LETO XVI
ŠTEVILKA 5 (517)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
VELENJE, 8. FEBRUARJA 1980
CENA 5 dinarjev
YU ISSN 0350-5561
Želje tovarišu Titu
Mnogi delovni ljudje, občani, mladina, šolarji in drugi iz velenjske občine pošiljajo pisma predsedniku republike Josipu Brozu Titu. Njihova vsebina je prežeta z veliko željo, da bi naš predsednik čimprej ozdravel. Tudi delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so z zadnjega zasedanja poslali predsedniku Titu pismo, v katerega so zapisali:
»Delegati skupščine občine Velenje, zbrani na zasedanju vseh treh zborov, se dogovarjamo in sprejemamo konkretne naloge o nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in vam zagotavljamo v imenu vseh delovnih ljudi in občanov občine Velenje, da bomo storili vse za čimprejšnjo uresničitev sklepov skupščine SFRJ in SRS pri doseganju boljših gospodarskih rezulatov.
Dragi tovariš Tito! Občani in delovni ljudje občine Velenje z budnostjo spremljamo potek vašega zdravljenja in se veselimo vašega hitrega okrevanja. Izrekamo vam tople in prisrčne želje, da bi čimprej ozdraveli in nas še dolgo vodili pri uresničevanju ciljev socialistične revolucije. bratstva in enotnosti, socialističnega samoupravljanja ter neuvrščene politike Jugoslavije .«
Pismo s podobnimi željami so našemu predsedniku poslali tudi delavci in delavke tovarne Gorenja. V njem mu obljubljajo, da bodo vedno stopali po poti njegovih izvirnih misli, s katerimi je vseskozi pretkana herojska pot jugoslovanskih narodov in narodnosti k socializmu in miru tia svetu.
Člani osnovne organizacije ZSS Veljko Vlahovič Velenje pa so na svojem občnem zboru v pismo za predsednika Tita med drugim zapisali:
»Z občutki najiskrenejšega spoštovanja, kakor tudi z globoko vero in zaupanjem v srcih smo ti stali ob strani v težkih dneh. Zdaj, ko je najhuje mimo pa Ti kot milijoni drugih, želimo, da bi nam čimprej ozdravel in še dolgo, dolgo živel.«
Dobro vzdrževanje — pomemben prispevek k stabilizaciji
Pohod se je pričel
Mladi krenili po poti Štirinajste
V spomin na legendarno divizijo se je pričel 12. tradicionalni pohod po poteh Štirinajste. Organizator pohoda je tudi letos republiška konferenca ZSMS. V sodelovanju z občinskimi konferencami Laško, Celje, Velenje in Mozirje-
V ponedeljek pa se bo pričela tretja etapa po'hoda po poteh XIV. divizije. Organizator te etape pohoda, ki se
je sicer začel v sredo v občini Laško, končal pa se bo z osrednjo slovesnostjo, ki seje bodo udeležili vsi pohodniki 15. februarja v Ljubnem ob Savinji, je občinska konferenca ZSMS Velenje. V tretji etapi bo sodelovalo 125 mladincev. in sicer 40 iz občine Žalec. 10 iz občine Slovenj Gradec. 15 iz pobratenih občin občine Velenje, 10 pripadnikov JLA in 50 mladih iz naše občine. Pohod tretje etape se bo pričel v
Frankolovem, od koder bodo mladi krenili preko Brc proti Paškemu Kozjaku. Tu se bo zaključil prvi dan pohoda. V torek bodo pohodniki krenili proti Graški gori. kjer bodo pripravili kulturni program, borci XIV. divizije pa bodo spregovorili o bojih na tem področju. Z Graške gore bodo mladi odšli proti Plešiv-
cu in Ravnam, kjer bodo z mitingom zaključili drugi dan pohoda.
V sredo bo pohodna enota
odšla proti Zavodnjam. kjer bo predaja raporta četrti enoti ter skupen odhod po-hodnikov proti Žlebniku. Ob grobu pesnika Karla Destov-nika-Kajuha bodo mladi pripravili krajšo slovesnost, nato pa se bosta obe pohodni enoti razšli. Četrta pohodna enota bo nadaljevala pot proti Mozirju in Ljubnem ob Savinji, pohodniki tretje enote pa se bodo vrnili v Velenje.
B.Z.
Poziv nekdanjim pregnancem
in njihovim svojcem
Petega junija letos pripelje v Slovenijo vlak bratstva in enotnosti gostitelje oz. svojce nekdanjih gostiteljev naših pregnancev v Srbijo.
Ker imajo prednost udeležbe na »vlaku bratstva in enotnosti« nekdanji gostitelji in njihovi družinski člani, je dolžnost pregnancev in njihovih družinskih članov, da se takoj povežejo s svojimi prijatelji — domačini v Srbiji in jih 5. junija povabijo v Slovenijo oz. na svoj dom.
Na Občinski konferenci SZDL Velenje ne razpolagamo z naslovi ljudi, ki so bili gostitelji nekdanjim pregnancem iz naše občine, zato pozivamo vse občane — pregnance in njihove družinske člane, da napišejo pisma svojim »domačinom« v Srbiji in jih poprosijo, da jim odgovorijo ali se bodo udeležili letošnjega »vlaka bratstva in enotnosti«.
Prosimo vas, da podatke o gostih iz Srbije (priimek in ime. število udeležencev in drugo takoj, ko dobite odgovor iz Srbije), pošljete na OK SZDL Velenje, Prešernova 1.
Sočasno pozivamo tudi ostale občane, ki so kako drugače navezali prijateljske stike z nekdanjimi gostitelji naših pregnancev^ pa so pripravljeni sprejeti od 5. do 8. junija J980 gosta Iz Srbije, da to pismeno javijo na OK SZDL Velenje.
Rok za dostavo podatkov na OK SZDL Velenje je do 30. marca 1980.
Koordinacijski odbor za »vlak bratstva in enotnosti pri OK SZDL Velenje
Mladinci
Tudi letos na akcije
Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS že evidentira udeležence letošnjih akcij. Istočasno poteka tudi evidentiranje novega vodstva občinske konference.
Konec meseca marca bo volilno programska konferenca občinsske konference ZSMS Velenje. V teh dneh pa že poteka po osnovnih organizacijah mladine evidentiranje kandidatov za organe občinske konference. Po rokovniku naj bi bilo evidentiranje končano do 20. februarja. Temu bo sledil usklajevalni postopek, konec februarja pa seja predsedstva občinske konference ZSMS. Na njej bo usklajena kandidatna lista za organe občinske konference. Do 15. marca bodo predlog kandidatne lisic obravnavali v osnovnih organizacijah; po sejah področnih konferenc in predsedstva občinske konference
ZSMS pa bo konec meseca marca seja konference občinske konference ZSMS Velenje. na kateri bodo mladi dokončno potrdili novo vodstvo občinske konference.
Med drugimi aktualnimi nalogami občinske konference v prvem tromesečju letošnjega leta je tudi evidentiranje /a mladinske delovne akcije. Mladi iz naše občine bodo letos lahko sodelovali na lokalni, republiški in zvezni mladinski delovni akciji. Pionirska delovna brigada bo sodelovala v dveh izmenah na lokalni delovni akciji, pionirji pa se bodo udeležili tudi republiške mladinske delovne akcije v Slovenskih Goricah. Mladinci pa bodo sodelovali na lokalni mladinski akciji, v četrti izmeni republiške mladinske delovne akcije v Beli Krajini in v drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Posočje 80.
B. Z.
S kulturo smo si Slovenci pisali zgodovino; s kulturo smo tudi ohranili svojo narodnost!
Danes je osmi februar; to je slovenski praznik, praznik kulture in narodove biti. Osmi februar je tudi dan Prešernove smrti; je dan smrti pesnika, velikana umetnosti, (svobodo-misleca), ki je vzbujal narodovo zavest, ki je klical k svobodi, k ljubezni in spravi med narodi; ki je dvignil naš materinski jezik v sam vrh umetniškega izražanja takratne omikane Evrope.
O kulturi, kulturnih prireditvah, lepo napisani knjigi, filmu, pesmih, televizijskih programih in o razstavah (in še bi morali naštevati) veliko govorimo. Radi smo ocenjevalci; svoja mnenja radi vsiljujemo drugim; sogovorniku vskočimo v besedo in kar mirno nadaljujemo z izpovedmi svojih misli. Dobri, vljudni in človeka dostojni medsebojni odnosi so kazalo stopnje človekove kulture in omike. Dobrega razumevanja iskrenosti, srčne kulture in izraze sreče ter zadovoljstva si želimo v svojih življenjskih in delovnih sredinah. Takih odnosov si želimo v samoupravnih sredinah; tako bi se morali obnašati in razumeti na vseh drugih shodih in sestankih. Tudi o tem bi se morali pogovarjati, kadar pišemo načrtg, kadar iščemo oblike in poti ao večje storilnosti in kadar govorimo o varčevanju.
A, če bi nas kdo vprašal, kaj častimo, kadar govorimo o slovenskem kulturnem. prazniku, bi mu povedali, da smo si Slovenci sami pisali zgodovino, da smo si s kulturo ohranili svojo narodnost.
Ponosni smo na naš slovenski rod in želimo, da bi tako čutili vsi in da vedno in povsod negujemo in po potrebi branimo slovenstvo v bratski skupnosti svobodnih jugoslovanskih narodov.
Naša skupna razmišljanja se velikokrat vračajo h kulturi.
Iščemo odgovore, kaj je to, kar nekateri imenujejo kultura ali nekultura. Ali je kultura obiskovanje prireditev, ali le čitanje knjig? Ali je kultura praznovanje umetnikov in njihovih stvaritev? Da, tudi to je kultura.
Toda kultura je tudi poznati in spoštovati svoj narod, svojo zgodovino; kultura je naš dolg, da ohranjamo ljudske in narodove šega in navade. Naša razmišljanja ob vsakoletnem prazniku kulture nas naj popeljejo nazaj do Karantan-cev, do ustoličevanja karantan-skih vojvod na Gosposvetskem polju, do Trubarjevih prvih slovenskih knjig, do Valentina Vodnika, do Pohlina, Čopa in Prešerna, do marčne revolucije v letu 1848, pa dO mislecev in kulturnikov, ki so obiskovali in uresničevali programe osvoboditve Slovencev. Na takem sprehodu v narodovo preteklost bomo srečali velike mislece, znanstvenike, kulturnike, politike in preproste proletarce ter čvrste kmete in matere, ki so bili sposobni ohraniti našo narodnost, ki so zmogli popeljati zatirani narod v boj za svojo osvoboditev, ki so vodili revolucijo za lepši in boljši svet, za humanizem, za socializem, za pravico, za enakopravnost narodov.
Čim bolj bomo poznali narodovo preteklost, toliko bolj bomo ponosni; toliko bolj se bomo razumeli, toliko bolj bomo zmogli biti premeniti.
Kadarkoli govorimo o kulturi, o bogatenju človekovega duha, spoznavamo, da bremena nosijo posamezniki, kakor da bi smeli nekateri odgovorni stati ob strani. Dogovorimo se za organizatorje kulture v svojih organizacijah združenega dela: ustvarjajmo materialne pogeje in podprimo neštete ljubiteljske kulturnike, ki nam z veliko mero samoodpo-vedovanja in z ogromnimi napori pripravljajo lepe in bogate ure kulturnih užitkov.
Stane Zula
Moja prva knjiga
Moja mladost sega v prva povojna leta — v leta želja po večjem kosu kruha, kot nam ga je mogla odrezati mati, v leta bosih nog. vse do pozne jeseni s prvimi snežinkami. V leta pomanjkanja vseh vrst. tudi knjig.
Otroci smo razširjali svojo domišljijo in tešili radovednost ob redkih mladinskih knjigah, skromnih šolskih in intematskih knjižnic. Svojih knjig skorajda nismo imeli. Mnogi smo prišli do njih tako pozno in na tak način, da nam je to ostalo v spominu za vselej, tudi meni.
Hodila sem v sedmi razred. Pri urah slovenščine sem takrat prvič več slišala o našem največjem pesniku Francetu Prešernu, o njegovi veliki, a neuslišani ljubezni do Primičeve Julije, o neizmerni ljubezni do slovenskega naroda, o pesnikovem nesrečnem življenju in drugem. Učiteljica nasje pričela tudi uvajati v razumevanje njegove poezije. Vem, da Prešerna takrat še zdaleč nisem dojela tako kot kasneje, ko sem na višji šoli morala pri študiju književnosti preštudirati skoraj vsak njegov verz. vendar sem ga že tedaj neizmerno vzljubila.
Prav tako velika, kot je bila moja naklonjenost do njega, je bila velika želja, da bi si lahko kupila knjižico njegovih pesmi, kije prav takrat izšla. Toda kako? Bila sem šolarka brez dinarja in daleč stran od matere. Menila sem, da mi tudi mati pri tem morda ne bi mogla pomagati. Zato sem za pomoč poprosila starejšo sestro, ki seje šolala v bližnjem mestu in prejemala štipendijo. Vedno mi je rada priskočila na pomoč, če je le mogla. Njej sem ob rojstnem dnevu poslala voščilnico z najlepšimi željami za praznik. temu pa dodala: »Tako rada bi si kupila Prešernove Poezije, ki so pravkar izšle! Prosim, pošlji mi nekaj denarja, če moreš!«
Sestra je ugodila moji veliki želji in tako sem dobila svojo prvo knjigo v življenju in z njo bogastvo in veselje, ki me osrečujeta še danes — duhovno bogastvo velikega človeka in pesnika in veselje. ki ga prinašajo prve stvari v življenju.
Milica Dolejši
Glavna naloga - preventiva
Delavci zaposleni pri obrtnidh	ZŠAM Velenje
V pričakovanju kolektivne pogodbe
Občni zbor sindikata in članski sindikalni sestanki sta skorajda edini obliki na katerih se sestanejo delavci zaposleni pri obrtnikih. Zaradi razdrobljenosti obratovalnic so vse druge oblike precej otežkočene.
Tudi na letošnjem občnem zboru tega sindikata, na katerega so povabili vse delavce. je bila precej burna razprava, bilo je precej vprašanj in zahtev za hitrejše urejevanje nekaterih odprtih vprašanj. To je tudi razumljivo. saj delavci zaposleni v zasebnem sektorju dostikrat nimajo možnosti dobiti ustrezne informacije, kaj šele odgovor na nekatera za njih pomembna vprašanja. Predsednik njihove osnovne organizacije zveze sindikatov Ma-urer Milan je v svojem poročilu predvsem izpostavil aktivnosti na področju uresničevanja kolektivne pogodbe in delovnih pogodb med delavci in obrtniki, področje razreša-vanja stanovanjskih vprašanj, področje dopolnilnega izobraževanj in vprašanja, ki se pojavljajo na nekaterih drug področjih.
Delavci so kritično ocenil sprejemanje nove kolektivne pogodbe, saj se le-ta vse predolgo sprejema na ravni republike. na njo se čaka. da bi lahko ustrezno dopolnili tudi delovne pogodbe, katere delavci sklepajo z obrtniki.
Kot v javni razpravi o predlogu kolektivne pogodbe. so se tudi tokrat zavzeli, da sedovoljenostavnointemeljito opredeli področje pridobivanja osebnih dohodkov, saj prakso v nekaterih sredinah, da dobivajo delavci še vedno »mezdo« ni sprejemljiva. Zato mora biti njihov osebni dohodek odraz dobrega ali slabega del v obratovalnici ter
Obdržati tradicionalne prireditve. Nuditi boljše informacije o kraju. Krepiti stacionarni in ne samo tranzitni turizem. Predpogoj čisto okolje.
Turizem čedalje bolj postaja gospodarska panoga številka tri. Pri njegovi krepitvi in pravilnem razvoju zavzemajo vidno in pomembno mesto prav turistična društva. Isto lahko rečemo tudi za velenjsko turistično društvo, ki ima prav gotovo velike zasluge, da je Velenje tudi letos dobilo naziv najlepšega mesta v Sloveniji. Ko že govorimo o turističnem društvu je prav. da povemo nekaj več o njegovem delovanju, težavah in načrtih.
Delo turističnega društva bi lahko razdelili na štiri področja: turistične prireditve, turistično propagando, olepševalno dejavnost in vodniško službo. Pri turističnih prireditvah. ki potekajo v organizaciji ali pod pokroviteljstvom turističnega društva velja posebno omeniti vsakoletne skakalne tekme, pustni karneval, ples pomladi in kmečki praznik v Plešivcu. Nikakor ne gre prezreti tudi dejstva, da si pri turističnem društvu prizadevajo, da bi obdržali predvsem tradicionalne prireditve, torej takšne. ki so si že ustvarile ugled in že samo s svojim imenom
odraz ustvarjenega dohodka v obratovalnici.
V praksi tudi prihaja do nekaterih nesoglasij zaradi nesnoštovanja kolektivne in delovnih pogodb. Zato so se na občnem /boru zavzeli, daje potrebno vsa vprašanja v bodoče še bolj temeljito in konkretno razreševati ter zahtevati od pristojnih občinskih upravnih organov tudi potrebne ukrepe.
Korak naprej so v preteklem obdobju naredili tudi na področju razreševanja stanovanjskih vprašanj. Skupno z Združenjem obrtnikov občine Velenje so sprejeli Pravilnik o delitvi družbenih stanovanj i stanovanjskih kreditov. Ta pravilni1, zagotavlja pravično delitev stanovanj in kreditov. Nekaj delavcev zasebnega sektorja živi v precej slabih stanovanjskih razmerah. Za te delavce, ki živijo v najslabših razmerah, bodo na razpolago stanovanja zgrajena do meseca maja letos.
Na področju izobraževanja so ugotavljali, da se vse premalo delavcev zasebnega sektorja odloča za dopolnilne oblike splošnega, strokovnega in družbeno političnega izobraževanja čeprav jim sklad za dopolnilno izobraževanje nudi vse ugodnosti.
Precej besed je bilo izrečenih glede ustreznega sistema obveščanja. Dogovorili so se. da bodo v bodoče vsi delavci sprejemali list OBRTNIK, ustne oblike informiranja pa bodo potekale preko sindikalnih. skupin, ki so bile ustanovljene pred občnim zborom.
Na občnem zboru so spre-jeli tud programsko usmeritev. za predsednika pa so ponovno izvolili Maurer Milana.
kan
vabijo gledalce. Prav zato so vložili pri TD Velenje veliko naporov v to. da bi zopet organizirali tradicionalno prireditev Evrpa pleše. Radi bi ponovno oživeli tudi »kotal-karski kriterij«, saj obstajajo v Velenju vsi pogoji za to pri-reditev. ki je redno polnila tribune na kotalkališču.
V svetu vedno bolj spoznavajo pomen pravočasnih in zanesljivih informacij. Tudi v turizmu je informacija zelo pomemben dejavnik. Pa bodisi da gre za prireditve in s tem krepitev tranzitnega turizma. ali pa za krepitev stacionarnega turizma. Ni namreč dovolj da imamo naravne lepote in turistične zanimivosti. le te je potrebno potencialnemu gostu predstaviti in v njem vzbuditi zanimanje zanje. Takšna informacijska služba pa naj bi bil turistični biro. Res je. da imamo v Velenju dve turistični agenciji, ki pa sta za domači turizem storili bore malo. Njuna glavna dejavnost je pošiljanje domačinov na izlete in potovanja širom po Jugoslaviji in tudi v tujino, redko ali skoraj nikoli pa ne zasledimo organizacijo turističnega paketa, ki bi predvideval ogled Šaleške doline. Tovrstne ponudbe je na našem tržišču občutno premalo. Prav to vrzel naj bi zapolnilo turistično društvo. Vendar ne sami. kot si to ne-
Največ pozornosti posvetiti varnosti v prometu. Tečaji za vse kategorije vozil. V februarju in marcu brezplačno testiranje CPP za vse voznike. Tudi športna in kulturna dejavnost.
Živimo v času. ko zavzema preventiva v cestnem prometu /aradi vse večjega naraščanja prometa in vse pogostejših nesreč pomembno mesto v našem vsakdanjiku.
Prav preventiva pa je tista, ki so si jo v združenju šoferjev in avtomehanikov Velenje postavili v program nalog na prvo mesto. Med druge deja-
kateri predstavljajo, temveč ob pomoči vseh dejavnikov v občini. Pomembno vlogo bi pri tem naj nosile gostinske organizacije pa tudi društva, kol na primer lovci, ribiči.. .. ki naj bi svojo dejavnost usmerili tudi v turizem. Le s celovito ponudbo bo gosta mogoče obdržati in s tem preiti s tranzitnega na stacionarni turizem. Seveda pa tudi ni dovolj, da gosta pridobimo in ga prepustimo samemu sebi. Potrebno je organizirati vodniško službo, za kar je treba imeti usposobljen kader. Zato velenjsko turistično društvo že pripravlja seminar, na katerem naj bi izšolalo prve vodiče po Šaleški dolini.
Vse to in še mnogo drugih stvari je zajeto v načrtih turističnega društva iz Velenja. Da ti načrti ne bi ostali le na papirju, moramo poskrbeti mi vsi. vsak po svojih močeh. Če že drugače ne. vsaj z urejeno okolico stanovanjskih hiš. Dokažimo. da Velenje ne nosi zaman slovesa najlepšega mesta v Sloveniji. To pa je reklama, ki. lahko da velik prispevek k prizadevanjem, da bi Velenje postalo zanimivo tudi za stalne in ne le prehodne goste. Seveda, če bo pravilno izkoriščeno.
D. B.
vnosti pa sodijo organiziranje tečajev za voznike motornih vozil, sejmov rabljenih avtomobilov in organiziranje športnega in kulturnega življenja za člane društva.
