25. številka.
boto 27. febravarija 1897.
(t Trata, t soboto zjutraj 4n «7 februvlrija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDINOIT« izhaja pt trikrat na tedan ▼ tastih tadanjih ob torkih, 6««v«klh
in nobotink> Zjutranje iidaaje ij-
h;ij« ob G. tri zjutraj, mforne pa ob 7. ari većer. — Ob«,ino izdanje stan«: »» J«d«iwtis<sii . f. 1,—, javen Avstrije f. 1.50 *« tri mesec. , , 3,— . , , 4,r>0 zt pol leta . . . «.— ... m Isto . . 12,— . • • le.— Naročnina je plačevati naprej it Mrrih« ferei priloženo naročnine ae upravi ae ozira.
Posamične Storilke so dobivajo v pro« dajulnieah tobaka v Irntu po S nvfc. izven Tnta po 4 nvl.
Oglati m raćane po Urifu v petitu ; sa naslova t debelimi Arkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstit.
Poslana osmrtnice in jame zahval*, dc-mftAi t»*!nsi itd. .n raftunaio po pogrtdH.
V*i topim naj ne pobijajo ureduUtvt. alioa Canerma H. 13. V»ako pit ac biti frankornno, knr nefrHnkov-vnr, ae r, •prejemajo. Rokopisi w n« Tr gajo.
KMa'nioo, reklamacijo in oglase epre jrnm 'll/r uvniitvo ulica Molino pic-ocln .At. 3, II. nadut. Naroćuiu iu »glase jeJnUaevatl looo Trut. Odprto reklama cijo .o pro.te po*tnir.o.
OI
k«.
,r »Mnotti J* mo«'
V pojasnilo
Iz Gorice, 23. /ebruvarija.
V članku „Res Gorisienses" t štv. 22. vašega cenjenega liata, sti me v oči zbodle posebno dve trditvi, kateri niste nikakor oprti ua resnico. Prva se glasi: „Za povzdigo kmetijstva s« je dosihdob v Soški dolini, uprav predestinovani /.lasti za živinorejo, mlekarstvo in sadjarstvo, storilo toliko, kakor nič"; druga pa: „saj dežela niti jednoga plemeaskega bika ne premore za zboljšanje naše živine*.
Kakor odbornik kmetijskega društva, katero ima po svojih pravilih in kakor organ kmetijskega ministerstva nalogo, da skrbi z» napredek in razvoj kmetijstva v deželi, smatram »i v dolžnost, objaviti resnici v čast naslednja pojasnila:
Že skoro 80 let posvečuje kmetijsko društvo svojo posebno skrb povzdigi živinoreje na Goriškem sploh in posebno na Tolminskem. S početka je izpodbujalo živinorejce s podeljevanjem daril za najlepšo živino in je v ta namen prirejalo razstave živine. A to sredstvo ni bilo izdatuo; spoznalo se je, da treba v domači živini osvežiti kri s pomočjo čistokrvnih bikov. In o i tistih dob ne uvajajo vsako tretje leta belanski plemen jaki na Tolminsko, unter-w*ldoufcki .i.« Kra-, Vipavsko in v Brdo in fribur-ški na deželno ravan. V teku zadnjih dvajsetih let ae je potrosilo nad 52.000 gld, za nakup čistokrvnih bikov; od leh je prišlo na gorske okraje nad 16.000 gld. in za tekoče leto je zopet dovoljena državna podpora 4000 gld. za nakup belan-cev, ki s« porazdeli po naših gorah po jak o ugodnih pogojih. —
Dosedanji uspeh je v vseh okrajih očividcu in tudi n* Tolminskem ga vidi. kdor ga hoče videti. — Ko je Unsko leto c. kr. tal. karski nadzornik iz ministerstva za poljedelstvo, gosp. Vincenc Charomech ua Tolminskem, je na mali spoznal uspehe križanja domače živine s čistokrvnimi be-lanci.
Nekoliko se je pred leti poskusilo storiti tudi za zboljšanje domačih ovac in za povzdigo reje prašičev in tudi letos dobimo za Tolminsko ueko-
PODLISTEK
44
Fromout mlajši & Risler starši.
ROMAN.
— Francoski opisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Tudi Sidonija je sla često od doma. Večkrat je voz Fromonta mlajšega, drdraje zvečer skozi vežo, prisilil gospo Rislerjevo, vračajočo se ravno v najfinejši toaleti z dolgih promenad po mestu, da je naglo stopila v stran. Boalevard, razstave v oknih, posamezna nakupovanja, o katerih je izbirala dolgo, hoteča korenito okusiti slast kupovanja, so jo zadržavala še tako pozno zunaj hiše. Potem sta se v stolbiščii pozdravila ter se hladno pogledala. Georges j« naglo stopil v svoje stanovanje kakor v kako pribižališče in tam je nemir, ki se ga je lotil iznenadu, skril za poljubi, s katerimi je obsipal nasproti držanega mu otroka.
Sidonija pa je bila, kakor da se ničesar več ne spominja in le zaničuje ta strahopetni, omahljivi značaj. Sicer pa je imela drugih skrbi.
Njen soprog je dal postaviti klavir med o-knoma v rudečem salonn.
Po dolgem omahovanju je sklenila, učiti se petja, ker se jej je zdelo že malo prepozno, da bi
liko podpore v zadnje omenjeno svrho, ker so sa gorjaui za to oglasili in je kmetijsko društvo rado-voljno pedpiralo njih željo.
Že od leta 1871 naprej podpira naše društvo leto za Mom pr;tv izdatuo napredek iti razvoj mlekarstva in sirarstva na Tolminskem. Najprej je iapodbujalo ustanovitev prvega mlekarskega društva ▼ Polubiuju ; potem je privabilo sirarskega veščaka Tomaža H i t z a iz Švice in pod njegovim vodstvom se je uravnala uzorna planina Razor, za katero je vlada po posredovanji našega društva dovolila prav obilne podpore. Izgled Poljubincev je dobro dej no vplival na druge živinorejske kraje in od tiste dobo so se začele ustanovljati mlekarske in sirarske zadr. na Tolminskem ; do današnjega dne jih je že 24, med temi nekatera društva re-gistrovane obrtne tvrdhe z omejenim poroštvom. Hitzov učenec, g. .T. L e b a n, pa je od kmetijskega društva postavljen, da hodi od mlekarnice do mlekarnice, stana do stana, da poučuje in razkazuje ter po avojrt povspešuje mlekarski napredek.
V minolih 20 letih je kmetijsko društvo izprosilo in razdelilo 14.241 gld. državnih podpor v prospeh mlekarstva in sirarstva na Tolminskem. Za tekoče leto je km»t. mini ttrster. tvo dovolilo v ta namen zope: 1200 gl' , ki porazdeli med 4 zadruge za nakup ml< kank > in sirarske oprave. Stvar napreduje in vidijo ;n čutijo °e ugodni nasledki.
Zdaj se z državnimi in deželnimi podporami deležita dva razumna mlada moža s Tolminskega mlekarskega in sirarskega tečaja na znanem kmetijskem zavodu v St. Michele na Tirolsksm in zanašati se smemo, da se po njima še bolj pospeši mlekarska obrt v naših gorah.
Dalje izpodbuja in podpira naše društvo ustanovitev sadjarskih društev; — na Tolminskem so že nekatera in zlasti ona v Tolminu razbija prav čvrsto delavnost. Lani se je v našem društvu ustanovil poseben sadjarski odbor, kateri se prav intenzivno bavi s6 svojo važno naloge. Mej drugim se je po njegovem na »vetu povabil sadjarski st o-kovnjak pr. f. M a d e r v deželo, kateri je pregledal in pretehtal vse tukajšnje razmere ter podal kmet.
pričela z igranjem na glasovirju. Radi lega je dvakrat na tedt;n prihajala k njej ga. Dobsonova, brdka, sentimentalna plavolaska, da jo je poučevala od dvanajstih do jedne pnpoludne. V tej tihoti na sosednjih dvoriščih so se glasili ti trdovratno zat.e-govani a in o, vedno z nova pričenjajoči se pri odprtem oknu, kakor da je iz tovarue nastalo vzgoje v al išče.
