modre podplute oči se so odprle... s krvavimi očmi je gledal prestrašen svoja sovražnika... Tedaj se je zganil tudi njegov jezik in bripavo je zašepetal: «8epaatt... jepasb...* Veliki vojvoda se je zasmejal: «Da gospod Bekker, popolnoma prav imate, šepasti, šepasti. Šepasti je tu, ki se je vrnil med svoje zveste podložnike, da prevzame zopet vlado. Ako vodite svoje trgovske knjige, zapišite onih dvesto tisoč pezet med izgubo. Vi ne boste mogli postati lasnik ali vsaj upravnik žveple-nih rudnikov na Punti Hermosi.* Gospod Bekker ga je gledal s sovražnim pogledom, ki je bil tako divje blazen, da se je skoraj veliki vojvoda sam prestrašil, vendar se je premagoval in rekel: «Ali veste gospod Bekker, kaj storim takoj, ko prevzamem vlado? Objavil bom zakon, ki ga bom imenoval vam na čast «lese Bekker*, a določal bo, da je vsakemu tujcu pod kaznijo 50.000 pezet prepovedano priti na Minorko. Ako je pa ta tujec slučajno Holandec, se izpremeni ta denarna globa v smrtno kazen.* Te besede je govoril špansko, Filip, ki je razumel nekaj španščine, je dostavil: «Ali bi smel vašemu veličanstvu nekaj dobrega svetovati?* «Kaj?» «Dajte temu zakonu retroaktivno moč!* Gospod Bekker je ves zadrhtel... veliki vojvoda se je pa smejal: «Imeniten svet, gospod profesor. Prosim vas posodite mi malo vaš robec, da neposrednemu provzroči-telju tega zakona zamašim usta, predno ga zapustiva. (Dalje prihodnjič.1) Na pragu življenja. Prevedel !•'. N. IU. Mati se Je vrnila. Objeli sta se s teto Sašo In pričeli obe plakati... Potem sta jenjali plakati, sedli na Aljoševo posteljo, povesili glavo na prsa in dolgo molčali... Tudi Vanji se je hotelo plakati... Gotovo se je Aljoši nekaj pripetilo. — Nisem te spoznal, mama. Ko si vstopila, sem mislil, da je vstopila — tujka. — Čas Je že, dečko, da greš spat. -— Zakaj >1 dela črni rep na klobuk? NI odgovorila. — Postala si podobna starki: vsa si v črnem. Ni odgovorila. Ali si videla Aljošo? — Da, je zašepetala mama in odšla v drugo sobo. — Kam greš? — Takoj... Vanja se je ozrl na teto Sašo, šel k nji in ji pogledal v oči. Teta ga je molče dvignila v naročje ln ga krepko prižela k sebi. — Aj! Boli, tetica!... Tu imaš buciko! Pomolčala sta. — In mama? — Se ne počuti dobro... Je zelo trudna. Pojdi spat... Te slečem jaz. —In poljubček? Vanja je bil vajen, kadar je legel, da je prišla mama k njemu, ga poljubila, pogladila po hrbtu in mu lepo podvila odejo pod noge. —Danes te jaz poljubim. — In mama? — Mama pa že od jutri naprej. — Vidiš, kako znaš! Hočem, da me mama... — JI porečem. Morda pride tudi ona. — Kaj pa tam dela? Zakaj se je tja zaprla? 2e vem, že vem! Ne prevaraš me! Videl sem skozi špranjo: moli tam. Gotovo je Aljoša obolel? — Da, obolel. Hudo Je obolel... —Ne sme umreti tetica! —Ako Bog da, ozdravi... Pojdl-val Cas Je, golobček... Ali slišiš, deveta bije? —AH veš, ali ml je prinesla mama novega konja? Obečala ml Je... Pa zakaj Je odšla pestunja od nas? I naj le! Hudobna Je, ker zmerja Aljošo.... Tokrat nI bilo mame, da bi poljubila Vanjo. In on je čakal... Kakor poprej je gorela v kotu lučka z rdečim plamenčkom... Kot da je živa: giblje se, ln plamenček trepeče na ikoni. Pestunja le Imenovala lučko »Božje oko»... Povsod so danes prižgali lučke: I v Aljošovi sobi I v salonu... Aljoša nI