Pregovora, da je bolje preprečevati kot zdraviti, se v ZŠAM Velenje dobro zavedajo. Vse več prometnih nesreč v prometu je gotovo posledica slabe prometne vzgoje in nizke ravni tehnične kul-
ture. Prav v ta namen so opravili akcijo preverjanja znanja cestno prometnih predpisov poklicnih voznikov. Skupaj s postajo milice Velenje so opravili tudi akcijo merjenja izpušnih plinov (C02). načrtovali pa so tudi preventivne tehnične preglede kmetijskih vozil (traktorjev). ki pa jih zaradi zapadlega snega še niso opravili. Zalo jim ta akcija ostaja kot
l 'prušimje: Kako je z nakazilom denarja za posip krajevnih makadamskih cest? Leto 1979 se izteka, toda v ta namen nismo dobili nobenega denarja. Prav tako nismo dobili sredstev za pluženje krajevnih cest. Odgovor:
Plan dohodkov je temeljil na celoletnih prihodkih oziroma priliva skozi vso leto. kljub temu. da so se sredstva skupne kolektivne komunalne rabe pričela zbirati šele v mesecu aprilu. Do takrat pa so bila zagotovljena minimalna sredstva, ki so komaj zado-
Izletnik Celje tozd Potniški promet poslovalnica Velenje je obvestil Izvršni svet skupščine občine Velenje, da je s 1. 2. 1980 pričela obratovati podaljšana avtobusna proga za
poglavitna v spomladanskem obdobju ... Za vse voznike motornih vozil pripravljajo brezplačno kontroliranje znanja CPP in pričakujejo velik odziv. Naj povemo, da bo kontroliranje anonimno in brez kakršnih koli posledic. Geslo združenja je. naj se denar pridobljen v prometu vrne preko preventive nazaj v promet.
Pred kratkim so začeli tudi s
poučevanjem kandidatov za voznike motornih vozil kategorij A. B. C. D. F. in kmetijske traktorje. Pravkar poslušajo predavanje slušatelji prvega oddelka šole za poklicne voznike. Da je bil odločitev za uvedbo te šole pravilna, kaže tudi odziv, saj seje v šolo prijavilo kar 120 kandidatov. Naj povemo še to. da šola deluje kot zunanji oddelek strokovnega izobraževalnega centra
stovala za najnujnejše potrebe.
Krajevnim skupnostim pa so bila nakazana sredstva v skladu z nujnostjo potreb v posameznih KS in tudi glede na aktivnost same krajevne skupnosti.
Do 27. 12. 1979 pa so bila v skladu s planom skupne kolektivne komunalne rabe nakazana sredstva vsem krajevnim skupnostim.
Sredstva za pluženje krajevnih cest so zajeta skupaj v postavki »vzdrževanje krajevnih cest« in niso v ta namen še dodatno planirana.
Rudarski dom. ki pelje skozi Staro vas. kjer bo tudi postanek. Podaljšano avtobusno progo.bo opravljal avtobus ki vozi na progi Velenje — Šoštanj — Velenje.
i/ Ljubljane.
Nova dejavnost, ki se je bodo razveselili prav gotovo vsi lastniki jeklenih konjičkov. pa bo organizacija sejmov rabljenih avtomobilov. Kot predvidevajo, bodo kupci in prodajalci lahko že kar na sejmu dvignili preizkusne tablice in dobili tiskovine za kupoprodajno pogodbo. Trenutna lokacija sejma je pri Starem jašku, vendar že iščejo novo. saj le-ta ni primerna. Kot pravijo, bi bil najbolj primeren parkirni prostor pred TGO Gorenje, ki je ob nedeljah, ko naj bi bili sejmi, prazen.
Veliko pozornosti namenjajo tudi delovnim pogojem voznikov* in avtomehanikov. Zelo si prizadevajo, da bi šoferjem končno le priznali be-nificirano delovno dobo. Pripravljenih imajo tudi precej ugodnosti za člane društva. Brezplačni kontrolni tehnični pregled, avtotest pregled, brezplačni pravni nasveti so samo nekatere stvari, ki so jih alijih bodo v kratkem deležni člani združenja. Mimogrede naj povemo še to. da se lahko v združenje včlani vsakdo, ki ima vozniški izpit. V združenju deluje tudi športna sekcija. znova paje začel vaditi tudi pevski zbbr.
In načrti? Kot pravijo, bi radi našli lastne prostore, saj sedaj gostujejo v Domu učencev, ki jih je radodarno sprejel pod streho, ko so izgubili stare prostore. Kupiti nameravajo tudi dva osebna in eno tovorno vozilo, ki naj bi služilo poučevanju kandidatov. Radi bi tudi organizirali šoferski ples. ki naj bi postal tradicionalna prireditev. Prvi bo že letos in sicer še ta mesec.
Še nekaj moramo omeniti. Pravijo, da zelo občutijo težavo. da v Velenju ni avtomobilskega poligona. Tako mora kandidat popolnoma nevešč vožnje že kar prvo uro na javno cesto, posledice pa tako ali tako vsi poznamo. Edino rešitev vidijo v združevanj u sredstev z AM D Šaleška dolina, s katerim si v bodoče želijo več sodelovanja.
D. B.
,,NAS C AS", glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; .do 1. januarja 1973 je izhajal kot Štirinajstdnevnik ,,ŠALE§KI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS ČAS" od 1. marca 1973 naprej.
Uredništvo: Marjan Lipovsek {Direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odg;ovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih — Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni (063) 850—087, 850—316, 850—317 — Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinarjev (za inozemstvo 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje' 52800 — 603 — 38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „NAS ČAS" se po mnenju
Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Iz dela turističnega društva Velenje
Krepiti stacionarni turizem
Vprašanja delegacij in odgovori
Delegacija KS Skale
Obvestilo za krajane Stare vasi
Gorenje sozd: Dosežki 1979, načrti m naloge 1980
Znova so se potrdili kot eden naših največjih izvoznikov
Te dni smo obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Z vršilcem dolžnosti generalnega direktorja, Gregorjem Svajgerjem, dipl. inženirjem, sfno se pogovarjali o dosežkih preteklega leta, o poglavitnih načrtih in nalogah letošnjega leta ter o izvoznih hotenjih.
• Kako v sozdu Gorenje ocenjujete dosežke leta 1979?
»Uspehi lanskega leta so takšni, kot jih je doseglo Gorenje v letih 1977 in 1978. Podoben »rezultat« pričakujemo tudi za letošnje leto. Ostanek dohodka in čisti dohodek stagnirata. in sicer vse od leta 1974 naprej, to je od zadnjega uspešnega leta. Gorenje ne ustvarja denarja niti za enostavno reprodukcijo, zaradi česar postajajo tovarne tehnološko »izčrpane« in zastarele.
Upoštevaje indekse porasta. v primerjavi z letom 1978 so rezultati gospodarjenja na prvi pogled kar zadovoljivi. Vendar je treba pri tem upoštevati tako inflacijo kot nenormalno zviševanje cen. kije vseskozi prisotno.
Pa navedimo nekaj podatkov: delovne organizacije v okviru sozda Gorenje so lani dosegle 12 milijard dinarjev celotnega prihodka. Vrednost proizvodnje seje v primerjavi z letom 1978 povečala za 35 %, za prav toliko se je povečala tudi prodaja na domačem tržišču. Izvoz pa seje z doseženo vrednostjo 2 milijard dinarjev povečal za 47 %. Čisti dohodek je bil večji za 2 %, osebni dohodki so se povečali za 10 %. (Gorenje je z njimi še zmeraj na repu republiškega poprečja), ostanek čistega dohodka pa seje zmanjšal kar za 23 %.
Povečanje izvoza za 47 %, v primerjavi z letom 1978, je pravzaprav edina svetla točka dosežkov Gorenja v preteklem letu. Pomembno je, da smo se znova potrdili kot največji izvoznik v panogi v Sloveniji in Jugoslaviji ter kot eden od naših največjih izvoznikov nasploh. S prizadevanji za nadaljnje povečanje izvoza bomo nadaljevali tudi v letu 1980. prav tako pa tudi v
naslednjim srednjeročnem obdobju.«
• Leto 1980 mora predstavljati prav gotovo leto gospodarske ustalitve. Kakšne so torej napovedi oziroma pričakovanja za letošnje leto?
»Rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu, in položaj. v kakršnem smo se znašli ob koncu leta 1979. nas spremljajo tudi v leto 1980. Zato je jasno, da resnično veliko pričakujemo od gospodarske ustalitve, tudi ob pomoči sistemskih ukrepov. Prepričan sem. da so bili le-ti potrebni, jasno pa je, da morajo biti tudi selektivni, ne zgolj linearni, da puščajo iniciativo za odločitve delavcem v združenem delu.
Sicer pa je mogoče ugotavljati. da v zadnjem času veliko razpravljamo o delitvi dohodka, s tem vprašanjem se ukvarja mordaže preveč ljudi. Premalo pa razmišljamo in delamo za to, da bi dosegli večji dohodek. In ker je dohodka bolj malo, ali pa ga sploh ni, postajajo vprašljive tudi vse formule in izračuni za njegovo delitev. Breme ukrepov gre zato še vedno na rovaš tistega, ki ustvarja dohodek oziroma naj bi ga ustvarjal.
Vse bolj se soočamo z razraščanjem birokracije, in tona vseh ravneh. Za proizvodno delo imamo oziroma smo znali poiskati in določiti normative; vemo, kaj in koliko naj posameznik ali skupina naredi. Vse več pa je takih, ki delajo na delovnih mestih, za katera ne velja noben normativ. Tako je tudi znotraj Gorenja. V intenziviranju obstoječe proizvodnje je zelo malo notranjih rezerv, če sploh še so. Pomembna je zato splošna družbena produktivnost. O tem pa razmišljamo in ukrepamo še vse premalo.
Jasno je. da ustanovitvena prizadevanja znotraj Gorenja ne bodo težila samo za Zmanjšanje stroškov, pač pa bodo imela širše razsežnosti. Znano je. da se razkorak med cenami reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, ki jih uporablja Gorenje, in med prodajnimi cenami izdelkov še naprej veča. Prepričani smo. da lahko v prizadevanjih /a dohodkovno okrepitev Gorenja, ki je resnično nujna, mimo drugih ukrepov pomembno vpliva ludi splošna stabilizacija cen. • Bi lahko našteli najpomembnejše naloge sozda Gorenje za leto 1980 in novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985?
»Za letošnje leto in za nadaljnji razvoj Gorenja so ozi-rom a bodo bistvene še naprej naslednje poglavitne naloge:
—	smotrno izvajanje usta-litvenih ukrepov.
—vlaganja v tehnologijo na račun povečanega izvoza, in
—	vlaganja v razvoj novih programov.
Kar zadeva ustalitvene ukrepe velja zraven že običajnega zmanjšanja stroškov, ki naj bi vplivalo na rast dohodka in njegovo kvaliteto, omeniti še posebej tudi zaustavitev zaposlovanja. Izjema so le novi programi, zaustavitev zaposlovanja še posebej velja za tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. kjer je treba pospešeno uveljavljati novo kvaliteto zaposlovanja. Zato bomo nekatere deloma intenzivne programe selili na območja, kjer je delovne sile še dovolj. Proizvodnja štedilnikov na trda goriva je že dalj časa organizirana v Vranju. črnobele televizijske sprejemnike delajo na Pluju. prav zdaj pa pripravljajo vse potrebno za selitev proizvodnje hladilnikov.
Prepotrebna so nova vlaganja v tehnologijo. Pri tem bomo nadaljevali z že znano odločitvijo, daje treba za vsak dolar, vložen v tehnologijo.
0 delu »tikala v Eri
Na vsakem koraku se je potrebno stabilizacijsko obnašati
Doslej je delovalo v delovni organizaciji Era Velenje pet osnovnih organizacij sindikata. Imajo jih v tozdu maloprodaja, dve v tozdu veleprodaja (za področje Velenja in Celja), v tozdu proizvodnja ter kmetijstvo. Trenutno pa je v ustanavljanju osnovna organizacija Zveze sindikatov v delovni skupnosti skupnih služb.
V preteklem letu je bil sindikat v ERI dokaj delaven. Vključevali so se v vsa dogajanja v delovni organizaciji. Že lansko leto so obravnavali rezultate poslovanja mesečno, najbolj temeljite pa so bile te obravnave ob tromesečju ter ob koncu leta. Prizadevali so si tudi, da bi kar najbolje uredili sistem nagrajevanja po delu. Na tem področju so dosegli pomembne rezultate, žal pa še vedno ne zadovoljivih. Imajo namreč kolektivno nagrajevanje po delu in sicer ugotavljajo le norme posameznih trgovin. Želeli pa pa bi doseči vsaj skupinsko nagrajevanje po delu, tako da bi se delo merilo po oddelkih. Na individualno nagrajevanje pa menijo, da v trgovini ne bodo mogli preiti.
Izredno velika težava ki spremlja vse tovrstne organizacije je velika fluktuacija. Tudi v Eri so se srečevali z njo. Sindikat je večkrat razpravljal o tem vprašanju ter si prizadeval, da bi zavrli odhajanje delavcev. Vzrok fluktuaciji so težki delovni pogoji, neusklajeni osebni dohodki s poklici podobnih profilov ter deljen delovni čas.
Martin Hudej, predsednik konference sindikata je povedal, da je ta problem v trgovini sicer še prisoten, vendar pa se je to področje pričelo umirjati. Opažajo pa tudi, da se za poklic trgovca odloča vse manj ljudi.
Pohvalijo se lahko, da so v preteklem letu tesno sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. Prizadevali so si tudi, da bi delo delegacij za zbor združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti kar najbolje zaživelo. Z njihovim delom še ne morejo biti popolnoma zadp-voljni, vendar lahko rečejo, da se stanje na tem področju izbolj-šjuje. Družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji so si zastavile še eno pomembno nalogo. Aktivirati želijo delo mladine, ki je pred nedavnim popolnoma zamrlo.
V Eri sicer poznajo stanovanjske težave vendar pa lahko rečejo, da ti niso pereči, saj jih zadovoljivo rešujejo. Leta 1978 je dobilo stanovanja v tej delovni organizaciji kar 31 prosilcev in so tako ugodno rešili kar 80. odstotkov prošenj. Od tega časa se je ponovno nabralo precej prošenj za stanovanja. Predvidevajo pa, da se bo že aprila vselilo 17 novih delavcev in tako bo število tistih, ki bodo na stanovanja še morali počakati, zelo majhno.
Pri sindikatu v tej delovni organizaciji aktivno deluje komisija za šport in rekreacijo. Udeleževali so se vseh športnih iger, ki jih organizira občinski sindikalni svet.
za rekreativno dejavnost pa imajo na voljo telovadnico, njihovi delavci pa lahko tudi kegljajo. Dobro je poskrbeljeno tudi za oddih. Imajo počitniški dom v Piranu ter nekaj planinskih koč.
Dobro so se vERI pripravili tudi na občne zbore Sindikatov katere so izvedli v večini osnovnih organizacij pretekli petek. Na teh zborih so ocenili delo v preteklem letu ter spregovorili o letošnjih nalogah. Z zbori so v ERI zaključili danes, v februarju pa bodo imeli še konferenco osnovnih organizacij sindikata na kateri bodo zbrali želje in pripombe, ki bodo izrečene na posameznih sestankih posameznih osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Dogovorili pa so se tudi za kolektivno delo.Martin Hudej je posebej poudaril tudi nalogo, s katero se trenutno srečujejo, to je priprava stabilizacijskega programa za letošnje leto. Tudi na tem področju se bo sindikat polno angažiral. Se bolj kot doslej bodo skrbeli, da bodo delavci sproti seznanjeni z rezultati poslovanja ter pritegnili v stabilizacijska prizadevanja slehernega zaposlenega. Martin Hudej pa je še dejal: ,,Zavedamo se, da bomo morali delati boljše. Prav tako pa nam mora biti tudi jasno, da se bomo morali v nasprotne primeru čemu odreči. Delo je potrebno torej še bolje organizirati, bolje je potrebno izkoristiti delovni čas ter se štabi,izacijsko obnašati na vsakem koraku."
MIRA ZAKOSEK
povečati izvoz za dva dolarja. Zavedamo se. da lahko le povečan izvoz zagotovi večjo družbeno interesantnost proizvodnje Gorenje. Izvozna usmeritev proizvodnje pa zagotovo opravičuje prepotrebna nova vlaganja v tehnologijo.
V,so pozornost bomo v tem letu. pa ludi v prihodnje, namenili vlaganjem v razvoj novih programov. Računamo. da bi v prihodnje namenjalo Gorenje za razvoj do 4 /, vrednosti proizvodnje. Z novim letom I980jezačelaz delom delovna organizacija Gorenje Razvoj, ki lahko pomembno vpliva na gospodarsko ustalitev Gorenja. To pa je in mora biti tudi najpomembnejša prihodnja razvojna usmeritev tega gospodarskega sistema.
Rezultati razvojnega dela se ne pokažejo v trenutku, pač pa šele čez čas. Zato je nadvse pomembno resno in temeljito razvojno delo. predvsem tudi zato. da bi bil prihodnji gospodarski položaj Gorenja boljši, kot je ta trenutek oziroma kot je bil zadnja leta in da bi bila prihodnja proizvodnja usmeritev tudi družbeno bolj zanimiva. V proizvodnjo je treba vložiti več znanja, to pa istočasno pomeni. da sije potrebno znanje pridobiti in ga potem v polni meri tudi izkoristili.
Poudarim naj. da dajemo za prihodnje obdobje poseben poudarek razvoju profe-
sionalne elektronike računalništva. To našo razvojno usmeritev ne mislimo menjati. želimo pa jo razvijati tako. kot nam bodo dopuščale naše objektivne možnosti, posebej tudi kadrovske.«
• Omenili ste, da je izvoz — upoštevaje gospodarske dosežke lanskega leta — najsvetlejša točka Gorenja. Napovedujete, da bo prodalo letos Gorenje na tuje za 142 milijonov dolarjev izdelkov. Na kak način boste dosegli predvideni obseg izvoza v tem letu in kakšni so nasploh načrti za še večjo vključevanje Gorenja v mednarodno blagovno menjavo oziroma delitev dela?
»Letos želimo prodati na tuje za 142 milijonov dolarjev izdelkov. Uvoz surovin in reprodukcijskih materialov pa bo. kot je mogoče pričakovati, za okrog 10% manjši od izvoza. Zraven TGO Gorenje Velenje postajajo vse pomembnejši izvozniki tudi delov ne organizacije Gorenje na Muli. v Gornji Radgoni. Nazarjah in Lendavi.
Se posebej želimo povečati izvoz v okviru lastnih prodajnih in proizvodnih organizacij. kijih ima Gorenje na tujem. prav tako pa tudi z osvajanjem novih tržišč. V lem letu želimo zlasti še utrditi vse obstoječe prodajne in proizvodne organizacije Gorenje na tujem, da bi bile
sposobne kar najbolj celovito opravljati dokaj zahtevne naloge. ki bodo pred njimi v naslednjem srednjeročnem obdobju, to je v letih 1981 *—1985. Ob tem računamo na še večji prodor Gorenja v dežele v razvoju, nadaljevali pa bomo tudi z ustanavljanjem proizvodnih podjetij Gorenje na tujem, saj so se dosedanje tovrstne odločitve že pokazale kot dobre naložbe itd. Odslej bo Gorenje. posebej kar zadeva ponudbo izdelkov, še bolj prisotno tudi v sosednji Italiji.
Seveda pa'se v Gorenju zavedamo pomembnosti celovitega vključevanja našega sistema v mednarodno delitev dela. Prvi uspehi pri prodaji tehnologije in izkušenj so spodbudni in bomo z njimi nadaljevali. Trudili pa se še bomo. da materiale, ki jih uvažamo, čimprej nadomestimo z domačimi. Tako je pred dograditvijo nova tovarna za kompresorje v Črnomlju, ki jo bomo predvidoma odprli za letošnji mednarodni delavski praznik. Skupna vlaganja v tovarno elektromotorjev v Djakovici bodo prav tako zmanjšala odvisnost Gorenja od uvoza. V prizadevanja, da se — kolikor je pač mogoče omeji uvoz — pa sodi tudi odločitev o postavitvi nove tovarne Gorenja v Bistrici ob Sotli. kjer pa je začetek del odvisen od zagotovitve potrebnega denarja.
Marijan Lipovšek
Vegrad
Tudi v prihodnje bodo odvisni od uvoza
Akcijski program so v Vegradu pripravili do konca januarja — Urediti je potrebno dohodkovne odnose in se še bolj usmeriti
v izvoz
V	Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje se aktivno vključujejo v prizadevanja za stabilizacijo gospodarjenja. V vseh družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih si prizadevajo, da bi sprejeli ukrepe, ki bi pripomogli, da bi bilo njihovo gospodarjenje letos čimbolj ugodno. Lansko poslovno leto so sicer zaključili zadovoljivo, vendar pa so se srečevali z mnogimi težavami, ki jih bodo skušali letos odpraviti in tako doseči še boljše rezultate.
Akcijske programe so izdelali do konca januarja, v teku pa je tudi akcija, da jih bodo vnesli v samoupravne akte.
Ena najpomembnejših nalog v letošnjem letu je, ureditev dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije, torej med posameznimi tozdi ter delovno skupnostjo skupnih služb. Na tem področju je bilo sicer že nekaj narejenega, vendar se še vedno srečujejo z velikimi težavami. Na tržišču so se vse premalo pojavljali kot delovna organizacija. Mnogokrat so nastopali njihovi tozdi samostojno. Dogajalo pa se je tudi, da tozd, ki ni bil direktni podpisnik pogodbe, ni izpolnjeval predvidenih rokov.
V pripravi so samoupravni sporazumi o dohodkovnih odnosih, poleg tega pa obdelujejo ta sistem tudi na računalniku in predvidevajo, da bo kmalu dodelan.
V	bodoče bo potrebno dopolniti tudi sistem nagraje-
vanja po delu, predvsem bo potrebno dati več poudarka kvaliteti opravljenega dela. Prizadevali si bodo, da bi dvignili delovno disciplino ter jasno opredelili, kdo jeza posamezno nalogo odgovoren. V delovni organizaciji so pregledali delovišča in ugotovili, da je ponekod slabo poskrbljeno za varnost delavcev, saj na nekaterih deloviščih ne zadovoljujejo minimalnim standardom zaposlenih (Lesna Šoštanj, Ljubljana). Tudi te pomanjkljivosti je potrebno kar najhitreje odpraviti.