In res se je tam vadila liolanca neizkuSena, nemirna dušica, polna neznan h želi, kateri je bilo treba še vsega učiti se in vse izkusili, da postane prava žena. Seveda se je njena častiželjnost zadovoljevala s površnostjo:
„Klara Fromontova igra na klavirju, jaz pa se učim petja... Imajo jo za elegantno, odlično dano — tudi jaz hočem biti taka*.
Ne da bi jeden hip mislila na ozbiljneje u-čenje, je K tala ves svoj črt s okoli prodaj alnic in založnikov:
„Kaj se bode nosilo to zimo?... .Njen «luh j« bil navezan na gizdo razstavnih oken, na tisto, kar mimogredofte bode v oči.
Od pouarejenih binerjev, « katerimi so je tako dolgo bavil«, prijelo se je bilo nekaj njenih prstov, nekaj umetne biserne matice, pulile krhko-
društvu obzirno poročilo o svojih poizvedbah in predlogih v prospeh našega sadjarsra. Po Made-jervih zarts izvrstnih nasvetih hoče zdaj naše društvo dalje delovati v dosego hvaležne svrhe.
Naj tu le mimogrede omenim, da je kmetijsko društvo o svojem čsau doseglo znamenito drž. podporo za izmočirenje ravani med Kobaridom in Staroielom, torej za podjetje, katero je v kmetijskem in zdravstvenem oziru ueprecenljive vreduo-sti za vso dotično pokrajino.
Za kmetijski poduk ae je tudi mno^o skrbelo in se skrbi še dandanes. Deželna kmetijska šola je vedno odprta ailadeničetn vseh strani na-<e dežele; vsako leto se prirejajo poučni kmetijski tečaji za ljudske učitelje, kateri naj bi potem dalje širili kmetij« k e vede. Prirejajo se pa tudi praktični tečaji za kmetovalce, da se vadijo v cepljenji trt, dreves itd. Učitelj naših kmetijskih šol: Ž «pič, Povše, Kramar, Dominko so imeli po deželi že mnogo predavanj o ž'»voreji, sadjerejl, pravilni gno-jitvi, o umetnih gnojili in vseh drugih panogah kmetijstva. Tudi iu "'.ki*, kmetijskem poskuševaliseu v Gorici se prirejajo pogostoma poučni kmetijski tečaji in se po lelujao podpore kmetovalcem, da se olajša deležba.
Nedavno je kmetijsko društvo poslalo na Tolminsko in brezplačno porazdelilo med razumne kmetovalce — tudi nedruštveni e — precejšno množino umetnih gnojil, da se poskušnje delajo tudi na tem prevažuem polji naprednega kmetijsva.
In še marsikaj drugega se je naredilo in se dela na tem polji, a o uspehih velja to, kar o rašči trave: nihče ne vidi trave rasti, raste pa vendar in daje o svojem času pridelek. — Gosp. pisatelj članka „Res Goriz.enses", najbrž« ni videl naše deželne kmetijsko-gospodarske razstave leta 1891. Tam j« bila tudi tolminska stran prav dostojno zastopana po svoji govedi, svojih mlekarjih in si-rarskih pridelkih in izdelkih, po svojem sadju itd. in Upo število častnih priznanj je po končani razstavi rtuaalo na Tolminsko — v dokaz, da n i r e s, da so ni za povzdigo kmetijstva v Soški dolini storilo toliko, kakor nič in da niaia dežela uiti jed-negu plenienjaka za zboljšanje damače živine.
sti in površne bliščobe. D&, oua sama je bila okrogel, svetel, lepo udelan steklen biser, ki je mogel biti po všeči priproščini in vsakdanjosti; Klara Fromontova pa je bila pravi bi*er bogatega in pri tem tihega sijaja, in ta razlika se je pok zala o-čitno, ako ju je človek videl skupaj. Takoj je lahko uganil, da je bila jedna vedno, od ntl idih nog, biser, pravi mali biser, stvorjen iz prvin ličnosti in posebnosti, kateri sta naredili iz nje redko in dragoceno htvar. Druga pa je bila pravo pariško delo, izdelek velikega juvslirja Pariza, ki razpolaga s tisoČinami mičnili, leskerili, a malo trpežuih, slabo sestavljeuih in slabo zvezanih uiigljotin, pravi pravcati izdelek malotrštva, h kateremu ja spadala ona.
Pred vse« pa je bila Sidonija prijateljici svoji nevoščljiva zaradi otroka, lepo nalispane puu-čike, obdane s trakovi od zagrinjal njene zibeli pa do čepice njene dojniee. A pri tem ni mislila na sladke dolžnosti, ki zahtevajo toliko potrpljenja iu samozataje vanj a, na dolgo, trudapolno uspavanje, nasmehljanje kakor roža svežih otročjih očij, kadar se predrami. Ne, ona je v otroku videla samo iz-prehod: valeča se obbtčilca in dolga peresa, v cestnih gnečah mahajoča za mladimi materami, to je vendar kaj lepo videti!	(Pride še.)
Delal ) se je, del* s* i;i se bo, in usp^h bo gotov " in čedniji o'iTi.Jui^i, če bo tudi liustvo samo sodelovalo v svoj.) korist i\ če je bo d'uuače rnautit-ništvo v tem podpiralo, če ne zdrugim, vsaj z dobrim svetom.	e. Klavžar.
Politižke veati.
V TRSTU, dne 26. februTarja 1897.
Državnuzhorske volitve. Po dani obljubi
priobčujemo tu dopis, došel nam o dogodkih t Labi nju :
„Morda izvent* od druge strani kaj natanč-nejega o vuhtvi za V. kurijo v Labinju, ki se je vi Sila tam due 23. t. m. Borba j« imela biti med li i va tako i u ia ijan.-ku stranko. Meščani labinjski so že za rano v jutro zasedli občinski urad in vse prostore istega; to je: dvorano, hodnike iu stop-Djice. A tudi ulico široko, le dva metra, so zaseli stari in mladi.
Ljudje, prihajajoči od sv. Lovrenca Skitare, Ravne, sv. Marina, Dolge Luke, Ripende, dolnjega in gornjega Rabca iu od Kosovno se worali ustaviti na mali .piazzetti". Tu jili je ustavila sila, da niso mogli naprej v gori imenovano ozko ulico. Pet korakov dalje so pa stali meščani, trdno sklenjeni rama ob tami, da se nikdo ni mogel približati stopnicam, ki vodijo v občinski urad.
Minola je jedna ura, miuoli sti dve, — in nijednega naših niso klicali na volišče. Ljudje so jeli povpraševati jeden druzega, kaj je to, da volilni čin prav nič ne gre izpod rok. Znamenito je tudi to, da onih meščauov, ki so že glasovali, je le redkokateri ostavil občinsko poslopje. Vsi so ostajali notri.
Slednjič so sklenili naši možje — do 900 jih je bilo da odidejo na občinski urad poizvedovat, po kakem načinu in redu so prav za prav vrsi volitev. Toda labinjski meščani niso pu stili do stopnjic nijednega naših voditeljev, stisnili so ramo ob ramo in jednoglasno so nas zasmehovali : .Prosim čakajte, kdor prej pride, prej melje; prvi smo mi, potem pa pridete vi na vrsto I"
Mi smo bili ogorčeni, kajti slutili smo takoj, kaj namerujejo gospoda: zabraniti nam volitev. Bili smo v mučnem položenju : ali naj rabimo silo, ali naj se odrečemo svojemu pravu — 900 državljanov »»j Ki ao odt ekli a rojeuiu pravu zato, ker so tako hoteli laška gospoda 1!
