fjsvv&tumuikdi Spedfzfone to abbonamento postale Leto XXII., št. 259 Poštnina plačana V ^otovinl LJubljana, sreda 11. novembra 1942-XXI Cena cent. 80 L/ptavtuštvo i Ljubljana. fucciai|eya olira Telefon it- »1-22. 31-23. 91-24 Inseratoi addelek: Ljubljana. Pucciafieva ulica 5 — Teleloo fe. 31-25. 31-26 Podružnica Nove mesto: Liubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pri poštno-čekomero zavodu it. 17.749, za ostale kraje (taliir Servizto Conri Corr Po«t No 11-3118 tZKLJLCJNO iAšIOPVlVO za oglase 12 Ki. Italije tn inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A MILANO lzha)a vsak dan razen ponedtlfki Naročnini znala mesečno Ii/ ca inozemstvo pa Lil 22.80. Uredoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica itev. S. tete*— bev. 31-22, 31-23. 31-24._ Rokopisi ic ne vračajo. CONCtSSIONARIA ESCLLJSIVA per la pob- blicita di provenienza italiana M estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO avversaria contenuta Nucvi attacchi delTaviazione delTAsse contro le forma-zioni navaH anglo-americaae nel Mediterranea occlden* tale H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 10 novembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. 898: In Egitto, la pressione avversaria silile nnita itulo-germaniche, che stanno effet-tuando un nuovo scliieramento, e stata contenuta nel corso di aspri combattimenti; in duelli aerei cinfjue apparecchi britannici ve-nivano abbattuti da caceiatori tedesehi. Sono proseguiti con successo, nel Medi-terraneo occidentale, gli attacchi delTavia-zione delPAsse contro le formazioni navali anglo-americane. Questa notte velivoli nemici hanno lan-ciato bombe dirrompenti e incendiarie nei dintorni di Cagliari causando alcuni dan-ni all'abitato di Uca; sono segnalati un morto e sei feriti. SovraSial pritisk v Egiptu zadržan Novi napadi ©snega letalstva isa angleško-amersške po-merske fsržisadie v zapadnem Sredozemlju Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. novembra naslednje 880. vojno poročilo: V Egiptu je bil sovražni pritisk na )ta-lijansko-nemške edinice, ki izvršujejo novo razvrstitev, zadržan v ostrih borbah. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 5 britanskih letal. V zapadnem Sredozemlju so se s uspehom nadaljevali napadi letalstva osi proti angleško-ameriškim pomorskim oddelkom. Snoči So sovražna letala metala rušilne in zažigalne bombe v okolici Cagliarija in povzročile nekaj škode v naselju Uca; zabeleženi so 1 smrtna žrtev in 6 ranjencev. Prekinjene diplomatskih ©dnošajev med Francijo in Zedlnjenlmi državami — Naglo zadušen upor v Maroku Vichy. 8. nov. s. Uradno objavljajo, da Bo bili diplomatski odnosi med Francijo in Zedinjenimi državami prekinjeni zaradi ameriškega napada na francosko ozemlje. Rim, 9. nov. s. Francoski odpotr v Maroku se nadaljuje v obliki protinapadov na področja kjer so se izkrcala ameriške oborožene sile. Pomorski spopadi se po do>-fllih vesteh nadaljujejo v vodah Casablance. Medtem ko se odpor v Al žiru nadaljuje zlasti na področju Orana, je bila za področje mesta Al žira samega dogovorjena prekinitev sovražnosti med vrhovnim poveljnikom Severne Afrike, ki je bil v te pooblaščen od admirala Darlana, in poveljnikom ameriških izk.rceva.lnih čet." Sklenitev tega premirja, ki je omejeno samo na mesto Alžir, pojasnjujejo v Vichvju z obziri na civilno prebivalstvo, ki ni moglo biti pravočasno evakuirano in kot dogodek povsem lokalnega značaja, ki ne more vplivati na volijo Severne Afrike, da se upira. Francoske čete v Alžiru, ki jim je bilo puščeno orožje, »o pr:.prte v vojašnicah. Letališča v Alžiru so zasedena, medtem ko je letališče v Ora-nu tudi po borbi še ostalo v francoskih rokah. Pc uradnih ameriških in angleških priznanjih, je bil neki prevoz severnoameriških Ut torpediran in potopljen. Razen tega sta bili od obalne obrambe v Alžiru potopljeni dve angleški torpedovki. Nadalje izhaja iz poročil, da je bil potopljen tudi en severnoameriški rušilec. Francosko uradno sltuadjsko poročilo Vlchy, 9. nov. s. Uradno poročajo: 8. novembra zvečer je bil položaj v Severni Afriki takle: V Maroku je bil upor, k'1 ga je pripravil general Bcthcuard, naglo zadušen. General Bethouard je bil aretiran. Američani so se poskušali izkrcati v Sa-fiju, Mogadorju, Agadirju in Fedhali. Navzlic precejšnjemu številu izkrcanih čet se je izkrcanje povsod izjalovilo, razen v Sa-fiu, kjer je bilo mesto zasedeno. Huda pomorska bitka se je vršila ob obali Casablance. Luka je b;la silovito bombardirana. Naša pomorske izgube so hude. Veliko število izkrcanj je bilo izvršenih vzhodno tn zapadno od mesta, ki je dejansko obkoljeno. Naše pomorske sile se krepko udeležujejo obramba. Dve torpedovki in ena lzvidniška ladja sta izločeni iz borbe, dve sovražni korveti pa sta potopljeni. V Alžiru, ki je bil očitno glavni cilj anglosaškega napada, je bila obalna obramba premagana proti koncu navedenega dne ln posadka j s zaradi penetracije sovražnika v mesto opustila ogenj proti večeru. Sklenjeno je bilo lokalno premirje. Na področju Constantine in v Tunisu ni bil izvršen noben napad. Ne glede na Dobro knjigo« znatno znižana. * Na Dunaju je umrl vseučiliški profesor dr. Teodor Ferjančič. Bolehal je dalje časa. Dosegel je starost 63 let. Pogreb je bil na njegovo poslednjo željo skromen in t;h. Pokojnik je bil po svojih prednikih na-iega rodu. Zapustil je vdovo in hčerko. * Stoliea za rasno higieno in dedno-stno biologijo na medicinski fakulteti v Frankfurtu je z veljavnostjo od 1. decembra poverjena profesorju dr. H. W. Kran-zu. ki je doslej predaval isto snov v Gies-senu. Stoliea v Frankfurtu se je izpraznila, ker je bil baron Verschuer postavljen za vodjo Viljemovega zavoda za antropologijo in evgeniko v Berlinu. Prof. Kranz je star šele 45 let. bil pa je že pred 3 leti rektor univerze v Giessenu. * Nemška strokovna šola za kolonialne trgovce. Prosvetni urad nemške delavske fronte je ustanovil v Bremenu strokovno šolo za bodoče trgovce v kolonijah. Izšolali se bodo bodoči trgovski zastopniki Nemč:je v inozemstvu in v nemšk;h kolo-n:iah Šolanje traja tri polletja, v vojni dobi pa jo šolsko leto razdeljeno na tr'-me?tre. Pogoj za sprejem v to šolo je trgovska učna doba, z dobrimi uspehi v praksi in teoriji. Prednost imajo ranjene in odpuščeni vojaki. Solo so odprli preteklo nedeljo. » Vodnikova družba izda letos svojo tradicionalno Vodnikovo pratiko 1943. in Jan: ta Kača novost »Na novinah«. članarina znaša 16 lir, ekspedicijski stroški pa 1 liro. odnosno 2. člani, ki ne naročijo knjig potom družbenih poverjenikov, temveč direktno v pisarni Vodnikove družbe VM Na vrn DRAMA Breda, 11. novembra: ob 16. Hamlet. Red Sreda Četrtek, 12 novembra: ob 16.30 Gradben k Solnes. Red Premierski. Petek, 13 novembra: ob 15. Oče naš. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 14. novembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red B * W. Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija v petih dejanjih. Prevod: O.Župančič. Osebe: Kralj — Levar, Hamlet — Jan. Polonij — Cesar, Horatio — Nakrst. Laert — Blaž, Rozenkranc — Drenovec. Gildenstern — Verdonik, 1. igralcc — VI. Skrbinšek, 1. Igralka — Boltar-Ukmarjeva, dva grobarja — Lipah. Plut, Fortinbras — Gregorin, Gertruda — Danilova, Ofelija — Juvanova, duh — VI. Skrbinšek. Režiser: dr. B. Kreft, scenograf: ing. E. Franz, scenska glasba: D. žebre. dirigent: prof. F. šturm. Premiera Ibsenove drame »Gradbenik Rolnes« bo v četrtek za red Premierski. Zasedba vlog bo naslednja: Solnes— Levar. njegova žena Albina — Marija Vera. Hilda Wanglova — Boltar-Ukmarjeva, stari Brovik — P Kovič, mladi Brovik — Verdonik. Raja — Simčoeva. dr Herdal — Raztresen Režiserka: Marija Vera, prevod in inscenacija: inž. arh. B. Stu-pica. OPERA Sreda. 11. novembra: ob 16. Traviata, Red A. Četrtek. 12. novembra: ob 16. Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek. 13 novembra: Zaprto. Eobota, 14. novembra: Traviata. Izven. * G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih Osebe: Violetta — Vidalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Čuden, Germont — Janko. Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar. Grenvil — T. Petrovčič k. g., sluga — Gregorin. Dirigent: D. žebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin. in želijo, da se jim knjige pošljejo po pošti plačajo 20 lir. VodniKovt knjige izidejo o Miklavžu. * Patriotična moUtev v bolgarskih srednjih šolah. S posebno ministrsko odredbo je bila na bolgarskih srednjih in meščanskih šolah uvedena namesto dosedanje cerkvene, posebna patriotična molitev. Dalje je prosvetno ministrstvo odredilo, da se sme pouk na bolgarskih osnovnih šolah vršiti samo dopoldne. * Potres in povodenj. Tri ure je trajal prelom oblakov, ki je razlil po pogorju Monte R ta ogromno vodovja, katero se je izteklo prj Santi Margheriti v morje. Mestece je bilo docela poplavljeno. Nekatere ulice so bile do dva metra visoko zalite z blatnim vodovjem. Dva prebivalca sta utonila. * Smrtna kazen za nečloveško mačeho. Iz Pariza poročajo; Pred porotnim sodiščem v Saintesu v severni Franciji jc bila obsojena na smrt 281etna Germaine Besse, ker je do smrti izmučila svojega lOletnega pastorka. Priče so izpovedale take žalostne reči, da je bila smrtna kazen res upravičena. » Fotografija velja za overovljen prepis. Nemški državni minister za pravosodje je izdal zanimivo naredbo, po kateri velja fotografija za overovljen prepis vsake listine. Treba pa je vsako tako fotografijo overoviti s posebno vrvico in pečatom ter navesti kraj in dan. kdaj je bila fotografija izstavljena kot prepis. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. V visoki starosti 83 let je v ponedeljek v žalni umrla ga. Ana Ja-vornikova, p0 rodu Zurčeva. Doma in daleč naokrog je bila splošno priljubljena zaradi svojega dobrega srca in plemenitosti. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v sredo n3 farnem pokopališču. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Martinovo. Sredi lepe, suhe jeseni goduje letos patron slovenskih vinskih goric. Letos ima še posebno dobro dopadenje nad moštom, ki je baje izredno dober in bo danes prekrščen v vino. Okrog tega važnega jesenskega patrona je naša kmečka modrost napletla izredno veliko število rekov, ki pravijo in prerokujejo me3 drugim naslednje; Ako je na Martinje lepo, bo čez 3 dni grdo (ali sneg). Če je na Martina jasen in sončen dan, bosta v treh dneh pobeljena hrib in plan. če je na svetega Martina dan grd6 in oblačno vreme, bo potem lepa zima; če je pa sončno in toplo, se je treba kmalu nadejati hude zime. če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsakdo še zime sit. če Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Če pred Martinovim zmrzuje, je pred božičem povodenj. če se ob sv. Martinu vinska buča z zelenim trtnim perjem zamaši, bo drugo leto dobra vinska letina (ker trta dozori), če je dež na sv. Martina, potem pa zmrz-nina, pozebe ozimina in pride draginja. Skratka: Sveti Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Korenje se debeli samo do sv. Martina. Snedena je Martinova kaša, sklenjena je letos paša. Martinske noči zato vzemo živini moči. Najbolj pa se kmet boji martinovanja na petek; po starem pravilu tedaj ni debelega špeha. Letos goduje Martin na sredo in upamo, da bo vreme kar najbolj ustrezno ugodnim vremenskim prerokovanjem. Nastopil je suh hlad. Medtem, ko smo imeli v ponedeljek zjutraj 7.2» c, je čez dan doseglo živo srebro komaj 12.2". Davi pa smo imeli najhladnejše jutro v dosedanjem novembru, toplomer je beležil komaj 2« C. Izmed oblakov pa je že zgodaj posijalo sonce. Barometer se drži visoko. u— Zaprta sprednja tramvajska vrata Ker nekaterih ljudi nikakor r.i mogoče navaditi reda, da bi v tramvajske vozove vstopali samo pri zadnjih vratih in izstopali samo pri sprednjih, je uprava cestne železnice po neštevilnih opominih morala voznikom naročiti, da morajo sprednja vrata zapirati takoj, ko ljudje izstopijo. Spredaj je namreč dovoljeno vstopati samo potnikom z večjo prtljago in pa unifor, miranim organom javne varnosti. Kdor pa nima take prtljage, da bi