nikdar pri- žigal, a oni so šli la tudi pri nJem prižgali... To bo Aljoša hud, ko pride domov... Teta je Vanjo slekla, ga prekriža la in poljubila. —Pogladi me po hrbtu!.,. iB odeja? Pod noge jo podvlj! — Tako? —In mama? Ukaži ji, naj snanij s klobuka črni trak. Kaže tako sta. ra... Nekdo je hodil ponoči po sobah Teta je spala v detski sobi: bila jj zelo nemirna in neprenehoma j« vzdihovala, a tam, v Aljošovi sobi, je nekdo plakal in šepetal sam ? seboj... Gotovo mama ... ali ne spi? —Mamica! Je šepetaje poklica! Vanja. Še enkrat je ponovil. Ako ne pride mamica po tretjem klicu, po-meni, da je ne bo... — Ma-mi-ca! — Ne bo je... Zelo tiho je in ne-prenehoma hodi nekdo previdno, kol da se plazi po prstih... — Bura! Vztrepetalo je srce: ura je bila, nekam čudno je bila, zelo glasno, kakor v stolpu... Zdi se, da je ura živa... Nabija kakor nabijajo s kladivi v kovačnic na vasi. Nabija, nabija, nabija, in po. tem — bum! Kakor da ve, koliko časa je odmerila in pripoveduje to ljudem. Kako to ve? Kdo Je Iznašel uro?... Aljoša Je Imel uro s po. krovčkom... Pritisne gumb, in ura se odpre... Aljoša sedaj gotovo ne spi: kadar si bolan, ti Je zelo vroče in vedno bi hotel piti. Gotovo stoče... Kadar si bolan, stočeš... Mama moli. Cesa prosi Boga? Da bi Aljoša ozdravil?.. Bgg lahko vse napravi. Samo po. prositi ga je treba In On pošlie takoj belega angelja in ta uredi vse. Vanja Je sčdel v posteljici, se po« praskal in pogledal na »Božje oko Bog gleda Vanjo... To nI Bog, mart več Jezus Kristus. Bog Je star, Jezus Kristus je mlad... On je boljši ln ljubi otroke. Pestunja je pravila, da kadar je srečal poulične dečke it! deklice, jih je vzel v naročje Iu posadil na kolena... On je zelo dober! (Dalje.; Ugodna prilika za vrtnarja ali trgovca s sadjem In poljskimi pridelki! V* prodaj 17 oralov posestva, obsega-jočega rodovitne njive, travnike in cado-nosnik; bila ln gospod&riko poslopje s potrebnim inventarjem in žmno. Lepo ležeče, eno uro severno od Maribora ob dri. eMti; poŠta, železniška postaja. — Cena 700.000 K. Naslov v npravništvu «Jntra>. 1244 l-a Knjigovodkinja z dobrimi, dolgoletnimi izpričevali, samostojna slovenska in nemška ko-1^47 respondentinja 2—2 išče mesta v provinci. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Služba ln stanovanje". 1839 isčo se samostojen 8-a knjigovodja-korespondent fl sa takojlen nastop. Ponudbe na toTarno Hribar, SlovenJffradao. ItSo 1236 5-4 kontoristinja zmožna slovenskega in nemškega jezika, spretna strojepiska in stenografinja, za večje manufakturno podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe je nasloviti na upravništvo »Jutra«. vse neuporabne zlate predmote: verlžloe, prstane, obeske, zapestnlo«, uhane Ud., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1170 ne nosite 20—7 tvvdki F. ČUDEN trgovina nr, zlatnine ln arebrnlne LJubljana, Prešernova al. 1. Pravkar je izšel ponatis znamenitega Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Oollina. Cena 16 K, po poŠti 2 K več. Naroča se pel iiprauništnu Jutra", Ljubljana, Sodna ulica 6. Išče u lobra pisarniška moč e šolsko izobrazbo, izurjena v strojepisja in računstvu. Ponudbe s prepiri spričeval je poslati rudnltkemu ravnateljstva ▼ Trbovlje. „EXPRES" Mednarodni transporti = RAKEK = se priporoča za vse