To je nezaslišano. Mesto da bi pustili glasovati prej ko mogoče ravno te vnanje volilce, došle po dve, tri iu štiri u r e daleč. Ves dan so morali stati na nogah, utrujeni do skrajnosti, brez jedi iu brc z pijače. In sedaj naj bi čakali, da zvrše popred meščani 1 Morali bi ostati tam vso noč, pod milim nebom, utrujeni, lačni in žeji. Vso noč pravimo, kajti volilni čin se je vršil tako počasi, da dopoludne je glasovala komaj ena četrtina meščanov. Namo-n tej počasnosti je bil jasen : utruditi naše ljudi, ki naj bi potem, naveličani čakanja, odšli resignirauo domov. Dobro so računali: našim ljudem je bilo res nemogoče, da bi, v stauju, v kakoršnem so bili, Čakali v pozno noč. A noč ima svojo posebno moč o volitvah v Istri 1 Kdo bi odgovarjal za eventuvaluo nesrečo P1 lu nesreča, velika nesreča bi se bila dogodila prav gotovo. Nevarnost je bila torej eminentna.
Sleherni pametni človek mora sprevideti, da onim, ki so v mtstu, na svojih domovih, je lahko čakati makari vso noč; drugače je ouim, ki so pod milim nebom, tri štiri ure d-aleč od doma.
Videči torej fino proračuujoui način volitve; videči, da uiti misliti ni ua to, da bi pred kasno nočjo prišli na vrsto ; videči, da nas ne puste k volitvi ni po abecedniku, ni po občinah ; videči, da so vse prodajalnice zaprte, da se torej ne moremo preskrbeti niti z najpotrebnijim : smo bili na jasnem, da nam najbrže ne preostane druzega: nego oditi domov ter apelovati do nje, kateri je dolžnost biti zašfiitnica zakonov — do pravicoljubja slavne vlade !
Ako so videli, da jeden dan ne zadošča za toliko množino volilcev, zakaj niso odredili dva dni: jeden dan za mesto, drugi dan za vnanje volilce ?! Ne pa tako: klicati ljudi od štiri ure daleč in potem jih ae pustiti k volitvi 1! Ali naj siromašno ljudstvo dva dni zapoiedoma dela tako dolgo pot ? !
No, naši so se vendar še odločili, da pojdejo h komisarju, da se pritožijo pri njem. Toda zastonj je bilo: iivi zid meščauov jih ni pustil niti
do stopnjic!	so členili naši, da br- !
zojavijo o stvaii "ha Tcompe!>n"tTio 'stran. Med ! t**nj jn bil obveščan tad! kumi.«ftr o »t/nri, ki je pozval naše, naj pošljejo koga le njemu. In res so odšli trije naši v spremstvu orožnikov ua občinski urad. Toda kmalu so se vrnili z zatrdilom : da je absolutno nemogoče, da bi naši prišli do volitve še isti dan. Ker so videli torej naši ljudje, da absolutno ni možno priti do glasovanja, odšli ao vsak na svoj dom. Do 900 volilcev ni moglo izvršiti svoje državljanske pravice. Tako se je dogodilo v Labi i,ju v Istri dne 24. febrnvarja 1897. leta po Kristosovem rojstvu, v dobi kulture, napredka in konstitucije !!!
To, kar se je dogodilo tega znamenitega dne, služilo bode v pouk nam vsem. Med nami pa je bil le jeden glas: V Labinj nikdar več — na vsaki drugi kraj, da, a v Labinj ne !
Občinsko poslopje v Labin ju ima poleg glavnih vrat še dva druga uhoda, skozi katera lahko prihajajo in odhajajo ljudje, ne da bi kdo znal zanje. Mi vemo, kaj pomenja to. To poslopje je »stvarjeno kakor nnvlašč za — nepravilnosti, da n« rečemo hujšega.
Glasovali so torej sami Italijani in njih volilni možje so bili seveda izvoljeni jednoglasno Par sto volilcev je glasovalo, če so bili tudi res vsi dobri in zakoniti, na čemer pa dvomimo. Nas pa je bilo 900 !
Taka volitev ne more biti zakonita. Vimena j naših državljanskih pravic, v imenu krščanske j morale prosimo slavno vlado, naj da zadoščenja j zakonu in pravnemu čutu našega ljudstva s tem, ; da razpiše novo volitev.
Demanstracija dunajskih dijakov v pro-; slavo Grške. Vseučilisčniki grške narodnosti, . obiskujoči dunajsko univerzo, priredili so pred-j včerajšnjem hrupno demonstracijo v proslavo svoje j domovine. Demonstrantom so se pridružili tudi dijaki drugih narodnostij, sosebno Slovani. Kakih 300 dijakov se je zbralo v vseučiliščni auli, da se j posvetujejo, kako naj se vede akademiška mladež nasproti krečauskemu vprašanju. Hoteli so zbo-: rovati v jedni dvorani vseučilišč«, toda rektor je ■ to zabranil, naglasivši, da ne more dopustiti, da j bi v vseučiliščnem poslopju bila politiška zborovanja. Dijaki #o šli potem v sprevodu na ulico, pred grški] konzulat. Kričali so med potjo in pred konzulatom : .Živela Grška! Živela Kreta 1 Doli s , Turčijo 1" Mu«žica je vedno naraščala. Policija je velikim trudom razgnala demonstrante. Tri kolo-i vodje ho zaprli.
I Avstrijska vojna eskadra pred Kreto.
j Doslej je imela naša država pred Kreto samo dve vojni ladijij: „Kaiserin u. Kčnigin Maria Theresia" j in „Sebonico". Duć 23. t. m. pa se je pridružila j tema ladijama eskadra, sestoječa iz 5 vojnih ladij.
Le-te so : oklopnica „Krzherzogin Stephanie", ladija I 1 za lov na torpede „Satellit" iu torpedovke ,Sper- \ j ber", „Bister" in Kibitz".
Položaj na Kreti. Včeraj je prinesel brzojav vele važno izjavo grške krone gledć Krete. Ta brzojavka slove: London. „Office Reuter poroča | iz Aten : Kralj in vlada sta izjavila, da nikakor | ne moreta odstopiti od^storjenih odbredeb, kajti ; podpira ju vsa Grška.
Iz Kaueje javljajo: Vseh 6 poveljuikov ev-i ropskih e«kader je izdalo proklamacijo, s katero , javljajo, da so okupacijo razširili na zaliv Suda, j na dolino, nahajajočo se med Akrotirijem, Alepo ' in Kanejo ter da se silo zatro vsaki sovražen pojav.
Zajedno ao izdali proklamacijo prebivalstvu ! Krete, v kateri izjavljajo, da svrha okupacije od strani vojakov evropikih držav je ta, da vzdržujejo red, dokler ne definitivno reši krečansko vprašanje. Zajedno naglaSajo, da imajo nalog od svojih vlad, • zabraniti boj med kristjani in Turki.
Različne vesti,
Volilcem I. okraja priporočamo, da zapišejo razločno na glasovnice: Ivan Nabergoj pok. Andreja. To je potrebno ker je jeden sinov kandidata istega imena in tudi volilec.
Volilcet IV. okraja polagamo na srce, da razločno napišejo na glasovnice: Fran Dollenz od Josipa.
Odhod Nj. Vel. cesarja na Cap S. Martin je
; definitivno določen na prihodnji ponedeljek.
Okoličanom zadnja bsseda. Na drugem mesta priobčujemo poročil«, kako grozno divjajo nasprot-
niki po vs j okolici. Najsrditeja je memla agitacija v VI. okraju iu I. okraju. Naši zaupniki nam poročajo sogla*r.i<\ da takega divjaštv«, takega pijančevanja še niso videli, kakorSno je leto^ v I. in VI. okraju. Okoličani: roko na srce, in vprašajte svojo v«**, ali more biti poštena stvar, za katero te dela toli gnusnimi sredstvi?! Ne, ne more biti. Ampak peklenska stvar mora biti, za katero se rabijo peklenska sredstva. In da so res to peklenska — sredstva, priča dejstvo, da se ista boje belega dne, kajti agitacija nasprotnikov se vrši le po noči, v temi, ko spe mirni in pošteni ljudje.
Okoličan, ki še kaj drži na svoje dobro ime, okoličan, ki čuti v sebi človeško vrednost in dostojanstvo, okoličan, ki hoče jasnim licem gledati v svet: tak okoličan ue pojde z opisano dražbo.