zanjo plačal voz-nino, nikakor ne sme spredaj vstopati v tramvaj, temveč edino pri zadnjih vratih kot vsi drugi potniki. Odslej imajo torej vozniki prav strog ukaz da morajo sprednja vrata takoj zapreti, ko vsi izstopijo in vstopijo morda še ljudje z veliko prtljago, ki plačajo za?jo voznino, in pa organi javne varnosti. Kakor pa voznik dobi signal, mora takoj odpeljati z zaprtimi vrati. Hkrati pa opominjamo, da je voznikom in sprevodnikom tudi naročeno, naj prosijo organe javne varnosti, ki se vozijo skoraj z vsakim vozom, za sodelovanje, če bi potniki ne upoštevali opominov in prošenj tramvajskih uslužbencev. u— Namesto maše aadušnice za pokojno ljubljeno sestrico poklanja bolnemu očetu štirih otrok 200 lir. u— Namesto cvetja na krsto g. dipl. inž. Zmaga Ziernfelda je darovala ga. L. Z. Društvu slepih 50 lir. Iskrena hvala! u— Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani se bo pričel reden pouk v poslopju ljudske šole v soboto dne 14. novembra 1942. Ob torkih in petkih bodo imeli oouk dopoldne Ia, Ib in lic, popoldne Ila, Ilb lila, IHb IVa in IVb razre-t > i di; ob sredah in sobotah pa vsi razredi samo popoldne. Pričetek dopoldanskega pouka bo ob 8., popoldanskega pa ob 13. un. V soboto 14. t m- pridejo učenci(ke) v šolo izjemoma ob 14. uri. Ravnateljstvo. u— Upravi tel jstv o I. deške ljudske šole na Ledini sporoča staršem, da prične delovati otroški vrtec na Ledini v petek 13. novembra. Vpisovanje bo v četrtek 12. novembra od 8. do 12. ure v I. nadstropju v upraviteljevi pisarni. K vpisu naj pridejo tudi om starši, ki so svoje otroke že vpisali, da dobe potrebna navodila. Sprejemali se bodo otroci od 4. do 6. leta. Letos bodo dobivali potrebni otroci v otroškem vrtcu od občinske podporne ustanove tudi kosilo. Oni starši, ki žele, da bi njihov otrok prejemal kosilo, naj to pri vpisu povedo. u— Samo še ta teden je čas, da se vpišete v nove jezikovne tečaje za italijanski in nemški jezik, in sicer v začetniški, nadaljevalni in dopolnilni (konverzacijski) tečaj. Metoda odlična. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 9—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust. u— Jezikovni tečaji — Italijanski, 8Id, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk do-ooldne. popoldne ali zvečer (no želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Gospodinjski koledar za leto 1943/ XXI-XXII lahko naročite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Iz Novega mesta n— šola se pričenja. Pretekli teden so se odprla šolska vrata vseh novomeških šol in mladina j3 ponovno poživila doslej tako zapuščene novomeške ulice. V torek so bile v obeh novomeških cerkvah svečane otvoritvene službe božje, v sredo zjutraj pa so so učenci in dijaki že podali v šolo. S prihodom dijaštva je dolenjska metropola znova dobila svoje običajno zunanje lice, ki mu prav šolska mladina daje posebni poudarek. n— življenje in smrt. V mesecu septembru je b lo v Novem mestu rojenih 39 otrok, od tega 16 deklet, en par dvojčkov in dva mrtvorojena. — Poročili so se: Cig-ler Leopold, zasebni uradnik in Pucelj Sla-vica, ter šircelj Alojzij, bolničar in Terop-šič Marija. — Umrli pa so: Blažič Anton iz Prečne, Lavrič Jera iz Vavte vasi, Iva-netič Ivan iz Semiča, Brzin Julijana iz št. Ruperta, Brajdič Jelka iz Vavte vaSi, Bevc Neža iz Mirne peči, Nemanič Marija iz Podzemlja, Roseoberger Marija iz šmihela, Avguštin Angela iz Toplic, Murn Ana iz Novega mesta, Slapšak Jožef iz št. Ruperta, Fabani Pavla iz šmarjete. Mihalič Anton iz Smolenje vasi. šumbergar Karel iz Birčne vasi. Pele Alojzija iz šmihela, Črnigoj Leopold iz Vel. Podljubna, Pleško Marijan iz Gotne vasi in Saje Barbara iz šmihela. n— Strog pasji zapor v Gaberju pri Brusnicah je domač pes ugriznil svojega gospodarja. Gospodar je psa takoj pokončal in ga doma zakopal, vendar primera ni prijavil oblastem. Kmalu zatem je ta posestnik umrl na posledicah steklme. Zaradi tega odreja novomeško okrajno glavarstvo do preklica strogo pasjo zaporo za občine: Belo cerkev, Brusnice, črmošnjice, Mirno peč, Novo mesto, Orehovico, Prečno, šmihel, Stopiče, št. Peter in Toplice. Vsi psi, ki v teh občinah ne bodo zavarovani po odrejenih predpisih, se bodo pokončali, njih lastniki pa bodo kaznovani. Z Gorenjskega Gorenjske rajfajznOvke so se kakor one ; na Spodnjem štajerskem letos prvič ude- j ležile tedna štednje v Nemčiji. Listi pra- i vijo, da so uspehi štednje pokazali po- i novno zaupanje v zadružno delo. Glavna carinarnica v Kranju se je p^seMa iz zasilnih prostorov v lastno poslopje, ki je bilo urejeno v teku letošnjega poletja. Velik železničarski zbor je bil sklican v Beljaku. Iz Maribora se je tja pripeljal državni tajnik prometnega ministrstva dr. inž. Ganzenmiiller, ki je obširno govoril o nalogah železničarjev v sedanji vojni, še prav posebno pa o razširjenem področju beljaškega železničarskega ravnateljstva. Vsak vagon, ki stoji na mestu, je sovražnik. Dotok kmetijskih pridelkov v Nemčijo je močno narasel v zadnjih mesecih in bo še naraščal. Danes, je rekel dr. Ganzenmiiller, ni za nas drugega političnega problema kakor da propade boljševizem. Po vojni pa bomo stopili pred Adolfa Hitlerja in mu javili: »Fiihrer, ti si nam zapovedal in tudi mi železničarji smo ti vsepovsod sledili.