Naloge, ki so si jih zastavili v akcijskem programu so kratkoročnega značaja in jih je potrebno takoj uresničiti. Obravnavali jih bodo skupno z rezultati poslovanja v preteklem letu.
Dogovorili so se tudi, da bodo delovni čas kar najbolje izkoristili. Tako med delovnim časom ne bo sestankov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Ze doslej pa so v gradbeništvu delali poleti več ur dnevno in pozimi, ko so pogoji dela slabši, ali pa je gradnja celo onemogočena, manj. To bodo v bodoče še dopolnili. Prav tako so sklenili, da kljub potrebam po administrativnem kadru, ne bodo zaposlovali novih delavcev.
Že doslej so si v Vegradu veliko prizadevali, da bi gradili v tujini. Na tem področju beležijo že nekaj časa pomembne rezultate, vendar so ugotovili, da še niso izkoristili vseh zmogljivosti. Doslej so zunaj pretežno samo gradili, niso pa izvažali intelektualnih storitev. V bodoče bodo prevzemali na tujih trgih kompletne gradnje. Tako bodo njihovi strokovni
delavci obiskovali tečaje tujih jezikov in če bo potrebno, bodo odšli na delo na tuja tržišča.
Se vedno pa bodo v tej delovni organizaciji odvisni tudi od uvoza, kljub prizadevanjem, da bi dobili surovine na domačem tržišču. To sta predvsem tozda Vemont in Dom 101. Žal, določenih surovin na domačem trgu ni. Prav tako je tudi z rezervnimi deli. Ker so še vedno odvisni od uvoza, si bodo prizadevali, da bi izvoz povečali. Ze doslej je bila njihova devizna bilanca pozitivna, sedaj pa si bodo poskušali, da bi ustvarili še dodatna devizna sredstva.
To so vnesli tudi v srednjeročne načrte, ki jih pripravljajo. Res so načrti dokaj optimistični, vendar v Vegradu pravijo, da so zapisali samo tisto, kar bodo resnično lahko naredili. Poleg večjega izvoza, si bodo v prihodnje prizadevali še k večji industrializaciji gradnje.
V	zadnjih letih so dajali inovacijski dejavnosti v delovni organizaciji mnogo premalo pozornosti. V bodoče bodo to področje bolj spodbujali, saj se zavedajo, da mora biti inovacijska dejavnost sestavni del gospodarstva in želijo vanjo pritegniti slehernega zaposlenega.
V	Vegradu menijo, da je samoupravni sistem dobro zaživel in da se delavci aktivno vključujejo v dogajanja v delovni organizaciji. Prav tako so mnenja, da imajo delavci zaupanje v samoupravne organe, zato po njihovem mnenju ni bojazni, da ne bi sprejetega akcijskega programa uresničili. Potrebno pa bo veliko naporov slehernega zaposlenega v tej delovni organizaciji.
MIRA ZAKOSEK
Stanovanjska skupnost
Stanarine višje za 40 odstotkov
Seje zborov občinske skupščine
Soglašali s povišanjem stanarin
Samoupravna interesna stanovanjska skupnost je na zadnji seji sprejela i samoupravni sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine, Pravilnik o delni nadomestitvi stanarine in nekatere druge akte. Delegati so bili seznanjeni o koriščenju sredstev za gradnjo solidarnostnih stanovanj v zadnjih letih. Temeljito raziskati nenamensko koriščenje sredstev združenih za izgradnjo solidarnostnih stanovanj.
Na podlagi temeljite razprave predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v naši občini, ki je potekala od 26. novembra 1979 dalje so se delovni ljudje in občani odločili, da sprejmejo predlagan prehod na ekonomske stanarine. Občani v soseskah krajevnih skupnosti so omenjeni sporazum sprejeli stoodstotno, od 75 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pa je sporazum sprejelo 57 organizacij in skupnosti.
S samoupravnim sporazumom je dogovorjeno, da se povišajo stanarine s 1. februarjem tega leta za 40 odstotkov, za enak odstotek je dogovorjeno tudi za leto 1981, v letih 1982 in 1983 bodo povišane za vsako leto po 30 odstotkov, v letu 1984 za 20 odstotkov in v zadnjem letu prehoda na ekonomske stanarine to je v letu 1985 pa za 10 odstotkov.
V javni razpravi o prehodu na ekonomske stanarine je bilo povedanih mnogo kritičnih pripomb predvsem na vzdrževanje stanovanjskega sklada. Na skupščini SISS so se dogovorili, da je treba vse pripombe in predloge občanov temeljito analizirati in pripraviti do naslednje seje Skupščine SISS ustrezne odgovore oziroma predloge ukrepov za odpravo ugotovljenih slabosti.
Da ne bodo socialno ogroženi občani z nizkimi dohodki, so istočasno sprejeli tudi pravilnik o delni nadomestitvi stanarin (subvencija), ki zagotavlja zaščito življenjskega standarda.
Delegatom so na tej seji skupščine predložili v sprejem sklep v katerem je določeno, kaj se smatra za prenovo, rekonstrukcijo, investicijsko vzdrževanje, redno vzdrževanje, stroške upravljanja in stroške obratovanja. Takšna dopolnjena razmejhitev je bila nujna, in zagotavlja v bodoče smotrnejšo uporabo sredstev in bo nedvomno vplivala tudi na krepitev hišne samouprave in delovanje hišnih svetov.
Na tej seji skupščine SISS so obravnavali še samoupravni sporazum o dolgoročnem opravljanju strokovnih nalog in opravil za SISS, katero opravlja delovna organizacija Dom ter finančni
načrt za Dom in delovno skupnost strokovnih služb SISS. Finančni načrt so delegati le začasno sprejeli, ker so menili, da nista odraz sedanjih stabilizacijskih prizadevanj in svobodne menjave dela med delovno organizacijo za vzdrževanje stanovanjskih hiš Dom in SISS. Ob tem je bilo ponovno izpostavljeno vprašanje /družitve strokovnih služb gospodarskih SIS. O tem tudi tokrat delegati niso dobili ustreznega odgovora.
Sprejeli so tudi pravilnik o samoupravni delavski kontroli. Samoupravna delavska kontrola pa je že na tej seji dobila konkretno nalogo, da na podlagi odgovora na delegatsko vprašanje, kako so se v zadnjih letih koristila združena sredstva za solidarnostni stanovanjski sklad, skupno z družbenim pravobranilcem samoupravljanja temeljito razišče nenamensko koriščenje sredstev, ki so združena /a izgradnjo solidarnostnih stanovanj.
Skupščina SISS je namreč bila na tej seji informirana, da se ta sredstva v preteklih letih niso koristila samo namensko temveč tudi za nekatere druge namene, kar ni bilo v skladu z obstoječo zakonodajo. Konkretno poročilo o tem, koliko sredstev in v katere namene je bilo nenamensko uporabljenih, bodo predočili delegatom na prvi naslednji seji skupščine SISS.
Beseda je tekla tudi o pred nedavnim sprejetim pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi SISS, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Po mnenju družbenega pravobranilca samoupravljanja Slovenije ta pravilnik ni v skladu z zakonom in ga bo potrebno verjetno spremeniti v tistem delu, ki določa, kdo vse lahko dobi družbeno stanovanje iz tega naslova. Sedaj je opredeljeno, da lahko dobijo stanovanja (solidarnostna), samo starejši občani, ki niso v delovnem razmerju, upokojenci in člani 7.B, v izjemnih primerih i (elementarne nesreče), pa tudi ostali. Gotovo bo potrebno zraven zajeti tudi delavce z nizkimi osebnimi dohodki, mlade družine in druge kategorije socialno ogroženih občanov, kot to določajo zakonski predpisi.
Delegati so bili seznanjeni še z načrtom stanovanjske graditve v letošnjem letu, v katerem je predvideno, da bo zgrajenih 680 družinskih stanovanj, kar je sicer veliko, vendar moramo ob tem upoštevati, da v letu 1979 ni bilo zgrajeno in dano v uporabo nobeno družbeno stanovanje, prav tako pa je v tem času toliko nerešenih stanovanjskih prošenj, kot še nikoli doslej.
-kan-
Pretckli teden so na ločenih sejah zasedali delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Zbori so med drugim dopolnili odlok o priznanjih in nagradah občine Velenje z nagrado »8. oktober«, ki naj spodbuja dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanju družbeno ekonomskih odnosov v občini Velenje. Z zasedanja so poslali tudi pismo tovarišu Titu.
Odlok o priznanjih in nagradah občine Velenje je po sklepu, ki so ga soglasno sprejeli delegati, odslej dopolnjen z nagrado »8. oktober«. To nagrado bodo podeljevali organizacijam in posameznikom za izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in pri utrjevanju družbeno ekonomskih odnosov v občini Velenje. Nagrada je denarna, njeno višino pa določi posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Za izjemne dosežke na vseh ostalih področjih pa se
bo še naprej podeljevala nagrada Karla Destovnika Kajuha. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so nato obravnavali in sprejeli odlok o povišanju stanarin za stanovalce. ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje. Javna razprava o tem samoupravnem sporazumu je bila zaključena 17. januarja letos. Ker v nekaterih samoupravnih sredinah sporazuma niso sklenili. so delegati občinske skupščine sprejeli odlok, po katerem bodo stanarine v občini Velenje od I. februarja višje za 40 odstotkov tudi za tiste imetnike stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine.
Na dnevnem redu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bilo
tudi obravnavanje predloga odloka o novih cenah za geodetske storitve, ki jih opravlja Geodetska uprava skupščine občine Velenje in so usklajene s cenami v sosednjih občinah. Odlok je bil sprejet z dopolnilom, da lahko občinski izvršni svet določi nove cene. kadar so za to utemeljeni razlogi in o tem obvesti občinsko skupščino.
Delegati zbora združenega dela so sprejeli med drugim še sklep o dovolitvi uporabe sredstev solidarnosti za delno odpravo posledic škode v kmetijstvu in komunalnem gospodarstvu, ki jo je v občini Lenart povzročilo hudo neurje s točo. Na zadnji seji zborov občinske skupščine je bil sprejet tudi osnutek odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Velenje. Novost tega odloka je. da pri oddajanju stavbnih zemljišč za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš ni več cena poglavitni kriterij, marveč se morajo pri tem upoštevati
tudi stanovanjske, delovne in socialne razmere investitorjev zasebnih stanovanjskih hiš. S sprejetjem osnutka bo ta odlok kot predlog posredovan v javno razpravo.
Lovski družini Velenje in ■>Oljka« Šmartno ob Paki pa sta skupščino občine Žalec za odvzem dela lovišč lovcem iz Velenja in Šmartnega na območju občine Velenje obvestili o odločbi izvršnega sveta skupščine občine Žalec in dodelitvi teh lovišč družinam na upravno teritorialnem območju občine Žalec.
Ta odločba je po oceni lovskih družin Velenje in Oljka nezakonita, zato so se delegati opredelili za zaščito njihovih pravic s tem. da bo velenjska občinska skupščina v sodelovanju s skupščino občine Žalec skušala rešiti to vprašanje, ali pa. če bo potrebno. o tem obvestila republiški izvršni svet.
J. K.
Stavbno zemljiška skupnost
0 programu dela bodo ponovno razpravljali
Na zadnji seji samoupravne stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje so delegati med drugim obravnavali spremembe samoupravnega sporazuma o izločanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav za usmerjeno stanovanjsko i/gradnjo v naši občini. Ta predlog so lansko leto obravnavali na samoupravni interesni komunalni skupnosti (takrat stavbno zemljiška skupnost še ni delovala), sedaj pa ga je potrebno dopolniti. 7 njim so določene osnove in merila , s katerimi bodo podpisniki usklajevali svoje interese in določali medsebojne obveznosti pri izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih komunalnih in stanovanjskih potreb.
Na dnevnem redu pa je bila tudi obravnava osnutkov programov za letošnje leto. Delegati so imeli na
program številne pripombe, saj so menili, da ga je potrebno bolj prilagoditi letošnjim stabilizacijskim prizadevanjem. Poleg tega pa so bili mnenja, da je možno nekatere naloge, ki so bile predvidene za letos odložiti in namesto njih vnesti mnoge bolj pereče.
Delegati Šoštanja so pripomnili tudi, da v programu ta krajevna skupnost sploh ni upoštevana in /ahtevali, da se o tem še dodatno razpravlja. Delegati so sklenili, da naj se z deli na katere v programu niso imeli pripomb prične takoj, drugače pa je potrebno o programu za letos še dodatno ra/pravljati.
M. Z.
Otroško varstvo
Jasli prednostna naloga
Samoupravne interesne skupnosti se vključujejo v stabilizacijska prizadevanja — Na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega varstva prilagodili program novim zahtevam.
V prizadevanja za stabilizacijo na področju skupne porabe se vključuje tudi občinska skupnost otroškega varstva. Na zadnji seji te skupnosti so se dogovorili, da bodo valorizirali sredstva za izvajanje programa za 16 odstotkov glede na lanska sredstva. sredstva za investicije pa bodo povečali za tri milijone z oziram na prioritetno gradnjo jasli za katere je zagotovljena večina sredstev. Že pred tem pa je koordinacijski odbor sklenil, da se povečajo sredstva za lansko leto za 1,2 odstotka. to pa služi za osnovo za
izračun sredstev v letošnjem letu. Na prejšnji seji so delegati potrdili znesek za zbiranje sredstev v letošnjem letu v višini 28 747 019 dinarjev, novi znesek pa je 31 747 000 dinarjev. Na zadnji seji so delegati razpravljali tudi o programu zveze skupnosti otroškega varstva, ki se prav tako vključuje v resolucije in stabilizacijska prizadevanja. Razpravljali so o stopnji za zbiranje sredstev. Za obdobje januar in februar so potrdili stopnjo v višini 2.07 odstotka, -za naprej pa v višini 1,98 odstotka.
Na zadnji seji skupščine te skupnosti so potrdili tudi delovni program vzgojno varstvenih ustanov Velenje in Šoštanj.
M. Z.
Delegati niso potrdili finančnega načrta
Močno povečan znesek za solidarnost do izobraževalne skupnosti Slovenije. Seja skupščine je bila preložena zaradi neenotnosti delegatov. Bodo resolucijske zahteve okrnile razvoj vzgoje in izobraževanja.
Ko so delegati občinske izobraževalne skupnosti na predzadnji zadnji sicer nesklepčni seji skupščine te skupnosti obravnavali osnutek programa in izračuna potrebnih sredstev za to skupnost v letu 1980. so menili.da je program glede na potrebe razvoja vzgoje in izobraževanja sicer realen, da pa ga je vendar potrebno bolj naravnati na gibanje gospodarstva.
Prejšnji teden pa so se delegati ponovno sešli na seji ter obravnavali nov predlog, v katerega so bila vnešena tudi prizadevanja za stabilizacijo, kateri seje po resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v SR Sloveniji dolžna prilagoditi vsa skupna poraba.
Načrti in upanja, da bomo na področju vzgoje in izobraževanja navkljub vsakoletnim nenormalno visokim
vpisom, uspeli storiti večji korak k posodobitvi, so ob ukrepih o omejitvi skupne porabe, precej vprašljivi.
Izvajalci so delegate opozorili. da so skušali vse postavke v programu naravnati na indeks 116. kar bi bilo popolnoma v sklad u z resolucijo, vendar pa je v celoti indeks nekoliko večji in znaša 125 indeksnih točk. Do te razlike pa prihaja predvsem zaradi planiranega povišanja cene prevodov učencev v letošnjem letu. ustanovitve novih odel-kov. ki bodo nujno potrebni, nekoliko višjih investicij za peto osnovno šolo ter izjemno visokih obveznosti do republike. saj bomo letos za solidarnost skupne naloge in za-jemnosti namenili kar tričetr-tine večja sredstva kot v preteklem letu. Izvajalci so delegate opozorili, da skrčitev programov prinaša tudi ukinitev brezplačnih knjig in delovnih zvezkov ter okrnitev ali opustitev šole v naravi.
Razprava je pokazala, da ostaja nerešeno tudi vprašati je glasbene šole. ki bi za svojo dejavnost v zamišljenem obsegu potrebovala mnogo višja sredstva.
Nekateri delegati so bili kljub naštetim ugotovitvam in kljub temu. da je celotna skupna poraba v občini naravnana na resolucijske zahteve. mnenja, daje le-tem potrebno prilagoditi tudi liste postavke v predlogu finančnega izračuna, ki so zaradi prej omenjenih razlogov postavljene nad resolucijskimi zahtevami. Ta zelo sporna zahteva je povzročila nesoglasje med uporabniki in izvajalci. Po mnenju nekaterih uporabnikov bi bilo potrebno to točko prestaviti in jo do prihodnje seje dopolniti. Izvajalci pa so menili, da so že z dosedanjimi usklajevanji in tako okrnjenim letošnjim planom storili največ, ter bi vsako nadaljnje poseganje v finančni načrt le škodovalo uspešnosti vzgoje in izobraževanja. Glasovanje ni prineslo rešitve, saj se je večina uporabnikov odločila za prestavitev te točke dnevnega reda. izvajalci pa so se vzdržali. Ne moremo se znebiti mnenja, da je bila seja premalo pripravljena in da so bile posamezne odločitve preslabo pretehtane.
Boris Zakošek
Občinska zdravstvena skupnost
Potrdili višjo prispevno stopnjo
Pred dnevi je bila v Velenju 8. redna seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje, na kateri so največ razpravljali o izvajanju resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta za leto 1980.
Tudi za področje zdravstva so določila resolucije in iz nje izvirajoče naloge nadvse pomembne obveznosti, ki jih je treba dosledno uresničevati in s tem prispevati k stabilnejšemu poslovanju, so poudarili delegati. Med najpomembnejše zahteve, ki s tem v
zvezi stojijo pred zdravstvenimi delavci, je nedvomno dosledno upoštevanje vseh ukrepov, prekinitev zaposlovanja (razen zdravnikov splošne prakse in medicinskih sester) tam, kjer je to neobhodno potrebno, doseči in tako organizacijo dela, ki bo omogočila optimalni izkoristek delovnega časa, odpravljanje
istočasnih zaposlitev in proučevanje ustreznosti delovnega časa. Nadaljnje stabilizacijske naloge so zmanjševanje dežurstva na nujno potrebni minimum, uvajanje sistema naročanja na preglede, zmanjševanje števila ponovnih pregledov na strokovno utemeljen nivo, odpravljanje ponavljanja že opravljenih zdravstvenih
storitev ter skrajševanje ležalne dobe v bolnišnicah. Prav tako je potrebno zmanjšati porabo zdravil, omejiti prevoze z reševalnimi avtomobili, dosledno izterjevati participacijo in izostriti kriterije za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Posebno pomembna skupna naloga pa je zniževanje bolniškega staleža ki se v velenjski občini giblje visoko
nad republiškim povprečjem.
Vse te usmeritve bodo vsebovane tudi v samoupravnem sporazum o svobodni menjavi dela na področju zdravstva, njihovo izvrševanje pa bodo kontrolirali sproti.
Skladno z resolucijskim dogovorom o izvajanju družbenega načrta za leto 1980 so delegati občinske zdravstvene skupnosti Velenje potrdili tudi spremembo finančnega načrta skupnosti za letos. Dogovorjena poraba se bo na področju zdravstva v tem letu povečala za 19,5 odstotkov v primerjavi z letom 1979. Ta odstotek je višji kot ga dovoljuje resolucija zaradi izjemnega položaja zdravstva na področju družbenih dejavnosti, sredstva pa so povišana .na račun zmanjšanja obsega sredstev ostalih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti v občini. Prav tako sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Velenje sprejela sklep o spremembi prispevne stopnje za zdravstveno varstvo v letu 1980. Po tem sklepu bo nova stopnja prispevka 7,28 odstotkov od bruto osebnih dohodkov in 2,41 odstotka od dohodka temeljne ali druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali občanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z lastnimi delovnimi sredstvi ter drugih. Nadaljnji sklep v zvezi s to razpravo pa je bila potrditev novih cen prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, ki bodo od 1. februarja dalje višje za 25 odstotkov.
Delegati občinske zdravstvene skupnosti Velenje so na 8. redni seji obravnavali še gradivo za sejo skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije in sprejeli tudi sklep o povišanju osnov za obračunavanje prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi in intelektualne storitve. Te osnove se pov išajo za 23 odstotkov, kolikor se je povprečno zvišal osebni dohodek na zaposlenega v regiji.
J. Krajnc
Ob jubileju Smreke
Le kako bi se začudil nekdo, ki se je po vojni odselil v tujino in se sedaj vrnil, ko bi se peljal mimo velikega podjetja, ki ima napis Smreka? Gotovo bi najprej pomislil. da ni v pravem kraju. Šele ko bi se ozrl in videl nekaj znanih hiš in veliko cerkev, bi bil popolnoma prepričan, daje v Gornjem gradu.
Ko bi si priklical v spomin tiste trenutke, ko je zadnjikrat videl Gornji grad.je bil na lem mestu še graščinski hlev. Sedaj je tu več v elikih poslopij iz katerih prihaja hrup raznih strojev. Obdajajojih v skladovnice zložene deske, razni polizdelki in izdelki. Svojevrstno živahnost v delovno vrvenje vnašajo tovarnjaki. ki dovažajo kupe hlodov, drugi spet odvažajo že gotove izdelke v svet.