Kako drngače smo nastopali mi v vsej tej j volilni borbi! Mi smo nastopali na javnih shodih; j brez strahu in biez ovinkov smo povedali, kaj ho-j černo, kaki so naši nameni! Zakaj niso oni delali tako ? Zakaj rujejo le po noči, in po temnih kotih? Zakaj ta razlika v postopanj« med nami in ; njimi ? !
Je lahko uganiti to. Naši možje so nastopali j javno, ker imajo čisto vest, ker imajo zavest, da j ničesar ne iščejo zase, ampak vse le za volilce. Oni pa ne nastopajo odkrito, ker ue smejo izdati, kar v resnici hočejo. Kajti, ako j bi Ijuditvo videlo jasjo, vzelo bi metlo v roko in pognalo bi agitatorja laške daleč od svojega praga.
Kar vas je poštenih okoličanov, kav vas je, ki čutite, da »te ljudje, in ne živina, ki se kupuje in prodaja, kar vas je, ki ljubite še kri, ki se vam pretaka po žilah, častitljivo kri starih okoličanov, kar vas je, ki hočete ohraniti sveto zapušč1 no svojih pradedov: združite se jutri v trdno falango, mo-5an jez, ob kateri naj se razbije peneče nasprotno va-lovje in da zmaga pravična domača stvar nad uplivom neprijateljskoga tujinstva !
Vaaki bodi t»a svojem mestu, vsakdo vrši svojo dolžnost, da pod ukupne zastavo zapustimo volišče kakor — zmagovalci!
Iz V. okraja nam pišejo: Volilci! Napočili so nam hudi in dobri časi. Hudi, ker nasprotni agitatorji letajo po okolici in nam priporočajo take kandidate, ki niso uaie narodnosti in našega mišljenja. Ako bi bili ti kandatje res naši prijatelji, ne bi zmirjali vas okoličanov o vsaki priliki s »ščavi" ; ampak spoštovali bi nas in naš materini jezik. Ali mi smo jim trn v peti in radi bi nas utopili v žlici »ode. Kako bi naj izročili svoje zsupanje takim ljudem! Ne moremo in ne moremo.
Z druge strani pa so prišli tudi dobri časi, kajti nasprotniki so nas prisilili, da smo se jeli združevati, kar nai je poštenih, da si izvolimo moža, kateri čuti z nami in ki bo zagovarjal naše pravice. Mi plačujemo davke istotako kakor Italijani, Mi dajemo vojake istotako kakor oni. Zato moramo imeti pravice kakor jih imajo Italijani. Za te pravice moramo nastopiti kakor jeden mož in nikdo naj se se da zavesti od pristašev nasprotne stranke ! Ti pristaši gledajo na svojo in ne na vašo korist.	Rodoljub.
Iz VI. okraja nam pišejo : Take agitacije ni še bilo od nasprotne stranke, od kar obstoji ta okraj. Nasprotniki se poslužujejo vseh sredstev, da bi zmagali. Vse noči ne dajo pokoja mirnim ljudem, vsi magistratni organi tavajo okrog in okrog in strašijo ljudstvo in silijo je, da mora voliti ujih Izvoljenca. Poljski čuvaji raznašajo po hišah pisma, ki prihajajo iz urada proseškega gu-bernerja. V teh pismih pa so priviti listi z napisom : , Prijatelji 1 Glasujte zložui za Valega poslanca Giacomo Cumar". Takih listov prilepili so miuolo nož na stotiue po hišah. Giacomo Gumar pa hodi sko&<j vsaki dau v Sv. Križ in na Konto-velj. Okolo wjHga se zbirajo najeti kričači, kateri upijejo in razbijajo, da ni več podobno človeškemu ravnanju, da se nam gnusi! Tako družbo ima torej nasprotna stranka za seboj; lepa čast zanjo ! Lep mir, lepo izobrazbo nam donaša gospoda iz mesta I Le tako naprej, gospoda, videli bodete, kakšen sad obrodi vaše seme. Pripisevati imeli bodete sami sebi posledice, ki utegnejo nastati takim vaiia hujskanjem in draženjem. Pu tite vendar okolico v miru tidi o volilnih časih, kakor jo navadno puščate o drugih prilikah, ko bi trebalo pomagati okoličanom. Čemu begate naše ljudstvo? Jeli to
Prilog broju 25. „Edinosti".
Najnovije viesti i brzojavi o izborih za carevinsko vieće.
Izbori fidticijaiM za V. kurijo.
I Politički kotar Volosko:
U ovom kotani preostala je bila još jedina občina Podgrad, da izabere liduci-jare u V. kuriji.
1. Obema Podgrad bijaše podieljena u četiri sekcijo, i to:
a) lele Mune birale su dne 25. t. mj. jednoglasno 4 naša čestita fuluci-jara. Glasovalo je 11 svemu 1(50 birača.
f>) 11 rnšica izabrala je jednoglasno 4 naša dična fiducijara, Glasovalo jo 1H1 birača
r) rodijt ad je izabrao sa 231 glasova 4 naša narodna tiducijara. Izbor taj bio bi jednoglasan, da se nije hotio ovjekovječiti g. Mate Brajša, pisar kod bilježnika g. Dubrovića lim, da je jedi n i glasovao proti poštenim narodnim predloženikom. Da nam nije ovu viest. priobčila pouzdana osoba, nebismo njoj bili nikako mogli povjerovati, premda smo poslednjih godina koješta čuli o g. I i rajši ali, da će pasti toli nizko, kao što jo pao jedan Krstić ili jedan liobert Vlah, toga nismo ljo od njega očekivali. Mate 1 Mate 1 a Žalostna ti majka!	%
It'jf^U^'O l'reijarje izabra+jednoglasno naša '	tiducijara. Živili sviestui birači i
fiducijari občine Podgrad!
1. Obćina Mošćenc izabra dne 25. t. mj. 6 čestitih narodnih tiducijara. Živili
dični obćinari mošćenićki ! *
+ +
II. Politički kotar Pazin:
1. Obćina Pazin, razdieljena u pet sekcija, birala jo dno 24., 25. i 20. t. mj. i to :
a) IVoiž dne 25. t. mj. izabra jednoglasno sa 470 glasova 4 narodna tiducijara.
h) Gračišće izabra dno 25. t. mj. ogromnom većinom 8 narodnih liducijara.
c)	Holugorira (cio Piljani) izabra dne 25. t. mj. sa 238 glasova proti 59 protivničkih glasova 4 narodna tiducijara.
d)	Lindar izabra dno 2(5. t. mj. jednoglasno i to sa 4% glasova 6 narodnih liducijara.
p) Pazin izabra dne 2(5. t. mj. sa 470 proti 327 protivničkih glasova 8 narodnih liducijara.
1 tako je ciela m,estna obćija Pazin u svih pet sekcija, aedju kiji ni nalazi se i tobožnji talijai ski gi'ad Pa«in, izabrala jedno gla-mo ili ogioinu >.a viciuota gta so va svo uarodne predložen i ke, sve same čestite naše muževe, koji svi kao jedan glasovati za dičnoga nam dra. Laginju. Ž:vili na a sviestui birači občine Pazin i njihovi neutrudni vojvodč. III. Politički kotar Kopar:
1. Obćina Milje, .sekcija Škofije iz^b:'a dne
25.	t. mj. nakon žestoke borbe narodnih 5 fi lucijara. Gospoda iz Kopra i Miljah napvegoše sve sile, da podkupe i osiiepe on,»j čestit.1 puk, ali im to ipak nepodje za rukom. Sla*a dičnim našim biračem na Škofjah. Sram bilo prodance i izdajice 1
IV.	Politički kotar Poreč
1.	Obćina Motovun, sekcija Karojba izabra due 26. t. mj. jeduoglasno 4 naša li lucijara.
2.	Obćina I rišnjan sekcija Sv. han Sferna izabra due 25. t. inj. jeduoglasuo 3 naša filucijara.
V.	Politički kotar Lošinj. Obćina Cres sekcija Bel ej izabra dne
26.	t. mj. jednogluuo 3 naša fi lucijara.