« Kozel s štirimi rogovi. Posestnik Bohinc iz okolice Beljaka je vzredil v svojem hlevu kozla, ki so mu zrasli štirje rogovi. žival je stara 4 mesece in je drugače po svoji rasti popolnoma normalna. Otroka so našli. Nedavn; večer so našli v gaju blizu Celovca 10 do 14 dnevno dekletce, ki je ostalo pri življenju. Zdaj iščejo brezvestno mater, ki je novorojeno izpostavila. Poizvedbe vodi celovška policija. Usoden padec z vlaka. Na celovškem glavnem kolodvoru je skočil 301etni mizarski pomočnik Vinko Homar na osebni vlak, ki je že krenil proti Rožu. Spodrsnilo mu je, vendar je k sreči odletel nazaj na peron. Hudo se je poškoloval po obrazu in rokah. Tudi plašč si je raztrgal. žrtev bika. Pri nekem kmetu blizu Vol-šperka je pomagal Jože Ragavc orati. V plug sta bila vprežena konj in bik. Ko ju je izpregel, je bik naenkrat pobesnel, podrl je Ragavca. ga večkrat pobodel in teptal. Ragavca so komaj rešili. Ima hude notranje poškodbe. Iz Spodnje štajerske Gradbeni poverjeniki za Spodnje štajersko, Koroško in Gorenjsko so bili te dni imenovani od državnega ministra Speera. Imenovani so bil na ta mesta gradbeni poverjeniki, ki so že doslej delovali v obmejnih pokrajinah. Novi grobovi. V mariborski bolnišnici ie umrla 161etna Marija Kranjčeva, posest-nikova hčerka s Kapele. V Mariboru je umrla 721etna Ana pl. Pistorjeva po rodu Verdnikova. Prepeljali so jo v Vuzenico. V starosti 78 let je umrl v Vuzenioi upokojeni nadučitelj Marko Kogelnik. Zapustil je vdovo, dva sina in hčerko, poročeno Prahovo. Pokopali so ga v poneleljek popoldne. Nadalje je umrla v starosti 36 let gdč. Marija Klemenčičeva in so jo pokopali v ponedeljek popoldne. V Celju je bil v telovadnico ljudske šole sklican zbor 250 mestnih uslužbencev, da čujejo poročilo župana Himmerja. Pozdravne besede je izpregovoril upravni ravnatelj dr. Karel Heidinger, ki je županu zagotovil, da ga bodo občinski nameščenci vedno podpirali. Nato je župan Himmer razvijal načrt o bodočem razvoju Celja. V mariborskem gledališču bodo imeli v petek premiero Bizetove opere »Carmen«. Nadalje so ta teden na sporedu: komedija »Vladna kriza v Ischlu«, spevoigra »Izvo-šček«, opereta »Sinja maska« in opera »Rohčme«. Smrtni padec z lestve. V Voherjih j? dninar Peter Hrastnik padel z lestve in se nevarno polomil. Prepeljali so ga v graško bolnišnico, kjer pa je izdihnil. Nevarno je padla tudi 39 letna upokojenka Marija Hermsdorferjeva. V hiši se je prevrnila čez stopnice in si nalomila hrbtenico 30-letna kuharica Marija Praprotnikova s Koga pri Ormožu je nevarno padla in si med drugim zlomila roko. Pri igranju se > M:. -- Da una nostra postazione avanzata di ar mi automatiche sul fronte egiziano si apre il fuoco contro repartl nemici — Iz italijanskega sprednjega položaja avtomatskega orožja na egiptski fronti ae otrarja ogenj na sovražnika. je ponesrečil 7 letni Franoek Kranje od Sv. Benedikta in si je tudi zlomil levico. Ponesrečenci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Ureditev nakupa šolskih zvezkov. Izdana je bila naredba, po kateri prejmejo otroci in dijaki, kakor pač to zahteva razred in vrsta šole, v letošnjem šolskem letu od 4 do 21 zvezkov. Nov zvezek je mogoče kupiti s predložitvijo porabljenega zvezka, opremljenega s šolskim žigom. Spodnještajorska obrtniška razstava v Celju je bila v soboto dopoldne svečano otvorjena. Nameščena je v Strmeckega trgovski hiši. Tekmuje okrog 1000 mojstrov in pomočnikov z najrazličnejšimi izdelki. Nad 580 izdelkov je bilo ocenjenih | kot posebno dragocenih. 64 obrtnikov je | bilo proglašenih za okrožne zmagovalce, 115 mojstrov je prejelo diplome, 82 mojstrov pa pohvalo. Zbor gostilniških in hotelskih uslužbencev je bil sklican v Mariboru. Zvezni uradni vodja jim je predaval o gostoljubnosti in o ljubeznivost^ s katero morajo biti vsi ti uslužbenci v vojni kakor v miru usrtrež-Ijivi nasproti gostom. V Mariboru, je izvajal govornik, ne sme biti gostišča, kjer bi vojaku s fronte odklonili željeno postrežbo s pijačo, češ, da se stalni gostje ne morejo odreči svojim potrebam. Iz Dobove-Mostca poročajo, da je stanovski ural v dosedanjem obstanku zabeležil 39 porodov in poleg tega še 14 porodov v brežiški bolnišnici, ter 26 smrtnih primerov. Poročilo se je 10 parov. Nesreče. Na cesti blizu Bresternice pri Mariboru, je padel 291etni Andrej Tram-puš, ki so se mu splašiii voli, pod težko natovorjen voz in ima nevarno poškodovano hrbtenico. 181etni Štefan Rebernak iz Javnika je obiral poslednje sadeže, pa je padel z drevesa; obležal je nezavesten s pretresenimi možgani in zlomljeno levico. Na mariborskem kolodvoru je padel iz vagona 201etni Milan Vujica, doma iz Bosne; ima poškodovano hrbtenico. Nadalje so se pri nesrečah poškodovali 181etna Eli Kme-tičeva, 321etni Jože Drnovšek in 331etna šolska sluginja Kati Cirerjeva. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Predstavniki Hrvatske Narodne banke v Rimu. V italijanski prestolnici so se mudili več dni predstavniki Hrvatske državne banke z načelnikom dr. Hondolom na čelu. Z merodajnimi italijanskimi krogi so reševali tekoče posle. Odlikovanje madžarskih državnikov. Hrvatski poslanik v Budimpešti Ivo Gaj je pretekli četrtek izročil red Velikega križa kralja Zvonimira bivšemu ministrskemu predsedniku Štefanu Bethlenu in izrednemu poslaniku ter tiskovnemu šefu Antonu Ulleinu Reviczyju. Ob izročitvi odlikovanj je poslanik Gaj naglašal stoletno madžarsko-hrvatsko prijateljstvo in izrazil hvaležnost hrvatskega naroda za podporo, ki mu jo je madžarski narod vedno nudil. Nemški tečaji v Sarajevu. Podružnica Nemške akademije v Sarajevu je začela prirejati tečaje nemškega jezika za sarajevske hrvatske časnikarje. Finski film v Zagrebu. Pod pokroviteljstvom finskega poslanika v Zagrebu Je bila nedavno prva uprizoritev finskega osvobodilnega filma »Aktivisti«. Radijski aparati za delavce. V Dubrovniku je bila pred dnevi v Ustaškem domu svečanost, na kateri so razdelili brezplačno 20 ljudskih radijskih sprejemnikov med zaslužne delavce. Gradnja šole v Koprivniških Bregih. Kakor znano, je staro šolo v Koprivniških Bregih leta 1937. porušil potres. Vse doslej je bila vas brez šole. Ne lavno so začeli z gradnjo nove dvorazrednice, ki bo stala na prejšnjem mestu, potrošili pa bodo zanjo dva in pol milijona kun. Kmetje se organizirajo. V Zagrebu je pred dnevi zasedal poslovni odbor hrvatske kmetske zveze, ki sta se ga udeležila med drugimi gospodarski minister dr. Josip Balen in prosvetni minister dr. Mile Starčevič. Naloga nove kmečke organizacije bo včlaniti slehernega hrvatskega kmeta, da bo hrvatska kmetska zveza resnična zastopnica kmečkega stanu in graditeljica hrvatske kmečke države. Iz Srbije Prvi nemški vojaški dom v Banatu. V Pančevu je bil izročen svojemu namenu pivi nemški vojaški dom v Banatu. Strokovnjaki so poskrbeli za to, da je njegova zunanjost in