Ko je bila pred 25. leti ustanovljena Smreka, je res malokdo pomislil, da se bo razvilo tako veliko podjetje, saj je bila to takrat le malo večja mizarska delavnica. Obstajale pa so možnosti, da se razvije. Bilo je dovolj prostora. ki še sedaj ni ves izkoriščen, dovolj surovin, saj je v naši občini dovolj gozdov. Tudi delovne sile je bilo dovolj, vendar seje večina vozila na delo v večja mesta. Treba je bilo le dobro začeti in seveda tudi nadaljevati. Zato si vsi listi, ki so začeli tu in pogumno nadaljevali z delom, zaslužijo vso pohvalo. Podjetje seje postopoma večalo in se razvijalo v to. kar je
danes. To leto je bilo kupljenih nekaj novih strojev, naslednje leto je bilo uvedenih nekaj novosti, čez nekaj let zgrajena nova hala. karje pomenilo več delovnih mest. Mnoga dela. !,i so se opravljala ročno, so zamenjali stroji, deske so namesto delavcev začeli prenašati viličarji. Vse to pa je pomenilo večjo proizvodnjo in s tem višji dohodek, pa boljši zaslužek.
Vsi se dobro zavedamo, kaj nam pomeni Smreka. Smreka pomeni Gornjemu gradu in okolici prihodnost. Prav mogoče je. da se bo marsikdo čez 25 let prav tako začudil, ko se bo vrnil v Gornji grad. kakor tisti, ki se je izselil po vojni. Takrat bo mogoče Smreka že dvakrat večja, morda pa bo kakšno podobno podjetje stalo tudi v Novi Štifti. Bočni ali kje drugje, saj je povsod dovolj delovne sile. prostora in lesa.
Smreka je do sedaj res veliko storila za razvoj, vendar s tem ne smemo biti zadovoljni. Imeti moramo še več. da se delavci ne ( bodo več vozili na delo v Kamnik, Velenje in Nazarje. Zato bi nam bilo potrebno tudi več stanovanj, sodobnih trgovin, vrtcev in bi Gornji grad zopet postal mesto, kot je bil nekoč. Vse to pa je odvisno od nas samih. Ali bomo zadovoljni s tem. kar imamo, ali pasi bomo želeli odrezati večji kos kruha.
Miran Pustoslemšek 8. b razred
Stabilizacijski napori
V Smreki nadvse odgovorno
Gornjegrajski tesarji in mizarji so se korenito lotili uresničevanja stabilizacijskih ukrepov — Opozarjajo tudi na mnoge zunanje dejavnike
V gornjegrajski Smreki so se zavzeto lotili sprejemanja in uvajanja potrebnih stabilizacijskih ukrepov. Čeprav se zavedajo znatnega vpliva zunanjih dejavnikov v nobenem primeru niso zanemarili možnosti, ki jih nudi njihova lastna delovna sredina. Na svoji zadnji seji so vrsto ukrepov. ki naj pripomorejo k ustalitvi gospodarskih tokov, sprejeli tudi člani osnovne organizacije ZK.
Predvsem so poudarili, da morajo v Smreki v najkrajšem možnem času preučiti sodelovanje s šoštanjsko l esno in Vegradovim gradbenim sektorjem na Ljubnem. opredeliti hotenja in možnosti ter jih uskladiti. Potrebno gradivo mora biti pripravljeno temeljito in v razumljivi obliki, zbor delavcev pa bo odločal o sprejemanju samoupravnega sporazuma.
Člani osnovne organizacije ZK so delavskemu svetu predlagali, da oceni delo delavcev s poseb-
nimi pooblastili in odgovornostmi in odpravi morebitne nedoslednosti. Menili so tudi. da morajo v zaključnem računu ločeno prikazati stroške za službena potovanja. za dnevnice in potne stroške, za nadurno delo. reprezentanco, propagando in za druge namene.
Posebno pozornost bodo v bodoče namenili popolnejšemu koriščenju delovnega časa. ustrezna komisija bo pregledala in ocenila bolniške dopuste, disciplinska komisija pa bo pripravila pregled neupravičenih izostankov z dela. Dosledno bodo uresničevali sprejete samoupravne akte, sestanki družbenopolitičnih organizacij bodo poslej izven delovnega časa. komercialna služba pa mora cene izdelkov takoj uskladiti z zakonskimi določili. Še na eno področje nameravajo poseči v svojih stabilizacijskih prizadevanjih. Ponovno bodo namreč pripravili stališča in predlagali potrebne ukrepe za razrešitev znatnih problemov v zvezi s preskrbo s surovinami in v zvezi z zagotavljanjem pogojev za višjo stopnjo predelave lesa v Gornji Savinjski dolini.	J. P.
Nagrajeni spis
Smrekinih 25 let
Mizarstvo in tesarstvo Smreka slavi Četrt stoletja delovnih naporov in uspehov — Nekoč veliko težav, danes obetavna razvojna pot — Varčni pri slavju
IVAN STRADOVNIK: »Ker nisem imel sredstev ali predmetov, s katerimi bi lahko jamčil za odplačilo kredita, sem moral iskati poroka. Poroštvo mi je dal oče. Če upoštevamo, da je bil takrat mesečni dohodek le 3800 dinarjev, lahko vidimo kako velika žrtev je bila to.«
kratna kmetijska zadruga ustanovila leta 1952. Vse tri predhodnice so opravljale različna dela za potrebe kraja in okolice, pa tudi za naročnike iz vse Gornje Savinjske doline. Otepale so se tudi z enakimi težavami. Delovni prostori so bili povsem neustrezni in
ALOJZ PAHOVNIK: »Jamčil sem s svojo mizarsko delavnico, ki je bila opremljena s pohištvom in vse skupaj je zaneslo dvesto tisočakov.«
poleg tega še v najemu, strojne opreme ni bilo ali je bila izposojena, temu primerni so bili delovni pogoji pa plače in podobno.
Razvojne možnosti so bile tako razmeroma skromne in v takšnih ra/merah se je kaj kmalu porodila misel o /družitvi. Kmetijska zadruga je prevzela pokroviteljstvo, najela naj bi tudi potrebne kredite, ustanovitveni odbor je pripravil vse potrebno in /družitev je bila pred vrati. Zataknilo pa se je že kar na začetku. Odborniki kredita niso izglasovali in veliko volje je bilo potrebne, da so delavci premagali to oviro. Strojev in opreme ni bilo, delavci pa so /vedeli za nekega obrtnika v Karlovcu, ki je prodajal rabljeno opremo. Ko so bila sredstva zago-
ALOJZ FALE: »Na poti našega razvoja nas je spremljalo veliko težav, vendar menim, da smo jih skupaj vseskozi uspešno razreševali.«
tovljena, so se delavci z dvema tovornjakoma decembra leta 1954 napotili proti Karlovcu. Za stroje so takrat odšteli 5 milijonov dinarjev in še težave so imeli pri nalaganju. Tamkajšnji delavci so jih namreč na vse načine ovirali, ker se z lastnikovo odločitvijo o prodaji nikakor niso mogli sprijazniti.
Z novim letom 1955 je torej nastala Lesna obrt Smreka. Zaposlovala je 40 delavcev, ki so se spopadli s težkimi nalogami. Podjetje je bilo krajevno razbito na tri.mesta, povečati je bilo treba prostore in kupiti še več opreme, denarja pa ni bilo. Za kredit, ki ga je ob ustanovitvi najela kmetijska /adruga, so jamčili delavci sami. Vsak je moral podpisati zadolžnico /a 200.000 dinarjev, če sam ni mogel jamčiti, si je preskrbel poroka. Marsikdo je bil v dvomih, volja pa je bila le močnejša.
Delo je steklo in sprejemali so vse večja naročila. Počitniške hiške /a turistično društvo iz Ohrida, kokošnjaki za Valjevo, mizarska dela /a stanovanjski blok v Ajdovščini, na Jesenicah, veliko dela za potrebe kraja in doline in še bi lahko naštevali. Težav seveda ni /manjkalo. Velikokrat so delali tudi ponoči, med prazniki, pojavljala se je celo izguba, ni bilo denarja za plače, vendar kljub negodovanju niso klonili. Da bi ra/rešili denarne težave so delavci v nekem obdobju opravili po 180 prostovoljnih delovnih ur.
Ob vseh teh težavah so z veliko volje in zagnanosti le uspeli
Delavke in delavci gornjegrajske. Smreke so v minulih dneh skupaj s prebivalci tega kraja vred proslavili četrt stoletja izjemnih delovnih naporov, premagovanja takšnih ali drugačnih težav, odpovedovanja in uspehov. Danes lahko z vso gotovostjo zatrdijo, da so najtežji trenutki že za njimi, da so stopili na resnično obetavno razvojno pot, da bo z njiini vred hitreje napredoval tudi Gornji grad. Temu primerno so tudi slavili, svečano in vendarle varčno.
Uradna listina o ustanovitvi samostojne Lesne obrti Smreka je bila podpisana 5. januarja pred 25 leti. Današnja Smreka je nastala iz treh manjših obrtnih delavnic. Združile so se namreč občinska mizarska delavnica in zadružna mizarska delavnica, ki jo je ta-
Notranje rezerve so v celoti izkoristili, nove naložbe pa jim bodo zagotovile še hitrejši razvoj
Ponovno so najprej poprijeli za delo sami. S pomočjo znanosti so brc/ kakršnihkoli večjih naložb i/koristili vse notranje rezerve, opustili obrtniški način proizvodnje in stopili na novo pot. Usmerili so se v proizvodnjo počitniških hišic in mizarskih izdelkov, zlasti polknic in /a oboje je povpraševanje na tržišču večje od ponudbe. Ker so notranje rezerve skoraj v celoti i/koristili, bodo vlaganja seveda nujna in jih tudi načrtujejo. Ponosni na prehojeno pot, polni zaupanja v svojemoči in v obetavni ra/voj so tudi slavili. Svečano in skromno. Nosilec vseh prireditev je bila osnovna organizacija ZSMS, ki se tudi sicer ponaša z nadvse bogato dejavnostjo. Slavje so /aključili prejšnjo soboto, ko so v Gornjem gradu pripravili kviz na temo 25 let Smreke-kvaliteta, udobje /dravje. Med devetimi ekipami i/ vse doline so bili najboljši gostitelji, pred ekipo Glina in taborniškim odredom Smreka gornjegrajske osnovne šole. Nape-
MARIJA BITENC: Najboljša samoupravljalka v Smreki
BEZOVSEK, Fanika POTOČNIK, Ivan STRADOVNIK, Albin FIRST, Aloj/ FALE, Matevž RIIITER, Avgust TRATNIK, Franc POZNIČ in Jože POLIČ-Nlk.
In na koncu še nekaj. Vsa sredstva, ki so jih porabili ob slavju svoje 25-letnice, bodo zaposleni v Smreki nadomestili z delom na prosto soboto, 9. februarja.
J. PLESNIK
dopolnjevati opremo, podjetje se je v /ačetku šestdesetih let le združilo na enem mestu. Krenilo je na bolje. Pričeli so s tipskim i/delovanjem počitniških hišk, uspešno so sodelovali z velenjskim Vegradom, pa z Glinom in drugimi. Smreka se je pričela hitreje ra/vijati. Čeprav težav ni manjkalo tudi v zadnjem obdobju, med te sodijo tudi nesoglasja ob povezovanju z nazarskim Glinom, s sestavljeno organizacijo Stik in podobno, je hiter razvoj kaj kmalu prerasel možnosti.
to tekmovanje so popestrili z bogatini kulturnim programom, podelili pa so tudi nekaj priznanj.
S hranilno knjižico so priskočili na pomoč taborniškemu odredu Smreka, prav tako osnovni šoli, ki je prejela tudi knjižno nagrado. Knjigo je prejela še Marija Bitenc, ki je bila najboljša med 91 mladimi v Smreki v vsakoletnem tekmovanju za najboljšega sanioupravljalca. Podelili so tudi prehodno zastavico in denarno nagrado najboljšim delavcem v akciji Dober, boljši, najboljši, ki jo prav tako vodi osnovna organizacija ZSMS. Delo zaposlenih ocenjujejo vsak mesec in tudi objavljajo rezultate, v vsem letu pa sta si prvo mesto rezdelili Katica 1 rbovšek in Štefka Završnik. Po tej prireditvi so pripravili še tovariško srečanje za vse zaposlene.
V Smreki je danes še dvanajst delavcev, ki so podjetju zvesti vseh 2? let. Plakete in nagrade bodo prejeli ob letošnjem delavskem prazniku, ko bodo na srečanje povabili tudi vse upokojence. Naj omenimo jubilante. Rafko PAHOVNIK, Jože PAHOVNIK, Aloiz PAHOVNIK, Ludvik
JOŽE PAHOVNIK: »Bilo je res hudo. vendar smo vedeli, da moramo vzdržati.«
Prostovoljno delo mladih
Porazno zanimanje študentov
Kljub znatnim uspehom je na področju prostovoljnega dela mladih v Gornji Savinjski dolini še veliko slabosti — Študentov ni — Oblikovanje stalne brigade
Mladinke in mladinci Gornje Savinjske doline so pred nedavnim temeljito ocenili svoje delo na področju prostovoljnega dela. Ocena je bila zastavljena resnično kritično. Njen namen je bila opredelitev uspehov v minulem obdobju in izkušenj, ki so jih ob njih pridobili in jih bodo v bodoče s pridom uporabili, predvsem pa so mladi želeli opozoriti na pomanjkljivosti in na ukrepe, na podlagi katerih naj bi v bodoče prebrodili težave. Temu primerno so si zastavili tudi naloge. Akcijski načrt so podrobno razčlenili in časovno opredelili, dodali pa so mu tudi skupek najpomembnejših nalog, ki jih bodo morali v sodelovanju z drugimi dejavniki dosledno uresničiti. Le tako bo namreč mladinsko prostovoljno delo zaživelo v pravi meri.
Najprej bodo morali kadrovsko okrepiti center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS. Resneje se bodo morale dela lotiti tudi osnovne
organizacije, ki se pri evidentiranju brigadirjev doslej niso ravno izkazale. Več pozornosti bo zato treba nameniti celovitemu obveščanju in predvsem lokalnim delovnim akcijam. Teh sicer v preteklem obdobju ni manjkalo, žal pa niso rodile željenih sadov.
Mladi mozirske občine so se sedaj pov ezali z občinskim svetom zveze sindikatov. Z njegovo pomočjo se bodo s kadrovskimi službami v posameznih organizacijah združenega dela skušali dogovoriti o vključevanju njihovih štipendistov v mladinske delovne akcije. Pridobiti bo treba tudi tiste, ki štipendije prejemajo iz združenih sredstev, predvsem pa študente, ki jim dosedanja udeležba na mladinskih delovnih akcijah ne more biti v posebno čast. Lanijev brigadi sodeloval en študent, predlani pa nobeden.
Za neurejeno stanje so v precejšnji meri odgovorni tudi mladi komunisti. Opravljena analiza je namreč pokazala, da mladi komunisti v večini sredin k delu mladinske organizacije prispevalo zelo malo. bila pa naj bi to njihova prva naloga. Problem bodo mladi skušali razrešiti v so-
delovanju s komitejem občinske konference ZKS. uspešno sodelovanje pa naj bi izboljšalo tudi razmere na področju prostovoljnega dela. Zaradi nespornega pomena, ki ga ima ta oblika dejavnosti mladih, bodo letos skušali oblikovati stalno mladinsko delovno brigado, ki bi lahko veliko prispevala k delu v krajevnih skupnostih, v združenem delu in drugod.
Z vsemi težavami je povezan tudi problem financiranja, ki je bilo doslej prepuščeno naključjem. Glede na posvete na republiški konferenci, s pomočjo občinskih konferenc, ki so si financiranje že uredile in na podlagi družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah mladi pripravljajo samoupravni sporazum za financiranje mladinskega prostovoljnega dela. Tudi od tega je odvisno, če se bo prostovoljno delo mladih uspelo izogniti nevarnim čerem nerazumevanja in si tudi v resnici zagotoviti pravo vlogo in pomen. Vznesene besede v tem ali onem dokumentu so vendarle premalo.
J. P.
Sindikati v zadrugi
Vsebinske in oblikovne novosti
Spremembi samoupravne oblike v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi je sledila tudi nova organiziranost sindikata — Utrjena vloga delavcev in kmetov
V pestrem spletu dejavnosti po sindikalnih organizacijah Gornje Savinjske doline so se še zlasti zahtevnih nalog lotili v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi. Doslej enovita delovna organizacija je korenito spremenila svojo samoupravno podobo, temu pa je nujno sledila sprememba sindikalne organizacije. Na ravni nove organizacije združenega dela so oblikovali konferenco, po temeljnih organizacijah osnovne organizacije, ustanovili pa so tudi številne nove sindikalne skupine. S tem bodo problematiko približali slehernemu članu kolektiva in seveda v veliki meri izboljšali delovanje sindikalne organizacije. Temu primerno so pripravili tudi delovne smernice za letošnje leto. ki bodo tehtna podlaga za izdelavo delovnih načrtov po osnovnih organizacijah.
Nedvomno jih v zadrugi čakajo obilne naloge na področju utrjevanja in uveljavljanja položaja delavcev. Pomemben korak pri
tem je seveda že reorganizacija sama po sebi. ki mora utrditi vlogo delavcev in kmetov kooperantov. F.nak ali še večji poudarek bodo morali dati nadaljnjemu uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. V vsaki delovni sredini posebej bodo morali pripraviti resnično stimulativna merila za slehernega zadružnega člana, za delavca in kmeta. Enako mero naporov bodo vložili v prizadevanja za boljše gospodarjenje in ustalitev tokov na tem področju.
V zadrugi se v celoti zavedajo pomena načrtovanja in poudarjajo. da pripravljanje in sprejemanje letnih in srednjeročnih načrtov ni domena strokovnih služb. Postati mora delovno področje vsakega posameznega člana, saj si s tem postavljajo temelje razvoja v prihodnjem in v naslednjih letih. Pri načrtovanju so upoštevali vse posebnosti svoje delovne organizacije, obenem pa pričakujejo, da bo družba končno pravilno ovrednotila njihove napore pri pridelovanju osnovnih življenjskih potrebščin.
Posebno težo ima delovanje sindikata na področju uveljavlja-
nja dohodkovnih odnosov in sv obodne menjave dela. zlasti ob uvajanju nove samoupravne oblike. V zadrugi se zavedajo, da bo pri tem potrebno veliko dela. predvsem pa znatna mera razumevanja in solidarnosti.
V osnutku smernic seveda niso pozabili tudi ostalih področij kot so delegatski sistem, varstvo sa-. moupravnih pravic, življenjske in delovne razmere. ljudska obramba in družbena samozaščita, demokratizacija odnosov v sindikalni organizaciji, krepitev njene organizacijske in kadrovske usposobljenosti, prav tako pa tudi področje kadrovske politike, zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja. ki je v kmetijstvu še zlasti pereče.
Pomembno delovno področje zadružnih sindikatov bo zagotovo tudi sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, saj so zadružne delovne sredine našle svoje mesto v vsaki krajevni skupnosti Gornje Savinjske doline. Povezava med obema sestavinama življenja in dela mora postati stalna delovna naloga, tudi zaradi usklajevanja želja in hotenj z možnostmi.
J. P.
V KS Velenje - Šmartno
S samoprispevkom do rešitve naših vitalnih problemov
Podkraj - Kavče
Opravljeno delo obogatilo kraj
FINANČNI PREGLED O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU ZA MESEC DECEMBER 1979
Zap' KRAJEVNA SKUPNOST s te v. _
1.	VELENJE - LEVI BREG
2.	VELENJE - DESNI BREG
3.	VELENJE - ŠMARTNO
4.	ŠALEK - GORICA
5.	VELENJE - STARA VAS
6.	PESJE
7.	STARO VELENJE
8.	KONOVO
9.	CIRKOVCE
10.	PLEŠIVEC
11.	PAKA
12.	ŠENTILJ	v.
13.	ŠKALE
14.	BEVČE
15.	KAVČE -PODKRAJ
16.	ŠOŠTANJ
17.	BELE VODE
18.	SKORNO - FLORJAN
19.	ZAVODNJE
20.	RAVNE
21.	DRUŽMIRJE - GABERKE
22.	LOKOVICA
23.	TOPOLŠICA
24.	ŠMARTNO OB PAKI
25.	GORENJE_
SKUPAJ :
Zaposl.obrt. _SKUPAJ OD 1.1. DO 31.12.1979_
kmet, in upok. 100 %_70_%_30%_100 %_J0_%_
2563	5.506.169,80	3	.854,	.318,	,85	1.	651.850,95	510.805,90	357.	564.	,15	153.241,75
3040	6.530.923,20	4	.571	.646,	,25	1.	,959.276,95	605.872,00	424.	110.	,40	181.761,60
793	1.703.662,60	1	.192	.563	,80		511.098,80	158.044,90	110.	631.	,45	47.413,45
2029	4.180.833,75	2	• 92o	.583	,65	1.	,254.250,10	404.379,70	283.	065,	,80	121.313,90
380	816.365,40		571	.455	,80		244.909,60	75.734,00	33.	013,	,80	22.720,20
471	1.011.863,45		708	.304	,40		303.559,05	93.870,30	65.	709,	,20	28.161,10
543	1.166.543,20		816	.580	,25		349.962,95	108.219,90	75.	753	,95	32.465,95
395	848.590,35						848.590,35	78.723.,50				78.723,50
65	139.677,40						139.677,40	12.954,50				12.954,50
96	206.239,70						206.239,70	19.132,80				19.132,80
200	429.666,00						429.666,00	39.860,00				39.860,00
442	949.561,85						949.561,85	88.090,60				88.090,60
406	872.222,00						872.222,00	80.915,80				80.913,80
81	174.014,75						174.014,75	16.143,30				16.143,30
281	603.680,75						603.680,75	56.003,30				56.003,30
1569	3.370.729,75					3,	.370.729,75	312.701,70				312.701,70
109	234.167,95						234.167,95	21.723,70				21.723,70
383	822.810,40						822.810,40	76.331,90				76.331,90
124	266.392,90						266.392,90	24.713,20				24.713,20
445	956.006,85						956.006,85	88.688,50				88.688,50
389	835.700,35						835.700,35	77.527,70				77.527,70
254	545.675,80						545.675,80	50.622,20				50.622,20
632	1.357.744,55					1	.357.744,55	125.957,60				125.957,60
660	1.386.090,60					1	.386.090,60	131.538,00				131.538,00
408	846.539,45						846.539,45	81.314,40				81.314,40
				453,	00	?,1	.120.419^80	3.339.869^40 1	.369	.848	i_j75 1.970.020^65	
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE - ODDELEK ZA FINANCE
k
astopila je odjuga in ostale so le krpe snega, pa tudi »lepo« okolje. Posnetek smo napravili med Kidričevo in Prešernovo cesto v Velenju
Kakšni pa so plani krajevne skupnosti v naslednjem srednjeročnemobdobju? Predvsem morajo urediti kanalizacijo za odpadne in meteorne vode. izboljšati bo potrebno
napetost električnega toka, ki sedaj pogosti niha. izgraditi morajo vodovod v Roperčah in Tajni, asfaltirati nekatere makadamske ceste, zgraditi nekaj opornih zidov, ki bodo zaustavili drsenje zemlje, napeljati obcestno' razsvetljavo ter telefonsko omrežje. Večino cest pa morajo usposobiti tako. da jih bo prevzela samoupravna komunalna skupnost.