Izbori tiducijara za IV. kuriju. I. Politički kotar Volosko:
1.	Obćina Mošćenice izabra dne 2ft.jedm-glamo 6 vriednih narodnih fi lucijara. Tom prigodom brzojavio nam je prijatelj od tamo ovo:
9l)an<xs pobjedismo jednoglasno. Narod je oduševljen Mičući: iioio Spinćićl Živio Latjinja I Slava diĆnim Mošćenićanom, živili svi
pravi boritclji za naša svota prava* ! *
* *
2.	Obćina VolosJco-Opatija izabra dne 24. t. mj. u Opatiji 2 narodua fi lucijara. Živili !
Obćina Kadav izabra dnu 27 t. iaj . sjajno 32 naredna fiducijara.
Politički kotar Kopar.
I 1. Obćina Buzet izabra dne 26. t. raj. jednoglasno sa 326 glasova 25 narodnih fiducijara, koji če svi složno ^glasovati za narodnoga predloženika. Živili I 2. Obćina Milje izabra u Škofijah dne 26. t. mj. nakon ljutog boja 9 narodnih fiducijara sa 112 p-oti 78 glasova. U 3 sata čekala je glazba te su naši birači umutili se nakon izbora sa glazbom i zastavom na čelu u gostionu našega prvaka
g. Postonje. K^no pelina čvrsti i stalni bij ih u naši bi ači iz Škofijah srednjih i gornjih, te oni iz Elerih, Plavja, Korošci, Božić' i ŽivUh. Proti nam bijahu birači ir. Šlcofiiah dolnjih, ir, Hrvat1 ua, i iz Valle d'Oltra. Poslije izbora odvezoše se Talijani iz Kopra i Miljah pokunjeni i biesni od jada dočim su ih naši pratili sa burnimi živio-klici.
Obćina Pomjan bira dne 26. i 27. t.
inj. 13 fiducijari. Dok ovo pišemo traje još izborni borba, nu jučer bijahu naši skoro za 100 glasova nnpried.
Politički kotar Pazin.
Obćina Tinjan iztbra dnu 27. t. mj.
jednoglasno 7 naših fiducijara.
^ *
* *
Politički kotar Lošinj:
Obćina Jhibašnica: iz ibra dnfi 26. t. nj. 6' naš h li lucijara.
Zadnje zasjoduije istarskoga sabora zaključeno. Predsjednik istarskoga sabora g. M a te C t in p i t e 11 i rekao je u svo-|h.iu zadnjem govoru kal se je praštao sa '.emaljsknni zastupnici, da se nada, da č.i le sabor opei do mala ias;aii 1 ovo zasjedanje ii.Mtavit 1 On je naime mislio, da će /ladi predložiti, da se sabor opet čim prije a Poreču jastane. Na ovaj put red bi, da se je g. Campitelll prevario, čini se, da je pravio račun bez krčmara. Zemaljski su inima zastupnici primili pismenu službenu obaviest, da je zadnje zasjedanje istarskoga sabora udje l previšnje cesarske >dluke o l dne 6. t. mj., zaključeno što l,i bijaše preihjeduičtvu javljeno mini-starskimi do pisi od dne 7. i 16. t. mj.
Tim h lakle jasno roieno, da se istar-dti sabor neće više sastati u Poreču, nego u Puli, i to u 11 tvom zasjedanju go l. 1898. kako bijaše to već u svoje vrieme javljeno, —
Fiducijirl V. kurije. Do sada izabranih fiducijara, krji ćo glasovati za dra. Laginja 2!)9; polovica svih fiducijara 314 odraČuna 10 socijalista od ciolo svoto (koji će glasovati za socijalistu). Treba nam dakle još 18 glasova aa većinu, a pošto ima birati još nekoliho občina, Čvrsto se nadamo, da ćemo doći do većino. Uzmimo k tomu nezakonitu izabrano fiducijare u Labinu (12) tad bismo morali imati većinu.
?r Tarski knmjeli, da škriplju zubi kako
i bisan brek. Jur. Ča su 93 vero pomutili ? Tr. Još huje, z ič su njim p isteni Tan'ani
obrnuli hrbat. Jur. Tako su ih i oni siti i štuli, Pr. Ma bi se ih i Joh štiifil.
• Ič'iM
•'!' vjlb5, iiMfi.'i f Mi i ijff..v !■■■■"!•
-
(






K -
■


tista avita kultura, o kateri toliko trobite, ko r
ščuvate brata proti bratu, prijatelja prati prijatelju	'<
itd. Gospodj*! Mi s;bo mirut ljudje, ali zapomnite	!
si: kdor išče, najde l	»
Iz tretjega okraja nam poročajo, da je tam agitacija silua in da nasprotni agitatorji kakor besni letajo okolo. Vsako sredstvo jim je dobro: ne sramujejo se najhujšega pritiska na volilce. To priča nastopni slučaj: Predvčerajšnjem sta došla dva agitatorja k našemu poštenjaku, g. Znljann v Kolonji. Vprašala sta ga, s kom da bo volil in potem »ta pridodala, da mora biti žnjimi, češ, ,da bodo vsi jeden". Gosp. Žuljan jim je odgovoril : Ali ste prišli sem za politiko, ali pa pit vino? (Gosp. Žuljan ima namreč krčmo.) Na to sta odgovoiila: „Vino sva prišla pit iu tudi radi politike M" Na to pa se je odrezal g. Žuljan : „Ako je tako, pa tudi vina ue dobita. Nikdo me ne more siliti*. Ona dva zopet, da jima mora dati vina. Krčmar pa, ne bodi len, jima je pokazal vrata. Na to se je jeden agitatorjev zagrozil z rokama g. Znljann, zbok česar sta bila krčmar in njegov sin prisiljena, silo iztirati drzna agitatorja. Le ta sta slednjič pobrala šila in kopita in ostavila sta tudi svoje laške rudeče plakate, katere je vrli g. Zuljau prinesel kakor trofeje v naše uredništvo.
Tako nasilno agitujejo nasprotniki že vse te dni. To je že skrajna drznost, da si ti ljudje upajo napadati naše volilce celo v njih lastnih hišah. Drznost je biia v gori opisanem slučaju tem huja, ker jed* n agitatorjev niti volilec ni. Kam pridemo, ako bodo nevolilci na tak način terorizirali volilce 1
A ker je pričakovati, da v soboto in nedeljo pride še do hujših stvari in morda celo dosramo-tenja naših volilcev po javnih ulicah, prosimo si. policijski koinisarijat v ulici Scussa, da ukrene vse potrebno za ohranitev reda in miru ter v varstvo naših volilcev, da bodo mogli isti svobodno izvrševati svojo volilno pravico, dano jim po naših zakonih.
Progressovci v tržaški okolici. Židovsko-
progressovski „II Piccolo* javlja, da se je osnoval poseben „Volilni odbor za blagor tržaške okolice' (!). V tem „odboru" da je 332 volilcev okoli-fianov, a predsednik mu je slavni .banski lord*, Poldo M a u r o n e r 1 — Uboga okolica, ako bodo taki ljudje skrbeli za tvoj »blagor* !
Centralni volilni odbor bode imel nocoj ob 7. uri zvečer sejo v prostorih „Del. podp. društva" ter vabi somišljenike, naj se'udeleže posvetovanja o predstoječih volitvah.
Pozor okoličani 1 Volitev po okolici se sicer vrši pismeno z glasovnicami. Toda §. 48 (7 odstavek) me3Uega statuta dopušča tudi ustmeno volitev. Dotičnik mora dati na zapisnik pred komisijo, koga hoda voliti.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Istro na Volskem, imela bode dne 7. marca 1897 ob 6% zvečer svojo redno glavno skupščino v prostorih društva „Bratin9tvo" na Voloskem, ter odbor poživlja vse člane in prijatelje družbe, da s« mnogobrojno udeleže.