notranja oprema edinstvena. Otvoritvene slovesnosti so se udeležile vse merodajne vojaške osebnosti ter zastopniki stranke in državne uprave. Srbski tečaji v Beogradu. V petek 14. t. m. se bo začel v nemškem znanstvenem institutu v Beogradu tečaj srbskega jezika za Nemce. Tečaj za naprelnejše se začne v četrtek 12. t. m. 45*871 km na uro Nov rekord italijanskega dirkača Fausta Coppija v enoumi vožnji na dirkališču Preteklo soboto popoldne ob 14.12 se )e na dirkališču Vigorelilii v Milanu spoistiil na enourno vožnjo s kolesom znani italijanski profesionalni dirkač Fausto Coppi * namenom, da bi prekosili že 5 let veljavni zadnji rekord te vrste Francoza Archam-bauda, ki je na isti progi dne 3. novembra 1937 prevozil v eni uri 45.840 km na uro in si takrat priboril to prvenstvo m svetu. Coppi je končal svoj poskus z uspehom in zvišal prevoženo dolžino proge ta celih 31 m (45.871 km). Njegov nastop, ki mu je prisostvovalo nekaj sž je vozil krog za krogom sam in brez vsake konkurence a>'i podpore — popisal ravnatelj italijanskega športnega tednika »Gazzetta dello Šport« Bruno Roghi predvsem v zadnjih sedmih minutah vožnje, ki so h Ve obenem tudi odločilne za njegov usip-h. Časomeritlci so namreč do tedaj ugotovili, da je Cioppi za 102 kroga vrtoglave vožnje po dšrkallišču potreboval 53 minut. 3 sekunde in še dve petiniki, torej natančno tof',iko kakor nekoč njegov nevidni partner in tekmec Archatn-baud. Clankar opisuje te zadnje odlomke dirke kakor sledii: »Do poteka ene ure manjka torej 9e sedem minut. Z zvočnika se oglasi zadnje opozorilo za vozača. Tam na ovinku od tribune se Coppi dvigne na sedežu in požene kolesi z vsemi silami, kar jih premore. Coppijevo voziilo zdaj nn več ono lahko vozilo na dveh kolesih, ki se premika po volji svojega gospodarja. To kolo je zdaj kakor izstrelek, ki ga Coppi poganja pred seboj, da bi z njim zadel v cilj novega rekorda. Zadnji krogi minejo za vozača v d i vnem stilu. kakršnega lahko po roškem naporu pokaže samo sportn:k takih kakovosti kakor je Coppi.« Od onega 102. kroga kjer se je odločba usoda Coppijevega napora, pa do poslednjega 115.. ki ga je j*revoz?l v tej uri zagrizene borbe za svoj dolgo zaželeni c:tlj, je Coppi razen v treh dosledno vozil hitreje od Archambauda p-ed petimi leti. Po eno ali celo dve sekundi je pridobili v enem krogu, kar vse mu je v poteku vseh 60 minut navrglo toliko, da je navsezadnje pridobili onih 30 m v razdalji, s katero se je uvrstil kot novi svetovni rekoider v enoumi vožnji brez vodstva po dirkališču. Vrednost vsakega rekorda je relativna in tudi rekordi niso edini dokazi dobrega športnega delovanja pri narodih, so pa vendarle najzgovornejša potrditev, da ie med množico športnikov čim več posameznikov, ki daleč prekašajo povprečno stopnjo ter se tu in tam pojavljajo v vssiki panegi kot zvezde vodnice za ostale. Jubilej starega znanca Carl J. Luther je star 60 let Nemški listi beležijo te dn,i življenjski jubilej zelo popularnega športnega delavca in tudi dobrega znanca zimskih športnikov Carla I. Luthra. Mož je te dni — svež in čil — slavil v Partenkirchenu, torej prav pod svojim priljubljenim gorskim svetom, 60 letnico starosti. Luither — CIL mu kratko pravijo njegovi znanci in s temi tremi črkami ga pozna ves eiitajoči športni svet ne samo po Nemčiji, temveč daleč po svetu — je vse svoje velike sposobnosti s peresom m v praksi posvetili smučarskemu in kajakaškemu športu. Že skoraj celih 40 let sodeluje s svojim bogatim znanjem pri propagandnem dolu za razmah vodnih športov v obliki potovanj in spoznavanja domovine m tujine s kajakom, zadnjih deset let pa se je še prav posebno okllenil smučarskega športa, ki mu je v nekaterih odličnih publikacijah pomagali še do večje priljubljenosti kakor jo je že siploih imel po svojem značaju. V tej panogi pa je bilo njegovo dragoceno strokovno delo predvsem osredotočeno na smuške skakalnice, glede katerih je veljal že dolgo kot eden najbolj odločilnih mednarodnih strokovnjakov in so ga zarad tega tudi pritegnili v mednarodno komisijo za gradnjo takih naprav po svetu. V tem svojstvu smo Luthra spoznali tudi v Ljubljani in njeni takratni podružnici v Planici in preživeli z njim marsikatero lepo uro v razgovorih o aačrtiki za pa-stavitev pravih temeljev smučarskega športa tudi v naših krajih. Kakor smemo sklepati po vesteh iz nemškega tiska, je Carl Luther še zmerom mla-deniško živahen, tako da lahko upamo — ir to mu tudi želimo — da bi se še kdaj srečali na snežnih poljanah in ob vznožjah najbolj drznih skakalnic, ki so deloma znesle tudi po njegovi zaslugi KULTURNI PREGLED Simfonični koncert V ponedeljek se je vršil v veliki Union-sik dvorani prvi simfonični koncert v priredbi Glasben«? Matice. Kako je občinstvo željno takih večerov, je dokazala razprodana Unionska dvorana, živo zanimanje in vneto odobravanje izvajalcem. Spored je obsegal za začetek slavnostno Smetanovo predigro Libuša, ki s slovesnim c-durom in z obilno rabo trobil primerno uvede v praznično razpoloženje. Kot drugo točko smo slišali Cajkovskega koncert '.a violino in orkester, znano in slavno delo ruskega mojstra, priljubljeno zaradi vzneseno lepih melodij in močnih ritmov. Sočna melodika prve teme prvega stavka spada med najlepše instrumentalne domisleke skladate-lia; niti široko razpredena in močno patetična tema klavirskega koncerta v b-molu se ji ne more primerjati. V njej sta realizirana močno hrepenenje in slovanska bol. ki je našla zlasti med Rusi in Čehi tolikokrat nepozaben način izraza. Manj pretresljiva, a v svojem smislu popolna Canzonetta (drugi stavek) nas povede v svet manj problematične otožnosti, ki jo temeljito prekine zadnji živahni m skoraj plesno razposajeni Rondo. — V težkem, mnogo znanja in mnogo elementarnega glasbenega čustvovanja zantevajočem violinskem solističnem partu je sodeloval Albert Dermelj. Tega umetnika poznamo z mnogih njegovih uspešnih nastopov v komornih prireditvah in reči smemo, da je tudi tokrat izvrstno uspel. Ima širok, pojoč, vznemirljivo lep ton, s katerim obvlada melodične odstavke in