Franc Vedenik je dejal, da je nov krajevni samoprispevek nujnost, če želijo v krajevni skupnosti življenjske pogoje izboljševati tako kotsojih v preteklih osmih letih. O razpisu noveg samoprispevka so že razpravljali na zborih, krajani pa so bili mnenja, daje potrebno s to že dobro utečeno obliko zbiranja sredstev nadaljevati.
Urejene ceste so največja pridobitev	BORIS ZAKOŠEK
Tako' menijo krajani krajevne skupnosti Podkraj — Kavče, ki so zadovoljni z opravljenim delom, a želijo v naslednjem obdobju še izboljšati svoje življenske pogoje.
Kot v drugih krajevnih skupnostih, tudi v krajevni skupnosti Podkraj — Kavče že vneto razmišljajo o uvedbi novega krajevnega samoprispevka. ki naj bi omogočil nadaljnji razvoj te krajevne
skupnosti. S sredstvi, ki so jih zbrali in porabili v zadnjih štirih letih, so namreč uspeli opraviti veliko različnih del, ki so olepšala in obogatila življenje krajanov.
Doslej so uresničili okoli osemdeset odstotkov načrtovanega programa, obstajajo
pa realne možnosti, da nedokončane naloge uresničijo še letos.
Večino sredstev zbranih s samoprispevkom so krajani namenili za dograditev ter posodobitev cest. Tako so v letu 1976 asfaltirali cesto Podkraj — pokopališče, na kateri nameravajo letos pomladi z udarniškim delom odpraviti nekatere pomanjkljivosti. tako. da bo to cesto
lahko prevzela komunalna skupnost. V tem času je bila opravljena tudi modernizacija ceste v Roperče. kjer so mimo plana uspeli 600metrov ceste asfaltirati. Lani so asfaltirali še cesto Kavče-Lo-žnica ter cesto od pokopališča do Klavža v Podkraju. Omeniti pa moramo tudi izgradnjo makadamske ceste med Kav-
čami in Podkrajem, kije izrednega pomena, saj so končno uspeli povezati med sabo sicer ločena zaselka.
Med nalogami je tudi obnovitev doma krajevne skupnosti v Kavčah. Ker pa ima krajevna skupnost do sedanjih prostorov le najemni-ško pravico, so se odločHi. da opravijo le manjša obnovitvena dela.
Franc Vedenik predsednik krajevne konference SZDL.je dejal, da so bili uspehi pri realizaciji posameznih nalog možni le ob polni podpori krajanov, ki so se zavedali, kako nujna je posodobitev cest v tej krajevni skupnosti ter so prav radi pomagali pri urejanju z lastnimi sredstvi in delom.
In katere naloge so ostale nerešene? To je predvsem napeljava cestne razsvetljave in telefonov v Kavčah, uvedba avtobusnega prometa ter uvedba organiziranega odvoza smeti.
Največ nejevolje med krajani pa povzroča neurejen plaz. kije že skoraj pred dvema letoma poškodoval cesto iz Podkraja. Takšna počasnost pri reševanju tega problema je prav gotovo nerazumljiva, krajani pa upajo, da bo tudi ta nadloga rešena v najkrajšem času.
Z novim samoprispevkom bi v krajevni skupnosti uspeli realizirati program krajevne skupnosti, ki je bil sprejet za naslednje obdobje. Tako bi lahko uredili javno razsvetljavo na ulici Bratov Mrav-ljak in cesti XIV. divizije, otroško igrišče na Efenkovi cesti, ter odvodnjavanje te ceste, soinvestirali bi lahko ureditev prostorov krajevne skupnosti, uredili staro pokopališče in dokončali izgradnjo telefonskega omrežja v krajevni skupnosti.
,Želel bi, da bi bil nov samoprispevek občanov, ki ga bomo morebiti izglasovali prav tako močna vzpodbuda za delo kot je bil to v preteklem obdobju, saj bomo na ta način uspeli rešiti prav se vitalne probleme naših občanov, zagotovili si bomo dobro počutje in še bolj utrdili naš ponos, da smo občani ene najbolj urejenih krajevnih skupnosti v naši občini," je na koncu dejal predsednik skupščine krajevne skupnosti Pane Semečnik.
Boris Zakošek
Glavna investicija je bila topliflkacija krajevne skupnosti
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Velenje — Šmartno Pane Semečnik: „Akcija dinar na dinar je bila velika spodbuda. Nov samoprispevek pa odpira tudi nove možnosti."
Krajevna skupnost Velenje—Šmartno sicer ni izrazito mestna krajevna skupnost, kljub temu pa so se krajani ob potrditvi krajevnega samoprispevka odločili za združevanje 70 odstotkov vseh sredstev z ostalimi mestnimi krajevnimi skupnostmi. Tako so v tem obdobju v krajevni skupnosti razpolagali le s 30. odstotki zbranega denarja.
,,Čeprav so bila to skromna sredstva za sorazmerno veliko krajevno skupnost, so primerno vložena dala naši krajevni skupnosti pomembne pridobitve," je dejal Pane Semečnik. Zbrana sredstva v višini milijon in pol dinarjev so bila predvsem stimulacija in osnova za uresničitev začrtanih planov. ,,Ko smo pred leti govorili o akciji dinar na dinar; to je dinar družbenopolitične skupnosti in dinar občana, se spodbujevalne vloge take akcije morda niti nismo v celoti zavedali. Ko pa danes, po preteku nekega ^obdobja seštevamo zbrane in vložene dinarje ter opravljeno delo in iz tega izvirajoče nove pridobitve, vidimo, da je vsaj v naši krajevni skupnosti zbrani dinar dal desetkratno vrednost", je menil predsednik
skupščine krajevne skupnosti.
Čeprav so se samoprispevkom zbrali le milijon in pol dinarjev, pa so za investicije v krajevni skupnosti vložili preko 20 milijonov dinarjev. Ta številka je gotovo najboljša potrditev mnenj, da so zbrana sredstva pravilno vložili.
Največja naložba, ki so jo v krajevni skupnosti Velenje Šmartno tudi že uresničili, je bila toplifikacija celotne krajevne skupnosti. Ker je krajevna skupnost pozidana pretežno z individualnimi hišami, je to predstavljalo poseben problem. Za angažiranjem vseh občanov in gradbenih odborov v posameznih soseskah pa je bila akcija uspešno zaključena. Poleg to-plifikacije so v preteklem referendumskem obdobju uspeli asfaltirati cesto na Selo, uredili so del ceste mimo pokopališča, del javne razsvetljave na Gregorčičevi cesti, napeljali telefonsko omrežje v soseski Šmartno II in delno v soseski Šmartno III ter opravili še številna druga manjša dela.
Občni zbor ZKO Velenje
slovenske ljudske glasbe izvedli Marina Omerzel-Terlep, Matija Terlep, in Bogdana Herman iz Ljubljane.
Pokroviteljstvo nad razstavo, ki bo odprta do 5. marca, je prevzela Občinska kulturna skupnost Velenje. Ob otvoritvi razstave bo tudi ogled novega regulatorja scenske razsvetljave v domu kulture Velenje in kotička za časopise in časnike, ki so ga uredili v oddelku za odrasle v knjižnici Velenje.
Otvoritev razstave pa bodo popestrili z zanimivim koncertom stare slovenske ljudske glasbe, ki ga bodo izvajali Mira Omerzel — Terlep. Matija Terlep in Bogdana Herman, ki se ukvarjajo s preučevanjem in predstavljanjem ljudskih glasbil in pesmi. Mira Omerzel — Terlep je absolventka muzikologije in etnologije. Skupaj z možem Matijo Terlepom. strojnim inženirjem, preučujeta in zbirata ljudska glasbila in s terenskim delom nenehno dopolnjujeta etnomuzikološko vedenje
Napotnikova galerija
Nova pridobitev
Pred časom je Kulturni center Ivan Napotnik Velenje objavil oglas, da zbira in odkupuje umetniška dela Ivana Napotnika. Na ta oglas je prišlo le nekaj ponudb, za katere je občinska kulturna skupnost Velenje zagotovila vsa potrebna sredstva za odkup. Med odkupljenimi deli je brez dvoma najpomembnejša pridobitev plastike ,,Rodovitnost" imenovana včasih tudi ,,Beda", ki sodi med Napotnikove vrhunske stvaritve ter največje dosežke v slovenski likovni umetnosti in je nastala leta 1921, torej v času, ko je bil kipar na višku svoje ustvarjalnosti.
. Ideja in nastanek plastike spominja nekoliko na Prežihove Samorastnike. Zvedel sem, da je avtor takole opisal zgodbo nastanka te plastike: ,,Komaj bežno sem videl mimo idočo mlado, krepko in razvito kmečko dekle in že se mi je porodila ideja roditivnega materinstva. Model je bil tu, blizu hiše pa glina, iz katere sem najprej zgnetel to delo, pozneje pa ga ožgal."
Napotnik je napravil kasneje dva odlitka. Eden je v lasti Narodne galerije v Ljubljani, drugi pa je bil odkupljen od zasebnika in se nahaja v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. Plastika je v bronu in je visoka 57 cm. Bila je že velikokrat reproducirana in tudi razstavljena na Napotnikovi retrospektivni razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani leta 1959.	M. M.
o slovenski kulturni dediščini. Bogdana Herman pa se že od študija slavistike dalje ukvarja zlasti z oživljanjem arhivskih zapisov ljudskih pesmi.
S svojim predstavljanjem slovenskega glasbenega izročila želi skupina prispevati k vrednotenju ljudskega deleža naše kulturne ustvarjalnosti.
Na koncertu v Velenju bodo izvajali staro ljudsko glasbo za glas in instrumente: žveglo, oka-rino. oprekelj. trstenko. drumel-co. kitaro, gudalo in žago.
Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Petek, 8. februar — Otvori-ev pregledne razstave slik Lajčija Pandurja v galeriji Kulturnega centra »Ivan Na->otmk« Velenje s koncertom itarc slovenske ljudske glasbe ob 19.00)
Nedelja, 10. februar — koncert »Ribniškega okteta« t kulturnem domu v Šmarnem ob Paki (ob 18.00)
Sreda, 13. februar — Kon-:ert violinista Blagoje Dim-:evskega in pianistke Ivette Oimčevske, iz Skopja, za Glasbeno mladino Velenje ob 17. uri in za dijake Gimnazije er Rudarskega šolskega cen-ra Velenje ob 19. uri, obakrat ' / knjižnici Velenje
Petek, 15. februar — Koncert Koroškega akademskega >kteta v domu kulture Šoštanj ob 19.30)
Gostovanjč Opere Maribor i domu kulture Velenje s konično opero Giocchina Ros-iinija: SEVILJSKI BRIVEC ob 19.30)
Torek, 12. februar Tega dne jodo v počastitev slovenskega culturnega praznika odprte /se kulturne ustanove za ob-skovalce od 9. do 18. ure. ^stop bo brezplačen!
—	knjižnica in galerija s trakovnim vodstvom po :njižnici in razstavi Lajčija 'andurja
—	muzejske zbirke na ve-enskem gradu z zbirkami: nuzej slovenskih premogovnikov. afriška zbirka Franti-
ka Foita. muzej delavskega gibanja in NOB, najdba ma-: todonta in galerijski zbirki •od impresionizma do danes« er stalna razstava slik Jojzeta 'erka.
—	Napotnikova galerija v ! ioštanju
—	Organizirani obiski knjižnic v Velenju. Šoštanju in Šmartnem ob Paki naj se zvr-;tijo čez ves teden..
Galerija knjižnice
Za lutkarstvo vedno več zanimanja
Končano je dveletno obdobje in tudi kulturniki so pregledali svoje dosedanje delo. Enotna ocena je bila, da je bilo delo zelo uspešno, kar potrjuje tudi število kulturnih prireditev v naši občini v preteklih dveh letih. Bilo jih je 857, za kar ima gotovo veliko zaslugo tudi Zveza kulturnih organizacij občine Velenje. Povzemamo kratek izvleček iz poročila tajnika ZKO Vinka Šmajsa, ki ga je podal na občnem zboru 23. januarja. I „V letu 1978 smo usmerjali delo po načrtih vseh devetih odborov (glasbenega, gledališkega, filmskega, folklornega, odbora za sodelovanje z osnovnimi šolami, literarnega, klubskega, lutkovnega ih likovnega ter odbora za delo društev in skupin.), ki so napravili delovne programe. Zal je od 28 društev izdelalo delovne načrte le 13 društev in skupin. Vemo pa, da je delo, čeprav bolj skromno, potekalo tudi v ostalih društvih in skupinah, kot npr. v Lokovici in v Zavodnjah. Poleg množičnih oblik dela, ki so za našo organizacijo že tradicionalne, med njimi srečanje mladih pevcev, občinsko srečanje naša beseda, teden kulture mladih, srečanje odraslih pevskih zborov, klubski festival filmov, smo bili posebno veseli aktivnega dela novega odbora za literaturo, ki je pripravil dva literarna večera samorastniške poezije in proze ter zbral gradivo za 1. številko revije Hotenja.
Odbor za folkloro je v letu 1978 opravil zelo zahtevno delo. Vemo, da v občini ni malo mladih. Izvedel je obširno anketo, da bi rnjo ugotovili njihove želje. Anketirali so 600 mladih, le redki pa so odgovorili, da jih zanima tudi kultura, mnogi pa so se opredelili za športno področje. Menim, da nas na tem področju čaka še precej dela. Vedeli smo, da bi takšna vprašanja lažje reševali, če bi imeli kulturne animatorje. Z občinskim sindikalnim svetom Velenje smo sklicali posvet in sprejeli dva sklepa: več kulturnih animatorjev in izdajo informatorja, ki bi vse delavce, mlade in starejše sproti obveščal o vseh prireditvah, ki jih ni malo v Velenju. Zal, sta oba sklepa s posvetovanja ostala na papirju. Zelo pa je v kulturno življenje posegel Kulturni center Ivan Napotnik z redno organizacijo petkovih kulturnih večerov in vseh drugih kulturnih prireditev Velenju in Šoštanju. ■ V letu 1978 smo hoteli poživeti delo Šaleškega likovnega kluba, sklicali posvet in imenovali iniciativni odbor. Zal, na tej poti nismo mogli dalje.* Marca je potekal tudi seminar za mentorje mladinskih gledaliških skupin, ki ga je dobro organiziral odbor za •sodelovanje z osnovnimi šolami. Med drugimi smo razpisali scenarij za omnibus program, s katerim naj bi ZKO pokazala svojo pisano dejavnost občanom. Z odborom za filmsko dejavnost smo se pogovarjali o izdelavi filma, s katerim bi popularizirali dejavnosti na področju kulture. Prosili smo za pomoč Kulturno skupnost, vendar filma do danes še nimamo, ker nismo imeli potrebnih sredstev. Kljub temu podatku moram reči, da je sicer sodelovanje s Kulturno skupnostjo vzorno in da je vse naše delo tesno povezano z osnovnim namenom kulturne skupnosti za ljubiteljsko delo. ; Vseh prireditev je bilo tako
predlani 383, med njimi največ za filmsko vzgojo, in sicer kar 183 predavanj. Štiri mladinska kulturno umetniška društva so pripravila 134 prireditev brez tistih, ki morajo biti po šolskem koledarju. Skupno je bilo torej 507 prireditev.
In v letu 1979? Aktivno je delovalo le 17 odraslih društev in skupin ter 6 mladinskih. V tem obdobju pa smo sprejeli še enega člana: Plesni klub Velenje. Torej je sedaj 29 društev in skupin, škoda da glasbena skupina Ave, ki je bila v prejšnjih letih aktivna ne sodeluje več, čeprav bi si to želeli.
V načrt dela za leto 1979 smo napisali, da poživimo delo Svobode iz Šoštanja. Sklicali smo poseben posvet vseh družbenopolitičnih dejavnikov Šoštanja in tamkajšnjega odbora Svobode. Posvet je uspel. Svoboda Šoštanj je pripravila načrt za proslavljanje 60-letnice tega delavskega društva in ga v jesenskem delu zelo uspešno izvedla. Otvoritev slikarske razstave, izročitev preurejenih prostorov za Napotnikovo galerijo, celovečerni koncert mešanega pevskega zbora domače Svobode in godbe Zarja, večer Šaleškega okteta in skupni nastop domačih in zamejskih Slovencev s Koroškega in Italije ter izročitev 9 Gallusovih odličij pevcem — to so bile prireditve, s katerimi so Šoštanj-čani dostojno počastili jubilej.
Gledališče Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki je lani spet poseglo z delom Dobro jutro med najboljše v republiki in sodelovalo na festivalu v Trebinju. Velenjska godba na pihala je lani prav tako praznovala 60-letnico delovanja. Za to priložnost so izdali LP ploščo in pripravili srečanje z godbama z Raven in Trbovelj. Na slavnostnem koncertu so podelili 37 Gallusovih odličij velenjskim godbenikom, po kakršnih te godbenike tako vedno poznamo.
15. junija je bil zbor delegacij 7KO, ki pa je bil zelo slabo obiskan. Zaključki, ki smo jih sprejeli, so bili naslednji.* več propagande za vsako prireditev, v občinskih glasilih in glasilih v OZD mora biti več prostora za kulturno osveščanje delavcev, vsako društvo in skupina mora izdelati in ovrednotiti delovni načrt, večje ljubiteljske zvrsti bi morale biti v občini bolj povezane.
Naslednja velika akcija, ki smo jo reševali skupno s SZDL ter vsemi predsedniki KUD, PD in skupin je bila akcija NNNP. Po ustnih in pisnih poročilih so bili povsod izvedeni kulturni programi ob zaključku akcije NNNP, najbolj domiselno pa prav gotovo v Šmartnem ob Paki. Na področju SLO moramo storiti še marsikaj. Vsa društva, skupine in tudi naša zveza morajo napraviti kratke varnostne načrte, s katerimi bomo pravočasno zaščitili kulturne objekte in premičnine v njih. Nadalje naj vsak teh dejavnikov pripravi kratek kulturni program, ki bi ga lahko izvedel kadarkoli...
Še prireditve v letu 1979. Glasbenih je bilo 152, iger 26, proslav 28, folklornih prireditev 35, pisanih in drugih kulturnih programov 6, 4 likovne razstave, 42 filmskih prireditev, 8 lutkovnih predstav, klubski festival filma in revija pihalnih orkestrov ter 47 mladinskih prireditev. Skupno je bilo torej 350 prireditev. Pa še nekaj! Prepričan sem, da je
857 prireditev v dveh letih
Razstava slik Lajčija Panduija
Ivan Napotnik: Rodovitnost, 1921
kulturno umetniško delo bogato in množično le, če je tesno povezano s celotnim delom in življenjem krajevne skupnosti. Gotovo bomo v srednjeročni razvoj kulture na področju naše občine morali vnesti že doslej potrjen predlog: v vsako krajevno skupnost kulturno društvo ali skupino. Sicer pa bo med temeljnimi nalogami novega izvršnega odbora srednjeročni razvoj kulture v velenjski občini in ga bo potrebno oblikovati skupno s Kulturno skupnostjo Velenje. Prav tako ne smemo izpustiti zapisa o nekaterih aktualnih vprašanjih ljubiteljske dejavnosti pri republiški konferenci SZDL in naglasiti širitev pozitivnih kulturnih vrednot in tradicij, organizacijsko krepitev kulturnih društev, načrtnost in kvaliteto dela, njegovo demokratičnost in tesno povezovanje z OZD."
To so samo nekatere od najvažnejših stvari, ki jih je v svojem poročilu podal tajnik ZKO Velenje. Vsega zaradi prostorske stiske nismo mogli povzeti. Zato prosimo za razumevanje, če nekaterih skupin ali društev nismo omenili. Čutili pa smo njihovo aktivnost in delavnost, saj so bila nenehno prisotna v našem kulturnem vsakdanjiku.
D. B.
Tudi ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je Kulturni center ,,Ivan Napotnik" Velenje pripravil zanimivo razstavo s področja starejše slovenske likovne umetnosti. Tokrat bodo razstavili 37 oljnih slik že pokojnega štajerskega umetnika, akademskega slikarja Lajčija PANDURJA. Na razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor, bodo razstavljene slike pretežno s socialno tematiko Prekmurja iz celotnega obdobja Pandurjeve likovne ustvarjalnosti.
Ob otvoritvi v petek, 8. februarja 1980 ob 19. uri v galeriji Velenje, bo uvodoma spregovorila kustusi-nja Umetnosne galerije v Mariboru Breda Ilich-Klančnik, v kulturnem programu pa bodo koncert stare
Rokomet
bilo sicer z nadarjenim vratarjem Tomičem. ki je prišel v Velenje iz Crvene zvezde. Ta igralec se kot kaže ni mogel takoj sprijazniti s trdim delom pri Rudarju, zato je na Ravnah zapustil trening in se vrnil v Velenje. Seveda je kmalu spoznal, da s tem škoduje največ sebi. Medtem seje vrnil nazaj, odšel je tudi na priprave v Piran, kljub temu pa se kazni, kije določena po klubskem pravilniku gotovo ne bo izognil.