Borba v Istri za peto kurijo je uprav gigantska, orjaška, in ima le malo vrstnic v volilnih borbah v uaši državi. Tu podajemo razmerje glasov po dosedanjih vspehih : Okraj Lošinj:	naših protivnih
Krk-Vrh........—	4
Veliki Lošinj...... 5	—■
Mali Lošinj......—	11
Sušak......... S	—
Unije......... 1	—
Oaor-Nerezine . 4 . . . —	—
Cres mesto.......—	12
Beli-Cres....... 2	—
Belej-Cres ao^a-hk 3. . Q	—
Dnbiišnica....... 6	—
Puuat......... B	—
Baška......... 8	—
Vrbnik........ B	—
Dobri nj........ 7	—
Omišalj........ 4	—
Okraj Volosko :
Jelšaue........ 8	—
Materija........11	—
Rukavac (6 neodločnih)
Kastav........13	—
Sv. Matej.......10	—
Klana......... 4	—
*L y
f O /H v- C. <
^ j	©V-IA^
Vfprinac.........4
Lovran.........*	g
Vnloeko........ 5	_
Moščetiice....... 6	_
Pođgrad........ 4	_
Vele Mune ...... 4	_
Hrušica........ 4	_
Pregarje........ 2	_
Okraj Putj:
Poli..........-	10
Pulj-Siana.......10	_
S. Policarpo......—	25
Galesano.........5
Poli..........-	8
Pulj Porta Aur......—	10
Pulj Altura...... 4	_
Pulj Medulia...... 6	—
Savicenta.........5
Vodnjan..........iq
Bale.....• . . . __4
Bar ban........ 7	__
Filipan (. Ka^^v« }m . 8	—
Kanfauar.......—	g
Rovinj...........7
» .........—	4
• .........—	8
Okraj Pazin:
Labinj.........—	(lO
Sv. Nedelja-Labinj ... 9
Plomin . . H-.....—	—
Čepid-Plemin...... 6	_
Boljun......... 7	_
Tinjan......... 7	_
Žminj......... 9	—
Trviž-Pazin...... 4	—
Gračišde-Pazin . . & . .	—
Gologorica-Pazin .... 4	—
Lindar-Pazin . . . (q . . —^	—
Pazin-Stari Pazin .... 8	— Okraj Koper\
Roč..........—	6
Buzet.........14	—
Draguć-Buzet......—	4
Vrh-Buzet........ 7	_
Lanišče-Buzet..... 5	—
Dolina........15	—
Dekani........12	—
Marezige-Pomjan .... 7	—
Šmarje-Pomjan.....—	6
Piran.........—	21
Castelveiere-Piran ... —	4
Koper.........—	;2l)
Milje (10 socijnlistov)
Izola.........—	13
Škofije-Milje...... 5
Okraj Poreč
Žrenj-Oprtelj...... 4	—
Črni vrh........—	4
Citaaova....... —	3
Petrovia........—	2
Umag.........—	7
Buj«.........—	9
Momjan........—	4
Sv. Lovreč Pazenatičkit). —-	—
Motovun........—	7
Oprtalj ..... -	7
Sv. Ivan od Sterae-Višnjan -D	—
Karojba Motovun .... 4	—
Vraar...... ^ . —	—
Višnjam .... ^jf '--Vf)	\ Grižnjan voli 1. marca v volilnih mož; Badema „ 1. marca 4 „ . „ Poreč „ 9. marca 8 k ' „ Vižiuada „ 2. maru* 7 „ „ Tar-Poreč t 3. marca 5 , „
Izvoljenih je torej do danes 279	naših in 269 protivnih 10 socijalistov iu 6 neodločnih v
Rukavcu na Kastavičiii. Odločile bodo	torej sekcije v poraškem okraju, kater« volijo prihodnji teden in od katerih, ako ne bode nngilstev, se nadejam«* pridobiti: Badtrno (4), Tar-Poreč (5) in Vižinado (7). Za one sekcije, ki nimajo Številk, nam še ni znan vspeh.
Ravnopravnost na južni železnici. Pišejo nam : V nedeljo sem se odpeljal z južno železnico iz Trsta. Doapevši v Nabrežino, se je vlak ustavil. Kondukter je pričel odpirati ter naznanjati, da vlak oitane 8 minut. To sem pa mogel razumeti edino U zato, ker sem imel srečo, da sem se nekdaj ■ogel naučiti uekoliko nemakih besedi; drugače
bi tega u aiogel, kajti naznauilo kouduiae»jev<> s« je glasilo le v nemškem iu italijanskem jeziku. Slavno vodstvo južne železnice smatra menda za nepotrebno, da bi se to zgodilo tudi v slovenskem jeziku, kajti uotoričuo je, da, pučenii s prvo vasjo izven Trista in naprej do Maribora, in še dalje, je zemlja italijanska — kaj ue? Sicer pa ničen gotov, kako se naznanila dajajo od Nabrežine naprej, ker sem tu izstopil.
Pač pa je dobro zuauo, da izletniki italijanske narodnosti iz Trsta raje zavijajo proti Bauet-kam nego proti Duuaju in da bi bilo vendar umest-neje, da se objavljajo taka naznanila, počenši z miramarsko postajo v 8loveu«kem in nemškem, nego samo v zadnjem iu italijanskem jeziku.
Tudi napisi na železuični postaji v Nabrežini so samo italijanski in nemški.
Vodstvo južne železnice bi pač lahko žrtvovalo ono malo avotico* da se napisi prirede tudi v slovenskem jeziku, in da s tem ugodi željam Slovencev in zraven tega ie izvrši mal čin jednako-pravnosti.
Morda bi tudi kazalo, da občinski zastop na-brežinski v tem pogledu svojo reče iu v te u smislu iuterpeluje vodstvo južne železnice.
Nov poštni urad. Dne 1. sušca 1897 odpre se v Prvačiui na Primorskem pol. okraj Gorica nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko iu vožno poštojter ob enem služboval kakor nabii aluica poštno hranilničnega urada.
Zvezo bode imel s poStnim omrežjem po poštnem vozu, ki vozi vsak dan med Gorico in Ri-henbergom.
Veselica pevskega društva „Nabrežiua" Pišejo nam: O pevskem društvu „Nabrežina* je predobro znano, kaj zamore, ne da bi bilo to še posebej povdarjati. Kdor želi uživati pri petju, naj se le poda v Nabrežino, o priliki veselic iu zabav. S tem je gledč možkega zbora, upam, dovolj po-vedauo.
Ali obnebje Nabrežinsko je jako ugodno tudi dražestnemu spolu. Vrle Nabrežinke so doka-kazale to pot, kaj da zamorejo. Preciznost, ki je pri petju glavna stvar, je pri njih doma. Kako so občinstvu ugajali mešani zbori, sodi naj se po tem, da so se isti morali ponavljati.
Drage Nabrežinke I Vstrajajte le v tej srnćri in bodi naj Vam veduo najdražja tista ideja, ki jo raprezentujejo narodni trakovi, s katerimi ate bile opasaue.
Nagovor g. predsednika je bil povsem umesten in prave so bile njega besede: „Kar je našega, ostani vedno naša last I*. Vsemu govoru, ki je bil res kiasen in vspodbudljiv, sledilo je obče burno odobravanje. ;Tudi igra, deklamacija ter druge točke imele so povsem hvalevreden vspeh. Vam pa, poap. učitelj, ki se toliko trudite in žrtvujete, ne morem drnzoga reči, aego: bodite si v svesti, da se trudite le za tlačeui naš slovenski narod, katerega tolikanj ljubite ! Ta zavest bodi Vam v zahvalo iu vspodbujo tudi za prihodujost.
Ples, ki je trajal do ranega, vršil ae je V najlepšem redu.
Pri veselici jo bilo toliko občinstva, da niao kasneje došli imeli več. prostora. Škoda samo, da občinstvo tn pa tam krati užitek poslušalcu preglasnim mrmranjem.
Posebnosti koledarja. Naslednje posebnosti koledarja so znane gotovo le siimo malemu številu oseb. Mesec oktober n. pr. pričenja vedno z istii dnevom tedna, kakor januvar, april kakor juli, december z istim dnevom, kakor september. MesecfrJJ^j^ februar, marc in november pričenjajo vedno z jed'^ "C^ —ac-čT uim in istim dnevom tedna, maj, junij in avgust-^-^T"^^ pa medsobno vsak z drugim dnevom tedna. Toda ' poslednji dve pravili ne veljati za prestopna leta. — Nadalje: novo stoletje ue more nikdar piičeti i aa, s6 Bredo, petkom, ali soboto. Navadno leto se zvr-šuje vselej z istim dnevom tedna, s katerim je pričelo. I11 slednjič : leta se ponavljajo v toliko, CvUj da se vselej po 28 letih vrača jeden in isti koledar.