špedicijske posle posebno pa za zacarinjenje in reekspedicijo. Zagotovljena točna izvršba po najnižjih cenah. Priporočamo knjige za mladino: lika Waschtetova, Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Habberton - sorll, Bob ln Tedl, Povest s slikami. Broš. 21 K, vez. 30 K, po pošti K 2 40 več. Cika Jova Zmaj-flradnik, Kalaaandarlja. Otroške pesmi. Vez. 16 K, po pošti 1 K več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6. Predtiskariia kleklanja in veziva"" C J. HAMANN Mestni trg 8. I Gospodična trgovsko naobražena, s prakso, govori slovensko, srbobrvatsko in nemško, lide primernega mosta, v Sloveniji, tudi na deieli. Ponudbe z naznačitvijo plače na upravo «Jutra» pod št. 1262. Naročajte in Širite sledeče leposlovne knjige: D. Fajgelj: Tik za fronto. Broš. 36 V, vez. 43 K, poštnina K 2-80. A. Novadan: Veleja. Broš. 28 K, vez. 36 K, poštnina 2 K. • Anatale Franoe-Debeljak: 1'ingvinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v voč. SostojevsklJ-Levstlk: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 42 K, vez. 64 K, po pošti broš. K 8-— več, vez. K 30-— več. aonoourt-Pastuikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 15 K, voz. 21 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-50 več. Cervantea-Sorll: Tri novelo. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-60 več. Shakespeare-Zupandtd' Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti broš. K 2-— ve'. »6z. K 2-50 več. Hacbeth. Broš. 32 £, vez. 40 K, poštnina 2 K. Ante Debel Jak: Solnce in sence. Broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti broš. K 2-— več, vez. K 2-6 I več. Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. K 26-—, po pošti broš. 3 40 več, ves. K 4-— več. Josipa Jurčiča zbrani spisi. Draga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvez. broš. 22 K, po pošti 6 K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več. Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulloa 6. 66 72 InženeFdrJiroslavHasal Potrti od neizmernih srčnih bolečin objavljamo tužno vest, da je naia iskrenoljubljena, dobra in blaga hči, seBtra, teta in nevesta Eda Peftsche dne 7. avgusta 1921. ob '/,2. uri zjutraj v Gradcu končala svoje z največjo potrpežljivostjo prenašano trpljenje in ee v cvetu svojih 21 let preselila v vsemir. Truplo pokojnice bo prepeljano iz Gradca v Kočevje, kjer jo bomo položili v rodbinski grob na mestnem pokopališču. Maie zadašnice se bodo opravile v več cerfcvah. 1253 KodevJ«, 7. avgusta 1981. Rodbini Peter Petsche in Borivoj Sbil. oblastveno povrnjen itavbent tninn Ljubljana HiHoTora nlka Jtt.7. SMCtiatne stavbene podjeti« ■t betonsk«, ielezobetooeke tn vodne zgradbe. jermeni za tovarne, mline, žage in polie stroje u vsaki širini, »• 1250 5-1 Itf. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. takoj dobavno. 12&0 5-1 \ Novoi Albin Ogris NOVO! n Borba za jugoslovansko državo. f| Cena 32 K, po pošti K f-80 več. Kdor se hoče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci mod svetovno vojno v Parizu, Londonu, Rima, Washingtonu in dr. za Jngoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjige. Spis nadi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva. Knjigo naročajte pri 207 28 Tiskovni zadrugi v LJubljani, Sodna ulica 6. M ?! }