jih s svojim zdravim muzikalnim čutom prepričevalno podaja. V tem oziru je gotovo prvak med našimi violinisti. Pa tudi s tehnične strani kaže, da se bo razvil v mojstra prvega reda, kajti že sedaj mu vsa jako zapletena tehnična težavnost solističnega parta ni delala preglavic. Prav cd Dermelja si želimo slišati cajkovskega in mislimo, da bo, kar se tiče poglobitve, formalne izdelano--ti in čustvene napetosti, njegova igra za-zemala vedno višjo raven. Občinstvo je imetnika cbsulo s priznanjem in prejel je tudi mnogo šopkov in vencev. Osrednja točka, s katero se je izkazal naš združeni oikester, je bila Schubertova nedokončana simfonija v h-molu. Roman- tično-tragična usoda priljubljenega dunajskega pevca si je našla primeren izraz v tem delu, ki ga smatramo za najlepše orkestralne stvaritve zgodnje romantike. Ista težka usoda, ki nam zvem lz zvokov n -katerih Schubertovih pesmi (Kažipot, Vrana), nas srečuje tudi tu. Je to osamelost poeta, ki jo je občutil končno vsak velik ustvarjalec in ki jo je naš Prešeren tako popolno in neminljivo izrazil v vPevcu«. To je trpljenje težkega življenja, razočaranje mladostnih sanj in bridka resnica, k: nam pogleda vsak dan bolj v oči. Orkester je bil postavljen pred dosti težko nalogo. Ne samo, ker je to Schubertovo delo zelo znano, temveč tudi zaradi svoje heterogene sestave niso imeli orkestraši lahkega dela Tem bolj smo bili presenečeni, ko smo mogli z zadoščenjem ugotoviti, kako visoko stopnjo izvedbe so godbeniki dosegli s svojim prizadevanjem. Schubertova simfonija ni bila samo izvrstno odigrana, temveč je bila tudi doživeta; čutili smo njeno tragiko v vsem preprostem, popolnem in čistem izrazu, kakor si ga je zamislil skladatelj. Za zaključek je bila izvajana predigra k Verdijevim Sicilskim večernicam. To opero na Scribe-jevo besedilo je Verdi dokončal v Parizu (Les vepres siciliennes), kjer je doživela tudi svojo prvo izvedbo. Opera se na repertoarju sicer ni ohranila, vendar ima mnogo pristnih Verdijevskih lepot. Uvertura na koncu tako močnega sporeda za čajkovskim in Schubertom seveda ni mogla kdo ve kako uičnkovati, dasi je ognjevita in zanosita. Dirigent Drago Mario šijanec je dirigiral ves spored brezhibno na pamet, že to bi bila občudovanja vredna dejstitev, če ne bi opazili še nečesa, kar se nam zdi važnejše od vseh tehničnih spretnosti in okret-nosti: namreč nekega globljega notranjega zorenja, ki smo ga zlasti pri Schubertu čutili in ki vzbuja nade, da bo mladi dirigent prodiral v umetnine ne samo s svojo občutljivo muzikalnostjo, ki je vidna na prvi pogled, temveč tudi z vsem tistim umevanjem, ki edino dvigne glasbo v svet kultivirane in vso človeško duševnost obsegajoče umetnosti. Marijan Lipovšek Ivan Levar idbeniku Sslnesu" Nastopi Levarja so bili v pretekli sezoni zelo poredki. zato pomeni kreacija Solnesa. po Ibsenu zelo močno avtobiografsko podanega graditelja, nernal gledališki dogo- dek. To je ena izmed velikih vlog iz svetovne dramatike, ki je na stvariteljski poti umetnika nekakšen osebni obračun s samim seboj. Sclnesov duševni konflikt je begat na neštetih psiholoških odtenkih, ki zahtevajo neizmerne igralske prožnosti in tenkočutnosti v podajanju in največjega posluha za vse notranje trepete človeka, ki je prehodil tri kraljestva: kraljestvo vere — ko je zidal cerkve, kraljestvo človeka — ko je zidal domove in kraljestvo sanj — ko je gradil svoje gradove v oblakih in postal njihova žrtev. Kako se imenuje drama? »Tvorec« — »Slepiteij?« »Moč želja?« »želja kot dejanje?« »Igralec lastnega ideala?« — Nebioj dram v eni sami. Prava igialska naloga za Ivana Levarja. VeSIfcs preroki m sacialno vprašanje Izšla je SO strani obsegajoča inavgural-na disertacija dr. Petra Kovačiča »Nazori velikih prerokov o pridobivanju in uporabljanju imetja«; z njo je pisec pred dnevi doktoriral na teološki fakulteti naše univerze. Na podlagi obsežne literature in s samostojnim proučevanjem virov je pisec odgovoril z metodičnimi prijemi znanstvenika na zanimivo vprašanje: Kakšne gospodarske m socialne nazore so imeli glavni preroki stare zaveze, ti duhovni pred-stavitelji Izraelcev in predhodniki tistega nravnega in duhovnega reda, ki ga je svetu prineslo krščanstvo ? O tem viadajo razni nazori, v kolikor si je sploh kdo zastavil vprašanje v tem smislu in se potrudil, da bi nanj odgovoril po pravici in resnici. Tako čitam na nekem mestu, ki mi je prišlo do rok po naključju sočasno s Kovačičevo razpravo-' »Tako zvani Mojzesovi zakoni ne vsebujejo etike. So nenaravni, trhlj in docela brez etične utemeljenosti. So usmerjeni zgolj k temu, da nalagajo globe za obogačenje levitov; to je vse.« Kdor prebere razpravo, ki jo je spisal slovenski bogoslovni pisec, bo imel o tem drugačne, zanesljivejše in jasne pojme. Novi doktor ljubljanske univerze piše v uvodu: »Mojzes je v svojo postavo prevzel določbe naravnega pravnega in etičnega reda, črpal pa tudi iz neposrednega božjega razodetja. Naslanjal se je na splošni gospodarski m kulturni položaj svoje dobe, zaradi česar postava ni mogla imeti dokončne oblike, temveč je nudila možnost nadaljnjega razvoja. Bila pa je tudi sicer po svojem bistvu in namenu pripravljalnega značaja. Po njej predpisani državljanski red je prenehal obenem z judovsko samostojno državnostjo, sakralni obredi so se kot priprava za božje češčenie v novi zavezi umaknili krščanski liturgiji, etične norme so v oistvu sicer ostale, toda Jezus Kristus jih je razčistil, poglobil in dopolnil, čeprav pa je Mojzesova postava svojo nalogo že dovršila in ima danes, če izvzamemo vedno veljavne etične zapovedi, le še svoj zgodovinski pomen, nudi vendar zelo hvaležno polje za raziskovanje vodilnih idej in gibalnih sil, ki so po svoje oblikovale usodo Izraelcev. Naravnost vzgojno in poučno pa je, proučevati delovanje prerokov, želi so lepe uspehe, doživljali še mnogo več grenkih razočaranj, ostali pa vedno zvesti svojemu vzvišenemu poklicu.