Zarota kmetov. Iz Budimpešte javljajo : V vasi Tisza-Sai so protestantski prebivalci že dolgo nezadovoljui sč svojim „pastorjem* (župnikom). V javnem shodu so skleuili ubiti dušnega svojega pasttrja, učitelja, občinskega blagajnika in tajnika. NaakoČili so na stanovanja omenjenih štirih oseb, hote njih smrt. Razbili so vse, kar jim je prišlo pod roko, ker so jim žrtve ubegle smrtno nevarnostjo. V uporno vas so poslali četo vojakov.
^ 1L
fr i-C- t-
IPhJU;

u
n*
» j
Pastir i« ftrtfa. Kako q«tuio je življenje ▼ notranjih krajih in palčavah Avstralija, kate zopet strašen dogodek, o katerem poročajo is Qneensl«nda. V tem kraja dobil je neki Jeka Farbe* nalog, da od nešteTilaih čred ovac, iziene čredo 14.000 glav v takozvani Gastera Creek. Farbes je lašel z ogromae svojo črede vae gle-bokeje v pii&avo, in, hot4 rešiti ovce in iakaj« vode, moral je, kakor se je konatatovalo poznej«, zakhti jedno ovco, da si s krvjo poaknti ugasiti žejo! Od ostalih 13.999 ovao je j«dna jediaa iz* begla smrti, vse druge pa, kakor tadi ubogi paatir, pogiuoli so od žeje.
Žrtve vojne na Kubi. „Frankfurter Ztg." javlja iz Madrida: Leta 1896. so izgub li Španjci v vojni na Kubi 13.862 vojakov, aed katerimi je bilo 550 častnikov. Razven teh bilo jih je 8072 ranjenih. Upornikov pa je padlo 13.803, ranjenih je bilo pa 2663.
Nadarjena ciganka, l&letno Živko Stojanovič ciganko iz Kragujevca, poslali se na občinske stro* ske v Bremen, da se tam izuči v glaabi.
Ujet razbojnik. Na Dunaju so prijeli policijski organi razbojnika Jana Stiasnjja, ki je dnć 10. t. m. v svojem rojstnem meatu Mislovici na Morav-skem umoril in oropal hčer svojega pok. gospodarja-vrtnarja, Marijo Farnik. Pri morilcu so našli 900 gld. gotovega denmja, hranilniške knjižico, glasečo na 800 gld., 3 žepne ure, 3 prstane, nabit revolver in 25 nabojer. 8tiasuy je priznal razbojništvo in povedal, da pri njem najdeni omenjeni predmeti izvirajo od tega roparskega umora. Pritnal je, da je vedel, da je pokojni vrtnar ostavil svoji hčeri prilično mnogo denarja in zato je sklenil umoriti jo, da se polniti tega denarja. Kakor omenjeno, bil je v službi pri sedaj pokojnem vrtnarju. Ko je neke noči spal z vrtnarjevo hčerjo v vrtnarski hišici, on v jedni sobi, ona v drugi, vstal je po tihem, se splazil v njeno sobico, ue da bi se bila probudila, jo ubil s sekiro, pobral kar je mogel in pobegel. S prvo da je hotel v Ameriko, toda pre* mislil si je ter šel v Brno in od tam na Dunaj, kjer je padćl redarstvu v roke. Pravi, da ga je pe 'a vest in da se je že *am hotel staviti pravici.
Ponesrečena reklama. Londonski „Temple Magaz" pripoveduje to-le dogodbico: Državni po-slanoc J. J. je dkiioal nedavno svoje volilee, da jim spoivei o svojem delovanju v parlamentu, kajti mož je hotel kandidirati še nadalje za državno-zborski mandat. V posebno stojo reklamo je pov-darjal, da je tekom poslednjega zasedanja parlamenta nič manj nego 312krat interpeloval različne ministre ali jim stavil različna vprašanja. Ko je povedal to, čakal je molrč, da vidi, kakšen globok utis je bržkone napravila ta njegova izjava na preproste volilce. Toda glej, v <fj splošni tišini oglasil se je nenadoma jeden izmed volilcev ter zakričal : „Al' morete biti Vi še takonevden da nadlegujete gospode s tolikimi vprašanji ! Čemu pa ate v Šolo hodili, ako ne v^ste ničesar in morate za vsako neumnost še-le ministre izpr&šavati! ?".. .. Pravijo, da je poslanec obatal z odprtimi nstmi kakor da bi ga bil zadel curek mrzle vode, in niti besedice ni zinil več.
Koledar. Danes (27.): Leander, škof; Bal-domer, spozu. — Jntri (28.): III. predpepelnična nedelj*. Roman, škof; 0»olt, Škof. — V ponedeljek (1. marca): Albin, Škof; Hadrijan, mučenec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 50 min., zatoni ob 5. uri 36 min. — Toplota včeraj: ob 7. nri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 12 5 sto . C.
Oklic!
Kakor je slovenskemu občinstvu že znano, dobil je akademiški senat graškega vseučilišča „podporno zalogo slovenskih visokošolcev v Gradcu' popolnoma v svojo oblast, ko je odst*pil mnogoletni nje predsednik, velezaslužni g. prof. dr. Gre-gori] Krek. Vsa dokazovanja in pojasnila riiso imela nikacega vspeha, senat je aestavil na svojo roko nova pravila ter imenoval tri nemške profesorje za gospodarje naloženega denarja, kateri dnl6 sedaj obresti prosilcem vseh slovanskih narodnostij, ker se imenuje zaloga „Uuterstutzungsfond sla viseli er Hochscliiiler in Graz*, dasi se je vsa glavnica nabrala mej Slovenci in od ostalih Slovanov zaloga splah ni dobivala prispevkov. Omenjen: trije profesorji ne poznajo dejanskih razmer in potreb slovenskih akademikov, vendar odločujejo brez vsacih informacij in brez priziva, komu naj
ae daje podpora in kako viaoka; naravno je, da
ao postale vaied tega podpore iz saloge, katera je bila nekdaj marsikateremu revnemu dijaka v edino in iadatao pomoč v gmotnem pogledu, do cela iluzorna. Vrhu tega se držf gospodje delilci načela, da se prvoletnikom aploh ne daje nikaka podpora, dokler ae narede prvega kolokvijskega izpita. To načelo je dobro premišljeno ; ujega posledice so naravnost pogubne slovenskemu naraščaju, kateremu se hoče s takim postopanjem kratko malo onemogočiti vstop na nemške (!) visoke šole. Ako se podpore potrebnim slovenskim dijakom začetkoma vseučiliških studij take ni nadejati, morajo izgubiti naravno ves pogum. — Umevno je, da so zadnje leto izostali prispevki iz domovine in se torej tudi podpore krčijo od meseca do meseca. Da se spravi vsa stvar zopet v naravni tir, sestavi se v kratkem obširna spomenica in se izroči našim državnim poslancem, kateri ukrenejo potrebno pri naučnem ministru, da se akademiški senat še jedeukrat temeljito bavi z vso zadevo ia jo reši v smislu pravičuosti in na podlagi dejanjskih razmer.
Predsednik „Triglava", pravnik g. Matevž Senčar, je naprosil gospoda vseuoiliškega profesorja dra. Kreka, da blagovoli mej tem vsprejemati doneske iz slovenske domovine, kar je veleučeni g. profesor prav rad storiti obljubil v interesu svete narodne stvari in slovenskega dijaštva, kakor je dolgo vrsto let s svojim velikim ugledom v vseh slovenskih krogih pridobival podporni zalogi blagih podpornikov in prijateljev. Marsikateri rodoljub bi izvestno, vzlic mnogim narodnim davkom, daroval svoj obol i prepotrebni in prelror stni podporni zalogi, a ne v6, kam naj s« pošiljajo prispevki, ker je vsa stvar precej zamotana in za Slovence neugodna. Če se reši kouečuo stvar ugodno za nas, priloži se dotlej nabrani denar | stari glavnici, če ne, se ustanovi nova slovenska podporna zaloga, s katero ue bodo gospodarili tuji elementi; seveda ostane v zadnje« slu-j čaju Slovencem tudi pravica do stare slovanske | zaloge, ker je vse njeuo premoženje samo s 1 o-v e a s k o.