Na priprave v Piran je odpotovalo 23 igralcev. Doma so ostali Cicak. Bu-škovič. Vugrinee. Ristič in Frangeš. Kot kaže boFrangeš zaigral za Šmartno. Vugrinee je sam izrazil željo, da ostane na lastno voljo doma zaradi osemurnega dela na vratarja Cicka. ki nima več pogodbe z Rudarjem in Buškoviča ter Rističa pa trener menda ne računa več..
V Piranu bodo nogometaši Rudarja pod vodstvom trenerja Omeragiča in njegovega pomočnika Vukoja glavno pozornost namenili hitrostni vzdržljivosti, zboljšanju tehnike posameznikov, odpravljanju posameznih napak in uigravanju. Zadnje dni priprav v Piranu bodo sodelovali na turnirju, na katerem bosta med drugim nastopila tudi Maribor in ljubljanska Olimpija. Kot smo zvedeli bodo velenjski nogometaši tudi v Piranu čimbolj varčno živeli.
Streljanje
Soliden nastop
V	republiški dopisni strelski ligi, v streljanju s standardno puško in pištolo so nastopili tudi strelci SD Mrož Velenje. V streljanju s pištolami so Velenjčani nastopili z dvema ekipama, pri puškaših pa z eno ekipo. Nastopilo je 25 strelskih družin oziroma ekip.
Pri pištoljarjih (ekipno) je bil naslednji vrstni red: 1. SD Mrož Velenje I. 11937 krogov, 2. SD Kranj 11906 krogov, 3. SD Olimpija I. 11849 krogov, 4. SD Mrož Velenje II. 11733 krogov.
Posamezno: 1. Franc Peter-nel (mlajši) Kranj 3034, 2. Hinko Bola 3019, 3. Janez Stuhec 3015, 5. Ivan Benko 2996, 6. Rajko Srdič 29%, 9. Franjo Zučko 2963 krogov (vsi Velenje).
Za velenjsko ekipo so še nastopili: Jure Magilnicki, Miran Svetina, Draško Durdevič in Drago Šafalič.
Puška ekipno: 1. SD Olimpija 12000 krogov, 4. SD Mrož Velenje 11664 krogov.
V	finalni del dopisne republiške lige se je uvrstilo po 6 ekip pri puškaših in pištoljarjih, med njimi so nastopale obe ekipe velenjskih pištoljar-jev, ter četrto uvrščena ekipa puškašev.
Tokrat so bili boljši strelci Olimpije, saj je prva ekipa Velenja nastopila brez bolanega Rajka Srdiča. Pri posameznikih je tudi tokrat slavil Hinko Bola Velenje s 379 krogi, saj je že drugič zmagal v ligi z istim izidom.
REZULTATI; Ekipno pištola: 1. SD Olimpija I. 1478 krogov, 2. SD Mrož Velenje I. 1476 krogov, 5. SD Mrož Velenje II. 1438 krogov.
Posamezno: 1. Hinko Bola Velenje 379 krogov, 2. Franc Peternel (starejši) Kranj. 375 krogov
Ekipno puška: 1. SD
Olimpija I. 1484 krogov, 3. SD Mrož Velenje 1443 krogov.
F. Ž.
Znova skoki na Ljubnem
Ljubiteljem smučarskih skokov se v nedeljo spet obeta zanimiva prireditev. Smučarsko skakalni klub Ljubno bo ob 13. uri na 65-metrski skakalnici na Ljubnem pripravil tekmovanje za memorial Franca Naraločnika. Tekmovanja se bodo udeležili skakalci iz vse Slovenije, svojo udeležbo pa so potrdili tudi tekmovalci iz znanega smučarskega središča Zahomca.
Smučarski delavci na Ljubnem so skakalnico kljub nedavni močni odjugi dobro pripravili, načrte pa bi jim lahko prekrižala ponovna odjuga med tednom. V tem primeru bodo spominsko tekmovanje pripravili kasneje.
Judo klub Velenje
Dobri tekmovalni dosežki
Nogomet
Rudar sedaj v Piranu
Na Ravnah so trenirali še po snegu
Priprave nogometašev Rudarja so v polnem teku. Sprva so načrtovali, da bodo trenirali deset dni v Velenju in nato odšli približno za prav toliko dni v Podvin na Gorenjsko.
Zaradi varčevalnih ukrepov pa je strokovni štab z izvršnim odborom Rudarja na čelu spremenil prvotni program. Tako so igralci Rudarja podaljšali priprave v Velenju na štirinajsti dni. namesto za de-
vet dni v Podvin so odšli za pet dni na Ravne na Koroško, kjer so imeli zelo dobre pogoje za treninge. V sredo so se vrnili spet v Velenje, že v petek pa so odpotovali na tretji del priprav v Piran, kjer bodo od 7. do 10. novembra organizirali mednarodni turnir pod pokroviteljstvom Rek Velenje in tovarne Gorenje.
Na Ravnah so igralci po besedah trenerja Omeragiča
dosledno izpolnjevali vse naloge. Trenirali so trikrat na dan. saj se vsi igralci zavedajo, da jih' tudi v nadaljevanju tekmovanja čaka hud boj za prvenstvene točke. Tudi novi igralci Šerbo. Dubovina in Kolenc so se dobro vključili v novo sredino. To velja tudi za Džuričanina(prej Maribor) in Šunjiča (Borac Capljina). ki sicer uradno še nista pristopila k Rudarju, in sta še na preizkušnji. nekoliko težav pa je
Tudi rokometašice dvakrat na dan
Izumitelj juda, ki ga s pridom posnemajo po vsem svetu, je japonski profesor Jigoro Kano. Beseda judo pomeni po naše nežna pot. Sicer pa je judo študij, vaja duha in telesa, ki je življenjsko koristen v vseh primerih obrambe ali napada. Tako si z judom lahko pridobimo mnogo spretnosti, tehnike in moči, to pa so tudi najprivlačnejše vrline te športne zvrsti.
Zato ni naključje, da so se po vsej Sloveniji uveljavili prenekateri judo klubi, med
Karmen Stropnik
njimi tudi velenjski, ki šteje danes že preko 30 aktivnih članov od 6 do 30 let starosti. To nedvomno pomeni, da ima judo tudi v Velenju veliko ljubiteljev. Klub, žal, nima svojih lastnih prostorov, kljub temu pa njihovo aktivno delo uspešno napreduje, kar se vidi predvsem iz doseženih rezultatov na različnih tekmovanjih. Za vse to pa je potrebna disciplina in intenzivni treningi, ki jih imajo vsak torek, četrtek in petek. Uspešno jih vodita izkušena judoista Roman Pugel in Branko Rošer.
Karmen Stropnik je članica velenjskega judo kluba leto dni. Ima rumeni pas in v tem času si je pridobila že veliko izkušenj ter spretnosti, da je o judu lahko povedala tole: ,,Pri judu poznamo bel, rumen, oranžni, zelen, moder in rjav pas, ki sodijo med tako imenovane šolske pasove. Črn pas pa sodi med mojstrske pasove, in vse imamo v Velenju tudi zastopane. Vsak član ima možnost, da se poteguje za določeno barvo pasu, ki sodi v višjo kategorijo spretnosti in znanja. Opraviti je treba le posebne izpite, ki so vsako leto in na katerih je treba pokazati razne mete, končne prijeme in
Tudi za rokometašice Velenja, ki tekmujejo v II. zvezni rokometni ligi-sever, je konec zimskega odmora. Pretekli teden so pod vodstvom trenerja Francija Ramskuglerja že začela s pripravami za nadaljevanje prvenstva. Na prvem treningu je trener Franc Ramskugler takole ocenil nastop v jesenskem delu:
,,Glede na to, da so bila naša dekleta novinke v .drugi ligi, moramo biti zadovoljni z osvojenimi 10 točkami in šestim mestom. Pomembno je da so s svojim prvim nastopom vendarle dosegle določeno spoštovanje drugih ekip, saj smo se z njimi enakovredno kosali za prvenstvene točke. Sicer je res, da smo na začetku načrtovali točko ali dve več, vendar takrat naših nasprotnic še nismo poznali. Vendar smo doma napravili nakej napak,
nekaj je k temu pripomoglo tudi to, da nismo mogli vseh tekem odigrati pred domačim občinstvom, ampak smo morali gostovati v Slovenj Gradcu. Nekaj točk pa smo dobili tam, kjer jih nismo predvidevali. Zato moramo biti z doseženim šestim mestom le zadovoljni."
— Kako pa so tekle priprave?
,,Prvenstvo se začne šele 29. marca. Tako imamo na voljo še veliko dni za naše priprave. V prvem obdobju bodo treningi dvakrat na dan, za petek in soboto pa načrtujemo tako imenovane vikend priprave izven Velenja. Glede na to, da imamo na voljo kar precej mladih igralk, želimo prvo ekipo razširiti na 18 igralk. Da ne bi bil kakovostni razkorak med prvo in drugo ekipo prevelik, bomo načrtno vključevali mlade v prvo ekipo, da bodo lahko še bolje napre-
dovale. Mimogrede naj omenim, da so naše mladinke prve v republiki, na državnem prvenstvu pa so osvojile sedmo mesto."
In kaj pričakujete od pomladi?
,,Zelje so eno, stvarnost pa drugo. Seveda je naš prvi cilj obstanek v ligi. Zato menim, da moramo dobiti še deset točk. To ne bo tako lahko, ker imamo spomladi nekolike težji razpored. Zunaj igramo eno tekmo več, pa tudi gostujemo pri vseh naših konkurentkah za obstanek v
ligi. Toda ob resnem delu vseh igralk in marljivih treningih sem prepričan, da lahko osvojimo še najmanj deset točk. V spomladanskem delu pričakujem, da bo na naših tekmah še več gledalcev kot jeseni, in da nam bodo v veliko oporo."
S priprav v Velenju
Med treningom v Rdeči dvorani
padce. Odgovarjati je potrebno tudi na vprašanja iz zgodovine juda. Znanje ocenjuje posebna komisija izkušenih judoistov. Najpomembnejši so redni treningi, na katerih imamo najprej obvezne vaje za ogrevanje, nato vadimo vstope, borbe in tudi spretnosti džiudžica. Naše delo so tudi stalne udeležbe na različnih klubskih, republiških, mednarodnih in tudi pozivnih turnirjih."
Prav na teh tekmovanjih pa so fantje in dekleta z dobrimi uvrstitvami povsem upravičili obstoj velenjskega judo kluba. Še posebej zadnji uspeh Ksenije Gošnjak, ki je na republiškem in medržavnem prvenstvu v svoji kategoriji zasedla 3. mesto in 1. mesto Karmen Stropnik na klubskem tekmovanju, je lep dokaz resnega in odgovornega dela velenjskih judoistov. Velenjski judoisti so dosegli lep uspeh tudi na zadnjem republiškem prvenstvu v Mariboru. Udeležile so se ga Ksenija Gošnjak, Darja Perkovič, Milenka Jarič, Karmen Stropnik in Rolanda
Rolanda Jager
Jager, ki je v kategoriji od 56 do 61 kilogramov zasluženo' osvojila 1. mesto. Zmagovalka
Rolanda Jager je po tekmo- ■,
vanju povedala:
,,Na pozivnem turnirju Slovenije sem imela štiri naporne , borbe in v vseh sem zmagala. Nisem mogla verjeti, da sem res postala prvakinja v svoji kategoriji. Uspeha sem bila zares zelo vesela. Po tem tekmovanju se bom vneto pripravljala za republiško tekmovanje, ki bo 24. februarja v Slovenj Gradcu. Predvsem se želim kondicijsko dobro pripraviti."
Bogdan Mugerle
Iz muzeja Velenje
■ Piše prof. Jože Hudales
ih časih
Seje Velenje včasih imenovalo Vpellae?
V prejšnjem članku sem že omenil, da je prvi postavil tezo, da je bila rimska poštna postaja Utellea locirana v bližini Velenja, dr. Milan Ževart že v svojih študentskih letih. On je tudi prvi razmišljal o možnosti, da ime Velenje izhaja direktno iz imena Utellae.
Na podobno misel sem prišel tudi sam in čeprav mojim razmišljanjem manjka znanja iz primerjalnega jezikoslovja se mi zdijo dovolj zanimiva, da jih objavim.
Mnoga slovenska krajevna imena, imena rek. potokov itd. niso slovanskega izvora, ampak so jih Slovanom ob prihodu v te kraje sporočili stari prebivalci. Tako so se stara, včasih še pre-drimska imena, ohranila v nekoliko spremenjeni obliki vse do danes(npr. Celea — Celje. Petovio — Ptuj. Insula — Izola). Tudi za Šaleško dolino je s precejšnjo verjetnostjo ugotovljeno nekaj takih imen (npr. Sopota. Lepena. morda Velunja).
Če bi bilo v okolici Velenja dejansko naselje z imenom Upellae (ali morda Upelli in Upella), potem lahko s precejšnjo gotovostjo upamo, daseje to ime vdoliniohranilo. Na prvi pogled najprej najdemo podobnost z imenom Lubela (najbližji rimski koren je lupellus-volk). kakor se imenuje hrib v neposredni bližini Velenja in tudi v bližini domnevne trase rimske ceste, kakor jo opisuje J. Šašelj. Našli bi lahko tudi sprejemljivo zgodovinsko razlago, zakaj seje ime Upellae ohranilo ravno v imenu tega hriba. V 4. stoletju, še bolj pa v 5. stoletju našega štetja so namreč po ozemlju že propadajočega rimskega imperija neprestano pustošila različna barbarska plemena. Prebivalci rimskih naselbin so zato opuščali obrt in poljedelstvo, ter se umikali v hribe. Tam so se preživljali z živinorejo, ker so kot pastirji težka leta barbarskih vdorov veliko lažje prebrodili. Podobno bi lahko veljalo tudi za prebivalce nekdanje Upellae. Izselili so se na najbližjo vzpetino, ki soji dali isto ali podobno me. kot gaje imela njihova stara naselbina.
Oglejmo si sedaj še krajevno ime Velenje (morda velja podobno tudi za Velunjo!?). O izvoru tega imena imamo nekaj mnenj. Starejši slovenski zgodovinar N. Lapajne v Zgodovini štajerskih Slovencev iz leta 1884 (str. 307) meni. da ime Velenje morda izhaja iz imena staroslovanskega boga in zaščitnika konj in živineVelesa. Njegovo pisanje spada še v čas poznoroman-tičnega navdušenja nad vsem. kar je bilo »pristno« slovanskega invčas »iskanja starih Slovanov po vseh kotih«, kakorje to dobo duhovito označil Matija Murko. Zato je takšno njegovo mnenje seveda nekoliko vprašljivo. Druga, modernejša razlaga dr. Franceta Bezlaja izhaja iz besede »veln« oz. »velnati«, kar pomeni krčevina. oz. čiščenje, krčenje. Razlagaje seveda zanimiva in verjetna, vendar se pri ugotavljanju izvora imen stoodstotne trditve skoraj ne morejo postaviti.
						u *	s
Z te		ZAPISI ME M	VEtOJJE		TEH	ZlPlSoV	
d««K!.S	V	E L E	m £	V E	L	E J	E
im	v	0 L X	N E	V E	L	E N	E
n«	v	E L L £	/ N	V E	1	A J N	
	L U .	E L A		l U a E	L	A	
	v r	£ L L 4	E	U P E	L	A 3	
(nadaljevanje sledi)
;
i
112. Doslej je šlo vse tako, kot je bilo načrtovano. Avstrijci jim resnično niso delali prav nobenih težav. Kdo pa bi si tudi mislil, da bodo s tovornjakom na katerem je bila reklama za mesne izdelke, prevažali konzerve posebne vrste... Čeprav so tratili čas s kartanjem, požirki pijač in z brkljanjem okrog orožja, je nad njimi visela nekam moreča tišina. Kljub zagotovilom, ki so jih dobili, češ da je doma vse pripravljeno za njihov prihod, jih je vse bolj mučil dvom.
Sprva nismo verjeli. Kapetana Ronka se res ni prijela nobena krogla, saj je šel skozi stotero borb, vedno smejočega se obraza, vedno tako hladnokrven. Priljubljen je bil zaradi svoje izredne hrabrosti v celi Šercerjevi brigadi in v XIV. diviziji.
Ležal je negibno v snegu, kri je tekla iz rane, še je imel postrani partizanko. Nekaj borcev ga je prineslo s položaja.
,,Vraga, padel je," je rekel kapetan Jerman, ,,saj je ravno prej govoril, da bo danes že šestič jurišal z bataljonom."
Kapetan Jerman je prevzei komando za padlim Ronkom. Di vizija je izgubila z Ronkom najbolj sposobnega oficirja. Pri stari smreki je stal podpolkovnik. Luka ter kričal komisarju Krtu: ,,Vraga, kar po vrsti gre: kapetan Tiger, poročnik Badovinec, Mirko težko ranjen, sedaj pa še Ronko."
Bolničarji so delali nosilnice, bilo jih je vedno več. ,,Težak dan je danes," je rekel Rudi. Vasja je zamišljeno gledal: ,,Če bi imel tiste bataljone, ki so sedaj na Pohorju..."
Naša mala, hrabra bolničarka Metka je imela vedno dosti dela. Prav tako sta se kot bolničarki junaško vedli starejša in mlajša Ančka. Sicer so se tiste dni tudi ostale partizanke dobro i/kazale. Tiho in vdano so prenašale težke nahrbtnike ter skupaj z ostalimi borci vztrajale na položaju. Mračilo seje, vedno pogosteje so pokale bombe okrog nas. Poizkušali smo prodreti proti Podgorju, a nismo uspeli; Švabi so še vedno dovažali ojačenja. Napravili smo načrt, da se prebijemo čez Ravne — Zavodnje v Mozirske
planine in v koroške hribe. Obveščevalci so nam javili, da blokirajo Švabi tudi cesto Šoštanj—Zavodnje—Sv. Vid—Črna. V temni noči — sneg je naletaval — smo se zopet premaknili.
Po hišah smo spotoma oddajali ranjence.
,,Veš, Ris, tebi bomo za bolničarko tvoje dekle, saj te tako ona zdravi." Mala bolničarka je že večkrat rešila podpolkovnika Risa, da ga niso ranjenega ujeli Švabi. Ris je klel, ker ni mogel z nami. Bolezen se mu je poslabšala, odkar je skočil z nosilnice in kljub svoji težki rani hodil z edinico.
,,Veš kaj, Ris," je rekel komisar Krt, „kadar ozdraviš, bo /elena pomlad, napravili bomo ohcet in ti boš vzel svojo malo Marto."
Izmučeni borci so od izčrpanosti padali na ozki gazi. Zanimivo je, da so na dolgih pohodih z lahkoto prenašali vse napore in nespečnost tisti, ki so kdaj delali po gozdovih.
Vso noč so brneli tanki in kamioni okrog Šoštanja in Slovenj-
gradca.
22. februar.
V zgodnjih jutranjih urah smo prišli do Raven. Noč je bila zelo mrzla.
,,Fantje, ali veste, kaj je danes?" je spraševal konjevodec Ludvik tovariše. Nihče mu ni vedel odgovoriti.
,,Danes je pustni dan, ko gospodinje cvrejo krofe in drugo cvrtje. Na današnji dan povsod dobro jedo in pojejo, zvečer gredo pa plesat. Včasih smo razgrajali celo noč in ujezili marsikatero osamelo dekle, ki se ni poročilo. Vlekli smo namreč ploh in razbijali plotove. Zandarji so imeli potem dosti dela. O predpustu leta enoinštiridesetega smo celo pretepli tri žandarje, jim pobrali puške in jih vrgli na gnoj."
,,Koga ste vrgli nagnoj, puške?" vpraša Jamšek.
,,Eh, ne; puške smo spravili. Stara, kraljevska oblast je ležala na gnoju," reče Grgorin.
,,I.uka, zdi se mi, da bo danes zopet vroče," reče Rudi, ter se obrne k Luki, ki je jahal staro kljuse. ,,Vso noč brnenje, vso noč
113. Stemnilo se je že, ko je Joco pobral specialke, na katerih je zaokrožil znake, in ukazal zbor. Ni veliko govoril. A vsi so si presneto dobro zapomnili, kaj je mislil, ko je dejal: ,.Odslej ste makova zrna v mojih očeh. Če želim, vas lahko pohodim. Pa ne želim tega, če boste ravnali, kaor pričakujem od vas. In svarim vas: ne ravnajte drugače, če želite še kdaj videli svet!" Stanko je ob tem kaj hitro začutil na hrbtu hladen znoj.
rakete od Šoštanja do Sv. Vida, a naši so izčrpani, da komaj vlečejo noge za seboj."
Zopet so se začele oglašati švabske brzostrelke in mitraljezi. Od povsod so prihajale naše patrole ter nam javljale o močnih nemških zasedah. A Švabi so še vedno dovažali ojačanja iz Črne in Šoštanja.
Štab divizije je imel v teku borbe večkrat posvet. Šlo je za to, ali naj prodiramo v eni sami ali v več kolonah. Položajne borbe nismo mogli sprejeti, ker bi imeli zaradi silovite sovražne premoči izgube. Šlo je za to, da bi prebili močne zasede in se premaknili na sektor Bele vode — Mozirska planina — Smrekovec.
,,Kdo bo šel naprej; kateri bataljon naj pošljemo?"