« Tem prerokom je slovenski teolog posvetil nele pozornost biblicista, marveč tudi pozornost sociološko zainteresiranega raziskovalca. Za podlago si je vzel knjige štirih velikih prerokov: Izaija, Jeremija, Ezekijela in Danijela, oziraje se pri svojem proučevanju tudi na »prophetae m'i-nores«. Razprava dr. Kovačiča je razdeljena takole: Prvo poglavje z naslovom »Moj-' zesova postava in preroki« razglablja naj- prej zgodovinski razvoj in označuje nekatere socialne vzroke iz stare zaveze znanih dogodkov ter peripetije izraelskega gospodarsko-soc:al. razvoja Nato razpravlja pisec o gopodarskih uredbah izraelske postave, o poslanstvu prerokov in o njih delovanju (s kratkim življenjepisom vel kih prerokov). Drugo poglavje »Pridobivanje imetja- ie odmerjeno "problemu zemljiške lastnine pri Izraelcih, vprašanju dela in delavnosti kot čimtelja pri pridobivanju imetja ialje instituciji suženjstva, pri čemer je zanimivo, da so stari Hebrejci razločevali med tujerodnimi in domačimi sužnji in so postopali 7 vsemi zelo humano; dalje je tu prikazan razvoj trgovine m pro-bl.m obresti; orisana je vojna kot pridobitni činitelj. Zaključuje pa ta del razprave razglabljanje problema: Gospodarstvo in družina. V tretjem delu se bavi pisec z uporabljanjem imetja (kr:tje naravnih potreb, dobrodelnost, zlorabe metja). Razprava slovenskega proučevalca izraelske gospodarske in socialne zgodovine vsebuje vse polno zanimivih podrobnosti in osvetljuje tako zamotane procose, kakor je v teokratski državi, kot je bila izraelska, razvoj od nomadstva h kmetijstvu in od kmetijstva v trgovino, označujoč pri tem posebno civilizatorično. etično in religiozno vlogo prerokov. Preroki, v katerih vidi krščanstvo — prav kakor ves svet stare zaveze — božje odposlance, so predstavljali tisto etičr.r. avtoriteto, ki je ne more pogrešati v tej ali oni obliki nobena socialna stavba, če noče postati plen anarhične sebičnosti posameznikov in njihovih interesnih združb. Pisec prihaja k sklepu, da je vse delovanje prerokov prepletala vodilna misel človekove zvestobe Bogu in njegovim postavam in zavest, do so Izraelci od Boga izvoljeno ljudstvo. Varujoč predvsem družino, iz katere raste odporna sila naroda, so orerok; gojili izrazno gospodarsko politiko v korist družinam ter grajali vse individualne težnje, ki bi se hotele uveljaviti na škodo skupnosti. Zemlja je morala ostati božja last, stalnj najemniki ali dedni posestniki posameznih zemljišč so pa bile družine. ODdelovanja zemlje in drugega telesnega dela niso šteli preroki v sramoto, obsojali pa so brezdelje in se borili zoper sužnost svojega ljudstva. Trgovanju niso bili naklonjeni, saj so ga gojili po večini tujci, ki so ljudstvo samo demo-ralizirali. Svarili so pred obrestmi in obsojali osvajalno vojro kot krivičen rop. Z lastnim delom pripravljeno premoženje je po sodbj prerokov upravičena osebna last, krivično kopičenje imetja pa povzroča socialne razpore in sovraštvo. Preroki so priporočali svojemu narodu preprostost v hrani, obleki in stanovanju. Razvili so potemtakem pojem omejene, kontrolirane in odgovorne zasebne lastnine ter poudarjali nasproti interesom posameznika družino in narodno skupnost So U to res »zakoni brez etike«? Po tej razpravi je odgovor na vprašanje jasen. Pisec pa je tudi pokazal, katera načela starih prerokov »bi mogla dati pobudo za koristne reforme v socialno-ekonomskih uredbah sodobne človeške družbe«. Razprava je spisana jasno in v lepem jeziku; pod črto je citirana literatura v hebrejskem, grškem, latinskem, nemškem, francoskem jeziku. Kadar kupuješ, preglej »Jntrove« oglase! Slavni možje o Ženske so kakor sanje, one niso take, kakršne si želimo. (Luigi Pirandello.) Moški, pa naj bo še tako malicijozen, ne bo nikoli govori] o ženskah n'ti tako dobro, niti tako slabo, kakor mislijo one druga o drugi. (Honore de Balzac,) Moški rode dela, loda ženske rode inoške. (Romain Rolland.) Žensko naj razume vrag. jaz je ne razumem (F. M Dostojevski.) Ženska zavzema vedno tisto mesto, o katerem trdi. da j- gre na temelju njenih iluzij. (Guy de Maupassant.) Nikoli je ne najdete brez odgovora, edino če jo najdete brez jezika (Willialm Sha-kespare.) So stvari, ki jih vid; žensko oko ostreje kakor moško. (G. E. Lessing.) V ženskem srcu si napovedujejo sestanek vsa protislovja (Voltaire.) Prvič ljubi ženska ljubimca, pozneje pa vedno samo svojo ljubezen (Lord Bav-ron.) Ženske so pač tako ustvarjene, da morajo delati ne po načelih, temveč po čustvih. (Georg Christoph Lichtenberg.) Ženska Ž:v, samo če ljubi in ona najde sama sebe šele če se izgubi pri moškem. (Lud\vjg Boerne.) Sam ne vem, zakaj je ženskam toliko ležeče na tem. da se ravna z njimi kakor z moškimi. Razumem, da človek želi bit! boa constriktor lev ali slon da pa hoče biti moški — tega pri najboljši volji ne razumem (Theophile Gautier.) Malo je na svetu žensk, k; je njihova vrednost, trajnejša od njihove lepote. (La Rcchefoucauld.) Ženska nikoli ne vidi, kaj se dela za njo Ona vjdi samo to. kar se za njo ne dela. (Georges Courteline.) Ženska brez nežnosti je prav tako nemogoča in strašna kakor moški brez smelosti. (Auguste Comte.) Ženske v izrekih Ljubezen je v življenju ženske povest — v življenju moškega pa epizoda. Nič ni tako dvoumnega, kakor trditi o oženjenem moškem, da se je rešil muk. Človek v takem primeru ne ve, je-11 umri on ali njegova žena Dobra žena je podobna zdravju. Koliko je vredna, spozna mož šele potem, ko jo izgubi. Poročeni ljudje imajo navadno dva značaja. Prvi, preprostejši, je za zakonsko rabo. drugi, finejši pa za ostali svet. Če si v ljubezni srečen, se spomni, da so na svetu še drugi moški, če si pa nesrečen ne pozabi, da žive na svetu še druge ženske. Ženske imajo rade majhne nožice, še raje pa žive na veliko nogo. Ženske, ki se o njih mnogo govori, so navadno malo vredne. V ljubezni je človek slep in gluh — edino s tem moremo pojasniti mnoge zakonske zveze. Biti zaljubljen in ne poročiti se. je podobno kakor biti delavec in ne delati. Svoje najboljše lastnosti ima ženska v — fantaziji moškega. Ena stvar je, ki so ji malone vse ženske zveste, namreč nezvestoba. ženska nezvestoba ne napravi na moškega nobenega vtisa — če se ne tiče