Prosimo torej v prvi vrsti tiste slovenske rodoljube, kateri so sami skušali vseučilisko življenje revnega slovenskega dijaka jn teh je velika večiua po vseh slovauskih krajih, saj je premožen bogat Slovenec na velikih šolah prava bela vrana — iu katerim je bila uprav slovenska podporna zaloga naklonjena prijateljica in dobrotuica, kakor tudi vse druge plemenito misleče in čuteče Slovence, naj se blagovoli o priliki spominjati podpore vrednega in potrebnega dijaštva graškega z dobrohotnimi doueski. Treba je sicer pogostokrat segati v Žep v prid narodnim zavodom in podjetjem, a izvestuo je podporna zaloga slovenskih velikošolcev prav tako emiuentnega pomena za narodovo bodočnost, kakor druge pre potreb ne narodne institucije. O tem ni dvorna! Slovenski narod potrebuje fizično in duševno zdravih, značajnih in neustrašenih bojevnikov za sveta narodna prava, celih mož, kakoršni se v bedi in pomanjkanju vzgajati ae morejo.
Podpirani slovenski velilcošolci v Gradcu.
Najnovejše vesti.
Pazin 26. Zmagali z 670 proti 327 glasom.
Karoiba 26. Jednoglasno izvolili 4 uaše.
Peterburg 26. Nadalinjena željo po vzdrža-nju miru in uverjena o potrebi trdoega in oiloč-nega postopanja velesil o krečanskena vprašanju, je Rusija pozvala Grško potom poslanika v Atenah naj odpozove s Krete vojake in brodovje; sicer bi bi bila prisiljena oprijeti se, v sporaznmljenju z Francosko, Nemčijo in Avstrijo, ostrejih repesalij ; tako obleganja grških pristanišč in zagotovljenja miru na Kreti. Potem se uvede pod varstvo* velesil avtouomija na Kreti z snzereniteto sultana.
Rim 25. „Agenzia Štefani" javlja iz Palerma : Velika množica, z godbo iu zastavo, je došla pred grški konsulat in je vzklikala „živio" Kreti in Grški. Konzul se je znhvalil na tem pojavu
Preizkusili in priporočili
bo sloviti vaeučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta), katera je ugodno učinkujoče, žuledej krupčujode, nlast in prebavljmije povape&ujoče in telo odpiraj»dedrodatvo.
Btekleuičica velja 10 novfi
Trgovinske brzojavke ln * isti.
dualriApUt:; PAenien j osen 7*35 7 37 i *i'-nn »pomlad 1897 7.8S do 7 86 Oves za spomlad 6-01—6 03. Ki. ri» spomlad 6.54—6.56. Koruza za raaj-juni 1897. 3.633.S3
PlMiok nova od 78 kil. r. 8 30 - 8 ?» od 79 kilo.
a.ao—s-sA.. od so kil. r. s-ss—8 40 od si. ku. r. s-40
860 , od 89 kU. for. ------- leSaea «-10 — 8 —
prono 5'66* — S'10.
P ioni«* : Trgovina bolja, trg stalen. Prodaja 30000 m. st. cen« 9*/, ni. draije. Vreme: del.
Pregfc. N»r*nnirani *!adkor for. 11.76do—1—. Za ■aj f. 11.77. mirno
Praga. Centrifugal novi, po»tavljnD v Trst ■ curino vred odpo&iljatev precej f, 31 25 31-50 ConeMM 83 25 83'75Četvornt B3-76' —\ V glavah so«lih 38'-
Harr«. Kava Hanton good »t^h^i itn fobruvar 59.75 s« juni 60.75.
Hfcnb irgf. Hiinton jjoort »ventm inar-i 48.75 maj f. 49.50, za september 50.50 za decouib c 50,75.
IKuiS^Hktt bona 2©. februvarja no7
	včeraj	'lan-ia
Držai ii •tn^ r papirjn	. . 101.—	101.10
p „v •r»jbru	10105	101.10
AvBtrijmiA rent* r	122.10	122.70
9 „ i kronah ,	. . 100.K0	11.8,50
Kreditu« tikoijo.....	. . 863.50	378.75
London ! 0 Ls«. . . . , ,	. . 119.95	119.95
Napoletin:.......	. . 9.53	9.53 7,
20 murk . ...	11.74	11.78
100 itKIJ. lir	. . 45.50	45 10
Prijateljem dobrega vina!
Slav n mu p. n. občinstvu naznanjam, da sva prevzela dobro znano gostilno fLu».ziettart poprej I Stoku n,i piazzeta Cordaiuoli .^t, 3 kjer bodeva točila najbuljša vina in sicer : dalmatinsko Liasa apollo po 40 nvČ. liter, „	belo po 48 iivfi. „
Istrsko.....po 44 nvč. „
zraven teg«, držala bodeva tudi izvrstno pivo ter izborno kuhinjo.
Za iniio M>bri>jui obi.sk mestnim kakor tudi o-količinski n gostom priporočata se najtopleje udana
Janko Zadnik lastnik.	«T. Čok, rodja.
Na prodaj je.
5 pnevmatičnih dvokoles (biciklev), 2 novi in 3 rabljeni. Oddadri se tudi posamezno. Cene nizke kakor sledi:
1.	No v o ii v o'v lol The Champion Cyc'a C. pn. gl. 115
2.	„ „ : The Favorite B. V. Con t. „ » 98 2. rabljeno , : w , T „ „ , 95
4.	, „ : H. B. "VVolverhamp D. * „ 95
5.	„ » : H- B. ,	„ ,. n 85 Ceua za vseli 5 koles skupaj je gl. 400.—
Razume se takojšnjo plačilo. ' Pismeno ponudbo in naročbo naj hc poiiljaj0 nft administracijo lista „Edinost" ulica moliuo piccolo št. 3, H^ kjel' so tudi za tian ov prodajalca izve. E^'e&fflBSBHffft. iv
Gassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne tilogc v bankovcih od 50 n5. do vsacogn enoska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10 12. ure opoludne. Obresti na
knjižico...........3°/0
Plaču je vsak dan od 9—12. uro opoludno. Zneske do 100 gld. precej, prelro 100 do lOOi> mora so odpovedati dni in % znosko pioko 1000 gld pa 6 dni,
EsK'omptuJe tnenjice domicllirane na
tvžuHkem trgu po .......31/,
jRosfijufe a drž. papirje avstro-o^ornko
do tO 0 gld po........4%
"V i*jc »neuko od 1000 do 5000 gld po 57,e/o Daje <lcnar proti vknjižonju na posesti v Trstu. Obretti po dogovoru.	2 —24
Trnt, dno 5. maja 1894.
Zaloga lina
Antona Polley-ja v Sežani.
Pristna bela in črna vina po '23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja in razprodaja so le od 50 litrov naprej.
mmo
VST-^tT
'' frr-'
Dr. Rose balzam

—
sta želodec
iz lekarne
B, FRAGNERJA V PRAG.l
je žo vc5 kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje po-Bpešujočega in milo odvajujoćega učinka.
Svarilo ! Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno de-
ponovano varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA
Lekarna B. FRABNERJA pri „črnem orlu"
Pra^a, na Mali Strani, ogelj Bpornorjeve ulice.
Velika steklenica 1 gl., mala 50 lir., rn mtft 10 kr. vel
Po po&ti razpo&ilja se vsak llun. Zaloga v avstr o-o g e r s k i b lekarnah.
.vJffiHBSffi


Lastnik k«nsorcij linta »Edinost". Izdavatelj in »dgovorui urednik : Fran Godnik. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.