,,Vse je izčrpano," reče major Vasja, ,,najbolje je, da gremo mi sami s kurirji. Na bočne položaje pa pošljimo najbolj ohranjene čete." Iskali smo primerno mesto za preboj. Povsod smo naleteli na izredno močne zasede z mitraljezi in minometi, ki so nas začeli obsipavati z ognjem. Da bi krila bok divizije, sva z Luko peljala na položaj četo komandirja Mihe iz Tomšičeve brigade. Bili so skoraj vsi stari borci, po večini delavci, pretežno komunisti. Značilno za to četo je bilo, daje bila vedno dobre volje. Od leta dvainštiridesetega dalje nismo videli te fante nikoli žalostne. Bili so izredno hrabri in vztrajni. Če je kdo rekel, da je
kaka četa boljša od njihove, je rekel Miha: ,,Ali ste videli; nič ne pomaga, da smo iz prve brigade. Kmalu bomo najslabši, če ne bomo z delom dokazali, da zaslužimo, da smo Tomšičevci."
Še v letu triinštirideset je prišel v to četo neki novinec, bivši jugoslovanski kapetan. Govoril je o taktiki in strategiji; poslušali so ga kot otroci učitelja. V bližini je začelo pokati. Bili so napadeni. Miha je skočil pokonci in zakričal: „Juriš!" Čez četrt ure je bilo vse tiho pregnali so skupino SS-ovcev ter se vrnili na svoje položaje. Kapetana ni bilo nikjer. Miha je poslal patrolo za njim, našla ga je vsega trepetajočega v nekih skalah.
,,Smo že opravili," reče Miha, ,,pojdi, boš nadaljeval s svojim predavanjem." Ko je kapetan prišel mednje, je rekel: ,,Tovariši, oprostite. Mislil sem si, da imam pred seboj kake naivne fantiče, ki nič ne znajo. Jaz znam zgodovino raznih velikih borb, ki je vi ne poznate; znate pa biti hrabri, dočim jaz še nisem pokazal svoje hrabrosti. Zato vam rečem: vrag vzame vse general-štabne šole in druge višje vojne akademije; če ni hrabrega, vztrajnega in požrtvovalnega moštva, ni nič. Od danes naprej se moram tudi jaz mnogo učiti od vas."
,,Tovariš kapetan, ker bi se marsikaj rad naučil, ti bom povedal, da morajo biti komunisti najhrabrejši borci. Ti ne smejo nikoli obupati, temveč vztrajati in iti v najtežjih borbah naprej, tudi kadar vsi pravijo, da se ne da. Nobene ovire ne smejo poznati. Vsi ti, ki so prvi jurišali, so komunisti. — Seveda je debelo gledal," reče Miha.
S podpolkovnikom Luko sva peljala četo na nek obrasel graben.
,,Držite," reče podpolkovnik Luka, ,,tudi naš štab bo danes jurišal."
Stali so naslonjeni na snežena drevesa.
,,No, Miha, danes se moramo prebiti čez te vražje grape."
,,Se pa bomo! Le da bi dobili kmalu kaj hrane!"
Zadnjikrat sva s podpolkovnikom Luko pogledala vseh šestnajst borcev. Vsi so bili komunisti; videl sem jih v neštetih borbah po raznih krajih naše zemlje. Bili so mladi, toda niti vraga bi se ne zbali: bili so sinovi gozda in notranjske burje.
Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj
114. Mejo so prestopili brez večjih težav, saj na tem relativno mirnem odseku ni bilo posebne kontrole. Sicer pa so jo temeljito preučili že ljudje pred njimi. Niti niso dobro vedeli, kdaj so v trdi temi prišli do ceste. Ugotovili so, da je kar prometna in da jo ne bo mogoče kar tako prečkati. Tik za cesto je bila reka, ki bi jo naj prebredli. Strnili so se k posvetu in sklenili, da počakajo še kakšno uro.
VELIKA POLOMIJA
Matevž Hace
S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO
JL. (Iz knjige »Spomini na partizanska leta/'ki jo je v zbirki :„Prešeraova knjižnica" izdal Slovenski knjižni - zavod septembra 1946)
Občni zbor novinarjev
0 pogojih delovanja
Pred dnevi so se v Celju na re-dnem«letnem občnem zboru sestali člani aktiva Društva novinarjev celjskega območja, ki združuje.30 novinarjev. Ko so govorili o nalogah pri nadaljnjem delu. so še posebej opozorili na veliko odgovornost, ki jo imajo pri sedanjem pisanju in pri celovitem obveščanju javnosti o aktualnih družbeno ekonomskih vprašanjih ter skrbi za boljše gospodarjenje. V razpravi pa so se dotaknili tudi materialnih težav posameznih
medijev in delovnih pogojev novinarjev terodgovornosti. ki naj bi jo v zvezi s tem nosile družbeno politične organizacije, da bi novinarji lahko lažje opravljali svoje izredno pomembno poslanstvo v našem sistemu.
Za predsednika aktiva so izvolili Frančka Kramerja (Večer)), drugi člani izvršnega odbora pa so Milan Božič. Damjana Stamejčič (Novi tednik). Janko Volf(Večer), Lojze Trstenjak (Savinjski občan). Stane Vovk (Naš čas) in Drago Hribar (Delo).
Srečanje
Okusne torte in druge
Moda današnjega časa je vitka linija. Zato vsi skrbimo, da bi bile naše mere okrog pasu čim manjše. Udeležujemo se številnih rekreacijskih prireditev tudi zato, da bi ohranili kar najbolj vitko postavo. Ob koncu tedna pa se le ne moremo odreči sladkobni skušnjavi. Hote ali pa tudi nehote sežemo po dobrem pecivu. V Velenju smo z dobrimi slaščicami preskrbljeni. Radovedni kot smo, nas je seveda zanimalo, kdo jih pripravlja. Zvedeli smo, kar smo želeli. To sta Jože in Jožica Javornik. Obiskali smo ju v slaščičarski delavnici hotela Paka.
,,Komaj utegnem spregovoriti, kajti delo te kar naprej preganja. Pa še natančen moraš biti. Najbolj si vesel takrat, kadar je stranka s tabo zadovoljna. Zelo veliko kolegov zapušča poklic slaščičarja, kajti delo je zelo naporno." Iz električne pečice je začelo dišati. Jožica ni več utegnila, da bi nam povedala še kaj. Pogovor je nadaljeval Jože: ,.Sodelujem tudi na raznih razstavah in sem prejel že dvakrat najvišje priznanje v J ugoslaviji. Slaščice pa pripravljam tudi ob posebnih priložnostih. Za Titov rojstni dan sem pripravil ljubilejno torto. To mi pomeni veliko, celo več
Jožeta smo našli pri dekoraciji tort. ,.Veste, to najraje delam. Dekoracija mi gre tudi najbolj od rok. Že zelo zgodaj sem se odločil za poklic: kuhar ali pa slaščičar. Kot vidite, sem postal slaščičar. Delo mi je zelo všeč." Pogovor za kratek čas prekine, se ozre proti pečici, naroči ženi naj pogleda, če je že pečeno in nadaljuje: ,,Izučil sem se v kavarni Petriček Tivoli. Poklicno šolo sem obiskoval v Mariboru. 23 let že mešam po skledah in skrbim za ,,vitko" linijo občanov." Pri tem se nasmehne, potrese s sladkorjem pečene krofe, ki jih ima na delovni mizi, ponudi in nadaljuje: ,,Ko sem zvedel, da boste prišli, sem ugasnil peč, ker se je zelo kadilo. Kramljati pa se v zakajenem prostoru ne da, kajne." Mi mu seveda potrdimo in slastno ugriznemo v ponudeno pecivo. ,,Hm, zelo so dobri. Jih pripravljate, ker je pust že tik pred vrati?" vprašamo. ,,Ne, saj ne bodo takrat nič boljši, ker vse delam po izkušenih receptih. Nekaj pa imam tudi svojih, ki sem jih izpopolnil z dolgoletno prakso." Pobarali sma ga, če so njegovi recepti skrivnost. Jože se je nasmehnil, pogledal ženo, se ozrl še proti peči in nam zatrdil, da ne. V svoji slaščičarski delavnici pripravlja vse vrste slaščic. Se več pa po naročilu. Dnevno pripravi 600 do 700 kosov, poleg tega pa še torte po naročilu. Dela je vedno dovolj, nikoli mu ga ne zmanjka. Njegov delovni dan se prične že ob 5. Če je veliko naročil, pa tudi prej.
Končno se oglasi še žena, ki je med našim pogovorom pripravljala krem rezine.
kot obe priznanji." Domačim gospodinjam se včasih pripeti neprijeten dogodek. Jed, ki jo kuha, se prismodi ali pa ni tako dobra, kot jo je želela pripraviti. Z Jožetom in Jožico pa ni tako. Povedala sta nam, da se jima le redkokdaj ponesreči. Če pa se že, pa je še vedno uporabno. Čeprav sta slaščičarja, posebna ljubitelja slaščic nista. To nam dokazujeta tudi njuni postavi. Nam pa so se ob pogledu na krofe in torte cedile sline. Dobro da ne opravljamo tega poklica, saj bi bili debeli kot sodi. Jožica je prej kuhala v restavraciji Triglav. Ko pa sta prišla v Velenje, se je zaposlila skupaj z možem v slaščičarski delavnici hotela Paka. Premagala je začetne težave in sedaj že prav spretno zamenjuje svojega moža.
,,Zakaj ste prišli prav v Velenje?" smo vprašali. „Ljublja-no sva zapustila zaradi stanovanja. Tu pa sva ga takoj dobila. Se vedno sva navdušena nad rojstnim krajem, Velenja pa kljub temu ne bova zapustila. V okolje sva se dokaj hitro vživela in spoznala precej prijateljev."
Ob koncu pogovora smo povprašali še po njunih željah. Povedala sta, da si želita večjo delavnico. V zasebnem življenju imata vsega dovolj, le malo več prostega časa bi potrebovala, saj utegneta sedaj le še na krajši sprehod.
Prijetno je bilo kramljati s slaščičarjema, ki s toliko zavzetostjo pripravljata slaščice, po katerih tako radi posegamo. Pa Kljub temu, da bi še radi ostali, pa tudi mi zato se bomo gotovo še srečali.
T. K.
REK PLASTIKA
n. sol. o., Velenje Kadrovsko splošno področje
Razpisna komisija za izvedbo razpisa za individualni poslovodni organ TOZD Plastični izdelki
RAZPISUJE
po sklepu delavskega sveta TOZD Rastični izdelki ter v skladu s statutom TOZD, prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa za dobo 4 let
VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V TOZD PLASTIČNI IZDELKI
Za opravljanje razpisanih delovnih nalog je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki;
—	da ima organizacijske sposobnosti;
—	da ima ustrezne moralne, družbene in politične vrline. Kandidati, ki se bodo javili na razpisane delovne naloge, morajo poleg prijave predložiti še opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: REK Plastika Velenje, Koroška 61. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh od dneva zaključka razpisa.
Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinski izdelki in galanterija
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1.	VODENJE IZMENE KOVINSKE OBDELAVE (en delavec)
Pogoji:
—	KV delavec kovinarske smeri z opravljeno strojno delo-vodsko šolo;
—	15 let delovnih izkušenj pri mehanski obdelavi;
—	moralno politične vrline. Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 9.550,- din in več;
—	možnost samostojnega dela in kreiranja.
2.	UNIVERZALNO BRUŠENJE (en delavec)
Pogoji:
—	KV brusi I ec;
—	odslužen vojaški rok. Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 7.600,- din in več.
3.	UNIVERZALNO STRUŽENJE (en delavec)
Pogoji:
—	KV Strugar z dolgoletno prakso. Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 7.000,- din do 8.200,- din in več, odvisno od delovnih izkušenj.
4.	REZKARSKA DELA (več delavcev)
Pogoji:
—	KV rezkalec z dolgoletno prakso.
Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 7.000,- din do 8.200,- din in več, odvisno od delovnih
izkušenj.
5. ELEKTRO VZDRŽEVALNA DELA (več delavcev)
Pogoji:
—	KV elektrikar;
—	Najmanj 5 let delovnih izkušeni. Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini od 6.500,- din do 8.000,- din in več, odvisno od delovnih izkušenj.
Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati naj posredujejo svoje vloge pismeno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK Plastika Velenje, Koroška 61, Kadrovsko splošno področje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Komisija za delovna razmerja DSSS DO
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1. DELA V RAZVOJU IN KONSTRUKCIJI — več izva-
jalcev
a)	konstruiranje in razvijanje sistemov pakiranja;
b)	konstruiranjetransportnihlinijinpostrojenjzaavtomatsko pakiranje raznih materialov in končnih izdelkov;
c)	konstruiranje ročnega pribora za pakiranje, spenjanje in orodij za predelavo pločevine ter plastičnih mas;
d),	razvijanje novih izdelkov s področja pakiranja. Pogoji:
—	visoka, višjaali srednja strokovna izobrazba strojne smeri;
—	zaželene delovne izkušnje;
—	odslužen vojaški rok;
—	moralno politične vrline. Nudimo:
—	stimulativne OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 8.700,- din do 13.500,- din in več, odvisno od uspeha in delovnih izkušenj;
—	možnost pridobitvedružbenegastanovanjaali sokreditira-nje pri gradnji individualnih stanovanj;
—	možnost izpopolnjevanja v stroki.
2.	VODENJE KONTROLE KAKOVOSTI
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba strojne smeri;
—	5 let delovnih izkušenj s področja kontrole kakovosti;
—	moralno politične vrline;
—	odslužen vojaški rok. Nudimo:
—	stimulativen OD po pravilniku o nagrajevanju po delu v višini 10.000,- din in več, odvisro od delovnih izkušenj;
—	možnost samostojnega dela in kreiranja.
3.	VODENJE SLUŽBE ZA VPD
Pogoji:
—	najmanj višješolska izobrazba varnostne smeri ali druge smeri z ustreznimi izpiti iz VPD;
—	zaželena praksa;
—	organizacijske sposobnosti in moralnopolitične sposobnosti.
Razpisana dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom.
Kandidati naj posredujejo svoje vloge pismeno ali osebno v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: REK Plastika Velenje, Koroška 61, kadrovsko splošno področje.
O izbiri bomo kandidatepbvestili v 30 dneh po objavi.
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE VELENJE
Predsedstvo
OBJAVLJA
razpis za dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA TEKMOVALNI ŠPORT PRI ZTKO OBČINE VELENJE
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo s 3 leti delovnih izkušenj;
—	da imajo srednješolsko izobrazbo s 5 leti delovnih izkušenj;
—	da so družbenopolitično aktivni;
—	da imajo organizacijske sposobnosti;
—	da imajo zahtevano izobrazbo na področju telesno-vzgojne smeri.
Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Prednost pri izbiri imajo kandidati z večletno telesnovzgojno prakso in odsluženim vojaškim rokom. Stanovanja ni. Kandidati naj vložijo pismeno prijavo na razpis z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, Foitova 2, Velenje, p. p. 28.

Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije TOPLOVOD Velenje
OBJAVLJA
dela in naloge
SKLADIŠČENJE ORODJA IN SREDSTEV
Pogoj:
—	KV ključavničar ali KV prodajalec tehnične stroke;
—	najmanj dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju skladiščnih del;
—	odslužen vojaški rok.
Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, komisiji za delovna razmerja, v roku 15 dni od objave v časopisu.
i\£11
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE VELENJE
RAZPISUJEJO
prosta dela in naloge
1.	ZA ČLANA POSLOVODNEGA ODBORA DELOVNE ORGANIZACIJE ZA ZDRAVSTVENO PODROČJE (ni reelekcije).
TOZD	SAVINJSKO-ŠALEŠKI
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
2.	SPECIALISTA ~ GINEKOLOGA za delo v ginekološki ambulanti v Velenju;
3.	ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE za delo vodje zdravst-vene postaje Ljubno ob Savinji.
TOZD BOLNIŠNICA - ZDRAVILIŠČE TOPOLSICA
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
4.	PREDSTOJNIKA INTERNEGA ODDELKA BOLNIŠNICE TOPOLSICA (ni reelekcije);
5.	VODJO LABORATORIJA BOLNIŠNICE TOPOLŠICA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
6.	VODJA SEKTORJA ZA GOSPODARJENJE
7.	VODJO SPLOŠNO — KADROVSKEGA SEKTORJA
Pogoji: pod 1
—	visoka strokovna izobrazba medicinske smeri s specialističnim izpitom;
—	5 let delovnih izkušenj;
—	da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov;
—	da je družbeno-politično aktiven;
— da sprejme program delovne organizacije.
pod 2 — specialist — ginekolog.
pod 3 — zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom.
pod 4 — specialist interne medicine, 5 let delovnih izkušenj.
pod 5 — dipl. biokemik medicinske biokemije ali dipl. biolog ali
dipl. inž. farmacije klinične smeri.
pod 6 — dipl. ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj.
pod 7 — dipl. pravnik, 3 leta delovnih izkušenj.
Sklenitev delovnega razmerja: opravila pod tč. 1 in 4 so podvržena reelekciji, izvršitelji ostalih del in nalog združijo delo za nedoločen čas. Za vse izvršitelje, razen pod točko 1 in 4 velja poizkusno delo 3 mesece.
Družinska stanovanja za izvršitelje pod tč. 2, 3, 4 in 5 so zagotovljena.
Ptijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Združene zdravstvene organizacije Velenje, DSSS, Velenje, Vodnikova 1, pod 1 z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni po objavi.
Običajnemu vsakodnevnemu pozdravu je pred dnevi sledil tudi »dodatek«: pohitite, pohitite. Prašek so dobili. Tisti, ki so pohiteli in nekaj časa stali v vrsti, so vrečko tudi dobili. Drugi, ki so bili bolj počasni ali pa se jim ni ljubilo dolgo čakati pa bodo prišli na vrsto drugič
koledar
Petek. 8. februar — Janez Sobota. 9. februar — Polona Nedelja. 10. februar — Silvan Ponedeljek. II. februar — Zve
UGODNO PRODAM električni štedilnik 4 plošče (pečica). Me-ško. Kidričeva 55, stanovanje 48, Velenje
IŠČEM samsko žensko za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu.
Zobozdravniki v zdravstvenem domu Velenje 9. 2. 1980 dr. Božo JEVŠEK. Kidričeva 17. Velenje. 10. 2. 1980 — dr. Božo JEVŠEK. Kidričeva 17, Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ od 8. 2. do 14. 2. 1980 — Peter RIHTARIČ, dipl. vet. Šoštanj, Prešernov trg 7 — tel.: 881-143
mali oglasi
SOBO ODDAM dekletu, ki ima dvoizmensko delo, za pomoč pri varstvu otroka vsak drugi teden. Naslov v uredništvu IŠČEM varstvo za enega otroka na domu. Informacije: Silva Pire.
-Šaleška 2/c, Velenje.
RDEČA DVORANA VELENJE
in
REK Velenje,
DS DRUŽBENI STANDARD
PRIREJATA
VELIKO PUSTOVANJE
v soboto, 16. februarja ob 20. uri.
zabavali vas bodo: Ivica Serfezi in Ljupka Dimitrovska
ansamblom 4 ASI in ansambel OTTAVIA BRAJKA.
Za strežbo bo poskrbel REK Velenje, DS Družbeni standard. Cene bodo naslednje:
PIJAČE			Ora	steklenica	12 din
Teran	1 liter	100 din	Cola	steklenica	12 din
Cviček	1 liter	90 din	Sok	steklenica	12 din
Bizeljčan	• 1 liter	90 din	Radenska	steklenica	12 din
Rebula	1 liter	90 din	Kava	porcija	10 din
Pekrčan	1 liter	90 din			
Barbera	1 liter	100 din	t		
Konjak	0,05	20 din	JEDILA		
Vinjak	0,05	12 din	Kranjska z	gorčico	30 din
Slivovka	0,05	12 din	Svinjska pečenka		60 din
Vodka	0,05	25 din	Svinjska krača		90 din
Liker	0,05	10 din	Šunka s hrenom		60 din
Whisky	0,05	60 din	Čevapčiči		30 din
Pivo	steklenica	12 din	Krof		8 din
. 2. — petek ob 18. in 20. uri TV MREŽA — ameriška akcijska drama. Režija: Sidnej Lumet. Igrajo: Faje Dunavvaj, William Holden.
10. 2. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — JUNAKI DISNEYLANDA — ameriška risanka
10.	2. nedelja ob 18. in 20. uri TV MREŽA — ameriška akcijska drama
11.	2. — ponedeljek ob 18. in 20. uri LOVCI SUŽNJEV -ameriški avanturistični film
12.	2. — torek ob 18. in 20. uri LOVCI SUŽNJEV — ameriški avanturistični film. Režija: Jur-gen Goslar. Igrajo: Trevor Ho-ward. Britt Ekland.
13.	2. — sreda ob 18. in 20. uri HIŠNI OBISKI — ameriška komedija. Režija: Howard Zief. Igrajo: Walter Matthau, Glenda Jackson.
14 2. — četrtek ob 18. in 20. uri ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJARDE. Italijanski film. Režija: Gianni Siragusa. Igrajo: Antonio Sabato. John Richard-
KINO DOM KULTURE VELENJE
10. 2. — nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINEJA — JUNAKI DISNEYLANDA ameriška risanka
OBVESTILO! Odslej bo matineja tudi v rednem kinu v nedeljo ob 16. uri
11.2, — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE TV MREŽA — ameriška akcijska drama
KINO ŠOŠTANJ
9. 2. — sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA - JUNA, KI DISNEYLANDA - ameriška risanka
9.	2. — sobota ob 19.30 ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE — argentinska komedija. Režija: Gerardo Sofovich. Igrajo: Javier Portales, Mariquita Galle-gos
10.	2. — nedelja ob 17.30 in 19.30 LOVCI SUŽNJEV — ameriški avanturistični film
11.	2. — ponedeljek ob 19.30 HIŠNI OBISKI - ameriška komedija
13. 2. — sreda ob 19.30 TV MREŽA — ameriška akcijska drama	<
KINO ŠMARTNO OB PAKI
8. 2. — petek ob 19. uri ZDRAVNIKI IMAJO RAJŠI GOLE — argentinska komedija 10. 2. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA "MATINEJA - JUNAKI DISNEYLANDA -ameriška risanka
12. 2 — torek ob 19. uri ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJAR-DF — italijanski film
Matični urad Šoštanj Rojstva:
v januarju so se rodili 4 dečki in 4 deklice , Poroke:
Božidar JELENKO. roj. 1955. šofer. Paka pri Velenju 67 in Tatjana ČUJEŽ. roj. 1961. prodajalka. Šoštanj. Koroška 3; Franc VOLK. rojen 1956. viliča-rist. Topoišica 104/a in Anica JF.VŠNIK, roj. 1961, sestavljalka Gaberke 100.
Smrti:
Elizabeta DREV. gospodinja. Slatina 10. stara 53 let; Janez TURNŠEK, upokojenec. Velika Pirešiea 38, star 76 let; Lucija KOKOVNIK. kmetovalka, Dob-rovlje 19. stara 62 let.
Matični urad Velenje
Poroke:
Tomislav SLATINEK. roj. 1957. ekonomski tehnik iz Slovenj Gradca in Anita ŠTEHAR-NIK, roj. 1960, medicinska sestra iz Gaberk; Franc VERDELJ. roj. 1959. prodajalec iz Šaleka in Majda OBLIŠAR. roj. 1956, ekonomski tehnik iz Velenja; Milan FELICIJAN. roj. 1957. prodajalec iz Velenja in Cvetka LF.SJAK, roj. 1959. vzgojiteljica iz Velenja; Zeljko GLUŠIČ, roj. 1961. delavec iz Velenja in Bernarda SKARLOVNIK, roj. 1958. ekonomski tehnik iz Raven; Boris MLINAR, roj. 1957, uslužbenec iz Velenja in Darja RA-BIČ, roj. 1957, študentka iz Velenja
Smrti:
Jožefa MAVC, upokojenka iz Velenja, Prešernova 9, roj. 1900: Martin REZMAN, soc. podpira nec iz Železnega 18, roj. 1901 Vinko KUGONIČ, upokojenec iz Plešivca, roj. 1899.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
Prešernova 9/a 63320 VELENJE
Delovna skupnost skupnih služb
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge:
1.	VODENJE SLUŽBE ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO TRŽENJA
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj;
2.	VODENJE SLUŽBE PONUDBENEGA INŽENIRINGA
Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj;
3.	VODENJE ODDELKA PONUDBENE PROJEKTIVE
Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj;
4.	VODENJE ODDELKA PONUDBENIH PREDRAČUNOV
Pogoj: visoka izobrazba gradbene smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj;
5.	VODENJE ODDELKA DOKUMENTACIJE IN ADMINISTRACIJE
Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri, najmanj štiri leta delovnih izkušenj.
Vse naloge se opravljajo v okviru inženiringa za celotno delovno organizacijo, so tehnično in komercialno zelo pestre.
Za vse kandidate je obvezno poizkusno delo.
Prošnje s pismenimi dokazili o zahtevanih pogojih sprejme
kadrovska služba 15 dni po izidu objave.
SVET VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
SPECIALNEGA PEDAGOGA
Pogoj:
— po možnosti vzgojiteljica s končano višjo šolo za specialne pedagoge.
Prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni. Nastop službe po dogovoru.
SPOMIN
4. februarja 1980. se izteka eno leto, odkar je neozdravljiva bolezen prekinila utrip srca našemu najdražjemu in nepozabnemu možu. očetu, dedku, bratu in $tricu, svaku in tastu
JOŽETU SLAPNIKU
iz Lokovice
Čeprav si s pogumom in voljo prenašal hudo bolezen, naposled si klonil pred njo. Ne moremo se sprijazniti z mislijo, da te ne bo nikoli več med nami. V naših srcih je ostala nezaceljena rana. Vsem. ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke — iskrena hvala
Žalujoči vsi njegovi

O boljšem gospodarjenju
Z vso resnostjo in odgovornostjo
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je na 23. redni seji podrobno razpravljalo o akcijah občinskega sveta pri uresničevanju resolucij o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje za obdobje 1976—80 v letu 1980. V zvezi s tem so člani predsedstva poslušali podrobno poročilo o tem. kako so potekali v občini pogovori konec januarja s poslovnimi organi posameznih organizacij združenega dela. predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sekretarji osnovnih or-ganizaij ZK. predsedniki delavskih svetov, delegacij za zbor združenega dela. in osnovnih organizacij ZSM Na teh sestankih so se vabljeni seznanili z najpomembnejšimi določili resolucije za leto 1980 in ukrepih izvršnega sveta skupščine občine Velenje za njeno uresničevanje, nadalje s politično dejavnostjo pri uresničevanju družbeno ekonomske politike gospodarske stabilizacije v občini, z aktualnimi zunanjepolitičnim položajem, ter nalogami na področju SLO in DS. Predstavniki vseh organizacij združenega dela so morali na teh skupnih sestanikih podati poročilo o tem. kako se pripravljajo na obravnavo in sprejem zaključnih računov 1979, kako poteka sprejemanje proizvodnega načrta za letos ter kako tečejo priprave na srednjeročni načrt, in v zvezi s tem o sprejetih konkretnih stabilizacijskih ukrepih.
Iz vseh poročil je bilo mogoče izluščiti naslednje ugotovitve: V vseh organizacijah združenega dela se zavedajo nastalega položaja zato so tudi precej povečali družbenopolitično in samoupravno dejavnost za čim doslednejše uresničevanje zahtevanih nalog s področja gospodarske stabilizacije. Zavedajo se. da jejtokrat treba na vseh področjih dosledno uresničevati resolucijo in druge ukrepe za boljše gospodarjenje. Vsi pa so poudarjali da je treba tokrat iti v borbo za stabilizacijo z vso resnostjo in polno odgovor-
nostjo Proti tistim organizacijam združenega dela oziroma skupnostim. ki ne bodo upoštevale sprejetih ukrepov pa je treba uvesti ustrezne sankcije. Nekateri so poročali tudi o težavah, ki jih imajo pri pridobivanju dohocfka zaradi slifbih pogojev gospodarjenja in glede tega menili, da je treba z ustrezno selektivno politiko zagotoviti približno enake pogoje gospodarjenja.
Načrti za letos so v večini primerov že pripravljeni in bodo tudi ustrezno dopolnjeni z resolucijo in to v večini primerov v tem mesecu. Nekaj težav nastaja le pri načrtovanju v organizacijah posebnega družbenega pomena, kot na primer toplovod in Koc, kjer je proces dogovarjanja v okviru samoupravne komunalne interesne skupnosti prepočasen. Iz poročila je nadalje tudi moč ugotoviti. da so srednjeročni razvojni programi v fazi strokovne obdelave in usklajevanja med tozdi. Pri srednjeročnem načrtovanju paše ni ustreznega povezovanja in usklajevanja med smernicami načrtov posameznih tozdov in krajevnimi skupnostmi, prav tako pa tudi ne organizacijami združenega dela na podlagi združevanja dohodka in načrtovanja skupnega prihodka. V tem času pa so v polnem teku priprave na obravnavanje in sprejem poročil poslovodnih organov o gospodarjenju in zaključnih računov za leto 1979.
V razpravi so člani predsedstva menili da so ti pogovori dosegli svoj namen, saj so v večini primerov predstavniki združenega dela odgovorno poročali o razmerah v lastni sredini. Zato so člani predsedstva sprejeli sklep da bodo tudi v prihodnje uporabljali takšno obliko dela. Menili pa so tudi. daje treba na ravni občine čimprej sprejeti dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja ter uporabe in porabe sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo v letošnjem letu.
Kulturni teden v občini Mozirje
MiCniki so zapisali
Več vlomov v avtomobile
V preteklih dneh je bilo prijavljenih več vlomov v avtomobile.
Verjetno jih povzroča skupina. Miličniki te primere raziskujejo.
Med pretepom ga je ubil
Velenjski miličniki so 2. februarja dopoldne od delavcev postaje milice Slovenj Gradec izvedeli. daje prišlo prejšnji večer do pretepa med Ivanom Mihevom in Slavkom Rednakom iz Pake 81. Mihev je verjetno najprej udaril Rednaka s topim delom sekire po
Pogovarjali smo se z delavci Vegrada
. Sedanja železni&a postaja že dolgo ne ustreza sodobnemu železniškemu transportu
0 nerešenih težavah železnice
Nujna je celovita rešitev
V sredo, 30. januarja je izvršni svet skupščine občine Velenje sklical razpravo o vprašanjih ki se pojavljajo vzdolž železniške proge od Velenja do Šmartnegaob Paki. Dnevni red je zajemal osnove prostorskega plana in v zvezi s tem vprašanjem, ki jih pogojujejo še nerešeni problemi železnice v naši občini, obnovo železniške postaje Velenje in odstranitev železniških tirov pri skladišču ERE. Sestanka so se poleg najvišjih družbenopolitičnih delavcev naše občine udeležili tudi predstavniki Zavoda za urbanizem Velenje, ŽTP Celje, predstavniki vseh delovnih ' organizacij zainteresiranih za prevoze po železnici in predstavniki vseh KS skozi katere vodi železniška proga. Zbrani so bili enotnega mnenja, da je problem železnice res pereč in da je k reševanju potrebno pristopiti celovito in ne drobnjakarsko, kot seje to delalo do sedaj. Posebno so poudarili tudi dejstvo, da železnica ni in tudi ne sme biti samo stvar železnice, temveč je transport odgovornost združenega dela. Dosedanja praksa pa je bila takšna, da se je večina delovnih organizacij rešila skrbi za izdelek takoj, ko je. le ta prešel tovarniško ograjo. Kako bo ta izdelek prišel
do kupca in kakšni bodo prevozni stroški, pa jim je bilo zelo malo mar. Vse preveč prevozov je bilo izvršenih po klavzuli franko železniška postaja prodajalca. Prav trenutek, ko se načrtuje rešitev železniške postaje v Velenju je najugodnejši, da se začne načrtno sodelovanje med organizacijami združenega dela v velenjski občini in ŽRP Celje. Prav zaradi tega so na tem posvetovanju predlagali ustanovitev posebne skupine, katero naj bi sestavljali predstavniki ŽRP Celje. Zavoda za urbanizem Velenje in predstavniki uporabnikov železniškega prevoza, ki imajo v svojih vrstah strokovnjake za transport. Naloga te skupine naj bi bila izdelava celovitega idejnega projekta za rešitev železniškega problema v občini Velenje.
Podobno kot za železniško postajo Velenje, bo kmalu potrebno pristopiti tudi k reševanju oz. k modernizaciji železniške postaje Šmartno ob Paki. Poudarili pa so, da bo pri tem nujno sodelovanje mozirske občine, saj je le-ta velik uporabnik šmarške železniške postaje.
D. B.
Izmenjava kulturnih dosežkov
Kulturne organizacije Gornje Savinjske doline so letos že petič zastavile skupne moči pri organizaciji kulturnega tedna. Želje in hotenja so usmerili v količinsko obsežno in kakovostno ponudbo kulturnih dobrin. Tudi letos so ostali zvesti načelu prejšnjih let. V naslednjih dneh se bo namreč v vseh krajih mozirske občine zvrstila vrsta prireditev, na katerih se bodo občanom predstavili domači ljubitelji kulture, svoje dosežke pa bodo kulturniki posameznih krajev tudi medsebojno izmenjali in se tako predstavili kar najširšemu krogu gledalcev in poslušalcev.
Kulturni teden bodo otvorili danes, v petek 8. februarja, ko bo ob 18. uri mozirsko prosvetno društvo v kinodvorani pripravilo Levstikov večer. Znaten del letošnjega tedna je namreč namenjen delu in življenju pisatelja in rojaka iz Šmihela nad Mozirjem Vladimirja Levstika. V soboto bodo v prosvetnem domu otvorili Levstikovo razstavo, v nedeljo pa bodo v Šmihelu v okviru Levstikovega dne med drugim pisatelju odkrili tudi spominsko ploščo.
Prireditve se bodo v vseh večjih krajih vrstile vse dni prihodnjega tedna. Ljubiteljem kulturne ustvarjalnosti pa se ne bodo predstavili le domači pevci, glasbeniki in igralci. V sredo bo v Mozirju gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Ob 16. uri se bodo gostje predstavili z igro Kekec in Mojca, ob 19. pa z delom Državni lopov. Pozabiti seveda ne smemo na zaključno prireditev, ki bo tokrat v Gornjem gradu. Prihodnji petek bodo v tamkajšnji dvorani najzaslužnejšim kulturnim delavcem podelili priznanja, prireditev pa bo s svojim nastopom obogatil Slovenski oktet.	J. P.
Osnovna organizacija mladine
Vso skrb nameniti izboljšanju dela
Pred dnevi je občinska konferenca ZSMS Velenje pripravila posvet za predsednike osnovnih organizacij ZSMS, na katerem so se med drugim dogovorili, da bodo tako, kot so to storile tudi osnovne organizacije ZS, sprejeli določene stabilizacijske ukrepe, ter po svojih močeh prispevali k uravnavanju gospodarske situacije pri nas!
Osnovne organizacije mladine so sprejele nalogo, da se mladi aktivno vključijo v razprave osnovnih organizacij sindikata ob obravnavi zaključnih računov ter na sestankih odločno posredujejo svoja usklajena stališča. Vključiti pa se morajo tudi v obravnavo mesečnih rezultatov gospodarje-
Osnovna mladinska organizacija Topolšica
glavi, nato pa mu je ta sekiro odvzel in ga udaril z ostrim delom, tako da mu je počila lobanja in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Proti Rednaku je bil' odrejen odvzem krvi. nato pa so ga odpeljali v celjske zapore, kerje preiskovalni sodnik odredil pripor.
Kakšna je obveščenost delavca
V vseh delovnih organizacijah v občini Velenje pripravljajo in sprejemajo akcijske programe, da bi v letošnjem letu kar najbolj izboljšali gospodarjenje. Še bolj temeljito kot lani bodo pripravili tudi razprave o zaključnih računih. Veliko pozornosti pa bo v letošnjem letu potrebno nameniti ludi informiranju delavcev, saj bomo dosegli dobre rezultate le. če se bodo v stabilizacijske programe vključili prav vsi zaposleni.
Obiskali smo delovno organizacijo Vegrad, kjer smo se v tozdih Vemont. Mehanizacija ter Gradnje pogovarjali z delavci, o tem. kaj menijo o obveščenosti in kako se bodo v svojih delovnih sredinah vključili v stabilizacijska prizadevanja.
BRANKO GREBENŠEK,
strugar — tozd Mehanizacija: »Menim, da je delovna sredina vzdrževalcev, v kateri delam, dobro obveščena o vseh dogajanjih v naši delovni organizaciji, seveda pa bi lahko naredili na tem področju še mnogo več. Predvsem me zelo moti, da kljub prizadevanjem vseh zaposlenih v našem tozdu in kljub sklepom, ki jih stalno sprejemamo, še vedno nismo uspeli pridobiti ustrezne lokacijeza nove poslovne prostore tako da še vedno delamo v neustreznih delovnih pogojih. V stabilizacijska prizadevanja se bomo vključili tudi mi. Bolj kot doslej bo potrebno varčevati z materialom, poskrbeti za večjo varnost, izpopolniti pa bo treba tudi nagrajevanje po delu.«
nja in periodičnih obračunov ter zahtevati od strokovnih delavcev na tem področju ustrezna pojasnila. Vsaka akcija mora biti usklajena z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, da ne bi po nepotrebnem podvajali sestankov in krnili dragocen delovni čas.
Stabilizacijski ukrepi občinske konference ZSMS so usmerjeni predvsem na področje varovanja družbenega premoženja, področje osebne zaščite in varstva pri delu. na odnos do porabe in ustvarjanja zalog ter na odpravljanje nesmiselnega podvajanja sestankov.	g ^
Obsežen delovni program
V mladinsko organizacijo Topolšica je vključenih 250 mladincev. Sestavljena je iz dveh aktivov, in sicer Lajše in Topolšica. V preteklih letih sta aktiva delovala nepovezano, zato delo organizacije ni bilo najboljše. Po združitvi obeh aktivov pa je delo organizacije krepko zaživelo in uspehi so bili kmalu vidni. Člani mladinske organizacije dobro sodelujejo z drugimi družbeno političnimi organizacijami krajevne skupnosti, predvsem s SZDL in svetom KS. Največ pozornosti so v preteklem letu namenili delovnim akcijam. Sodelovali so pri izgradnji zaključnih del pri telovadnici ter pri napeljavi telefonskega omrežja na Lom. Izkazali so se tudi pri akciji NNNP. Del svojih sil pa so usmerili še na kulturno področje. Pripravili so oddajo Pokaži kaj znaš, v kateri so sodelovali še ostali krajani.
Pri svojem delu pa se srečujejo s številnimi težavami. Najtežje je s prostori, saj imajo sestanke kar v gasilnem domu, ki pa za to ni najbolj primeren. V svoje vrste bi radi v prihodnje pritegnili veliko mladih te krajevne skupnosti, saj se zavedajo, da bodo le tako lahko dosegali še boljše rezultate. Mladinska dejavnost je v Topolšici v zadnjem času dobro zaživela in takšno aktivnost bi radi še nadaljevali. Prav zaradi tega so se izkušeni starejši mladinci odločili, da so v vodstvo imenovali svoje mlajše tovariše. Pri delu jih bodo lahko usmerjali in jim pomagali. Tako se bodo ti, ko bodo starejši zapustili mladinsko organizacijo, pri delu dobro znašli. Izkušnje namreč kažejo, da mladinska dejavnost zamre, ko jo zapustijo starejši člani.
Mladinci Topolšice so si v letošnjem polletnem programu zadalj veliko nalog. Tudi sedaj so dali večji poudarek delovnim akcijam, kajti niso še dokončali nekaterih del iz preteklega leta. Sodelovali bodo na Naši besedi 80 s Kajuhovim recitalom. Pripravili bodo proslavo ob dnevu žena, organizirali turnir v šahu, namiznem tenisu, ob 25. maju pa sprejeli v svoje vrste nove mladince.	T. K.
slovanja smo že lansko leto obravnavali po tromesečjih in lahko rečem, da smo delavci sedaj, ko smo seznanjeni z njimi, bolj zavzeti za delo.«
SALI KUJUNDŽIČ, zidar -tozd Gradnje: »Kljub temu, da delajo delavci našega tozda v različnih krajih Jugoslavije pa tudi na tujem, menim daje delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij dobro. Delavci smo o vsem, kar dobro obveščeni, vsi pa smo pozdravili nov način obravnave poslovnih rezultatov. Obravnavamo jih mesečno, temeljiteje pa trome-sečno in pa seveda ob zaključnem računu.
Seznanjeni smo tudi s stabilizacijskimi ukrepi. Tudi sami si bomo prizadevali, da bi delovni čas kar najbolje izkoristili ter da bi se kvaliteta opravljenega dela dvignila.«
MARJAN SEŠEKL, avtomfr
hanik — tozd Mehanizacija: »V letošnjem letu nas čaka veliko dela. Predvsem bi morali v Ve-gradu urediti odnose med tozdi. Morali bi biti bolj povezani. Tako bi bilo po mojem mnenju združiti moči. kadar je potrebno nabavili mehanizacijo. Naša je namrej zelo zastarela, tozd sam pa nimi sredstev za nabavo sodobne. Po dobnoje tudi z novimi poslovnimi prostori. Ker smo v glavnem pre puščeni sami sebi, na tem področju ni še praktično nič nareje nega. Tudi pri obravnavi poslovnih rezultatov bi lahko naredili še veliko več. Gradivo bi bilo potrebno še bolj približati delavcu, tako da bi resnično vse razumel Poročila, ki jih obravnavamo, so namreč še vse preveč strokovni Podano naj bi bilo v skrčeni in preprosti obliki.«
SADIFOMERCIČ, strojnik —
tozd Vemont: »V našem tozdu smo o vsem dokaj dobro obveščeni. Organiziramo kratke informativne sestanke, na katerih se delavci seznanimo z vsemi dogajanji v tozdih. Dobro smo seznanjeni tudi z rezultati poslovanja. Menim, daje gradivo, ki nam ga predložijo strokovne službe, dobro pripravljeno tako. da se lahko vključi vsakdo v razpravo. Mnogi. žal. stoje ob strani, ker jih pač to ne zanima. Rezultate po-
IL1JA POPIC, pomočnik it-
rjavista — tozd Vemont: »Pil Vegradu delam že sedem let. Do nedavnega sem bil nekvalificiran delavec, sedaj pa sem si pridobi kvalifikacijo. Ugotavljam, da smo si v preteklosti veliko obetali, žal pa se je le malo tega uresničilo. Upam. da odslej ne bo tako, da bomo naloge, ki sijih zastavljamo v letošnjem stabilizacijskem letu tudi uresničili. Doslej smo bili kar dobro informirani o poslovnil rezultatih in tudi o dogajanju * delovni organizaciji in v tozdu vendar pa nas čaka na tem pod roč)u še veliko dda. V našem tozdu bi bilo potrebno izboljšal delovne pogoje. Potrebujem! novo halo. jedilnico in gardero be «	MIRA ZAKOŠEK
Rudnik lignita Velenje
Mesec dni letošnjega leta je za nami; to je tudi priložnost, da v posameznih organizacijah pregledajo, kakšni so njihovi dosežki oziroma kako so zastavili sile za boljše gospodarjenje. Za kolektiv delovne organizacije Rudnik lignita Velenje se je prvi mesec začel dobro, saj so v januarju nakopali kar419 tisoč ton lignita oziroma za 58.810 ton več kot je predvideval osnovni letni načrt za to obdobje. Na dan so poprečno nakopali 16.760 ton premoga, enkrat pa je dnevna proizvodnja presegla 20 tisoč ton.
Januarski proizvodni dosežek je še toliko bolj spodbuden, če upoštevamo, da se v velenjskem premogovniku stanje glede zaposlovanja novih delavcev ni spremenilo, saj jim še vedno primanjkuje približno 200 delavcev.