njega. Moškega, ki mu laska, smatra ženska gotovo za tepca. Za žensko je zakon raj samo tedaj, če je v njem tudi kača, ki se imenuje v tem primeru — domači prijatelj. Moški navadno žensko najprej ljubi, potem poroči in ko je že oženjen, se šele seznani z njo. Skoraj vedno je pa posledica vsega tega ločitev ali nesrečen zakon. Odpor ženske n. znak njene sramežljivosti. temveč rezultat njene izkušenosti. Druga ljubezn ženske je navadno samo osveta za prvo Taktičen more biti do ljudi samo tisti, ki ie na sebi izkusil netaktičnost drugih. Pcjlgasre gesp^iarijo na otoku Eden najsamotnejših otokov na svetu je otoček Tristan de Cunha v južnoatlanl-skem oceanu med Južno Afriko in Južno Ameriko Ta rajski kotiček zemlje je pa že več let pozorišče tragedije. Na njem so se namreč zaredile podgane. Vse prizadevanje prebivalstva odkrižati se jih ie bilo zaman Zdaj ie prišlo tako daleč, da otočani komaj še iztrgajo podganam za svoie preživljanje potrebno hrano. Na otočku prebiva samo 150 ljudi. Zdaj stoje pred perečim vprašanjem, da-li se ne bo treba v kratkem preseliti kam drugam. Na otočku so namreč v polni meri zavladale podgane. Oaza Kiilra Nemško vrhovno poveljstvo ie poročalo nedavno o letalskih napadih na angleško oporišče v oazi Kufra. To so najbolj oddaljena in naitežje dostopna človeška bivališča na svetu, v osrčju Libijske puščave sredi kamenite in peščene krajine, kjer padavin skoraj sploh ni. Kufra obsega več manjših oaz. Ljudje bi tu sploh ne mogli živeti, če bi ne bilo vode pod zemljo, ki jo črpajo iz globokih vodnjakov. Hranijo se večinoma s sadeži, med katerimi igrajo najvažnejšo vlogo datlji. Jezera na površju so zelo slana in pričajo o elementarnih katastrofah, ki so v pradavnih časih dvignile zemeljsko skorjo iz morskih globin. Ce hočejo priti prebivalci Kufre do vode, morajo izkopati globoke vodnjake. Največji kraj v tej skupini oaz je M Tadž. trdnjava Senusov, puritanskega, tujcem sovražnega mohamedanskega reda. ki ie bil nekoč ustanovljen za pobijanje evropskega vpliva, ki pa zdaj ne igra nobene vloge več. Senusi so med prvo svetovno vojno organizirali neprestane upore med severnoafriškimi puščavskimi plemeni. Od leta 1920 so pa ukročeni. Oazo Kufra je odkril leta 1879 znani nemški raziskovalec Afrike Gerhsrdt Rohlfs. Sele 42 let pozneje se je upala neka Angležinja v spremstvu skupine Egipčanov v ta puščavski svet. Rohlfs je postal pozneje v Kufri žrtev roparskega napada. POŠTENOST — Ali sem vama dala vašo suknjo? — vpraša garderoberka gospoda. — Ne, niste. Prisrčna hvala. DEFINICIJA — Očka, kaj pa je to odmev? — To je pojav, dragi sinko, pri katerem niti tvoja mati ne more imeti zadnje besede. JimtJItli UJiiUit t3 i fillirtif *f Lr: I »UJ i j J»fUJ U1S Ui IH^liitU I iifHffl Jf *< IMIltl itf HH«U}! Mili If »liUtUTili ID »lUJ^i 1H J r' • t r» | SGARAVATTI SEMENTI S. A. B PADOVA =3 ==j jj Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. 1 jj Semena za zelenjavo — krmila itd. jg H Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe 1 ■mti m m u»( m i mi t n iHf i; i s inui i hi f u it i!uiintiaitniin»min»iiaB;i: lufmnn i t • m i nnm u: »mi nin u i iiin rmr ?::; rrr^; ia . SV;-. ' • -i .-.-vi-'- '* ~* v -j * •• •" ■ - ■; . , ■ it i Naznanjamo, da nas je v starosti 83 let, previdena s tolažili sv. Vere za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, stara mama in prababica, gospa rojena ZURC Pogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Žalni. ŽALNA, dne 9. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI ':•.,'v.«••>'.• -m. P. G. VTodehouse: 21 SAN Humorističen roman In ko je Klara Lippett pol minute kasneje v obecl-nici pospravljala z mize, bi bila radi zamolklega, zategnjenega vzkrika, prihajajočega iz sobe, kjer je bila postregla gostu, skoraj izpustila poln krožnik masla na tla. Planila je gledat, kaj je, in našla Sama v zelo presenetljivem ustopu. Z iztegnjenim prstom je kazal na fotografijo, ki je stala na kaminskem na-pušču, z drugo roko pa divje klatil okrog sebe. »Kaj je tooo?« je zavpil, kakor hitro se je pokazala" Zdelo se je, da le s težavo spravlja iz sebe razumljive glasove. »Kako kaj?« je osuplo vprašala Klara. »Kaj vraga je to?« je znova kriknil Sam. »Tak kai hočete reči?« je ponovilo dekle. »Reči hočem, kdo je ta ... Kdo je to dekletce ... Kdo je... kako se piše ?« je odgovoril Sam, rdeč kakor mlad petelin. »Ali je treba zaradi tega tako vpiti?« je Klara nejevoljno vprašala. Fotografija, ki je bila vzkipljivega Sama Shot-terja tolikanj razburila, je bila največja izmed slik, ki so stale na kaminu, in je zavzemala častno osrednje mesto. Kazala je dekle v lovski obleki, ki je držalo svojega konja za vajeti, in je bila Klari očitno najbolj pri srcu. Nevarna brisalna cunja, s katero si je bila stekla rekord v pobijanju steklenine in porcelana, je postala nežna kakor dih, če je bilo treba obrisati to dragocenost. »To fotografijo mislite?« je vprašala, ko je naposled uganila, za kaj gre. »To fotografijo mislite?« je vprašala, ko je vendar že spoznala, za kaj gre. »I bogme, to je gospodična Kay!« Pristopila je k sliki in s prstom posnela zrnce prahu, ki je viselo na steklu. »V Midwaysu je bila napravljena, pred dvema ali tremi leti,« je nato pojasnila mladeniču. »Tik preden je stari polkovnik izgubil premoženje. Jaz sem bila takrat služkinja pri gospodični Kayi, njena osebna spletična ...« je ponosno dodala. Nato se je zastrmela v sliko. Zanjo je bila spomin na sijaj in bogastvo minulosti, ki se nikoli več ne vrne, na srečne dni konj in lovskih oblek, zalih rdečih dimnikov, ki so štrleli v sinje nebo, kuncev v parku, solnčnih zahodov na jezeru in še mnogih drugih krasot, s kateremi je bil Midways v svojih lepih časih tako bogato obdarjen. »Dobro se še spominjam dne, ko je bila napravljena,« je nadaljevala Klara po kratkem premolku. »Izšla je tudi v časopisih ...« Sam je bil še vedno mrzlično razburjen. »Gospodična Kay, ste rekli? A kdo je ta gospodična Kay?« »Gospodična Kay Derrick. Nečakinja gospoda Wrenna.« »Se pravi, lastnika te hiše?« »Tako je: Vzel jo je k sebi, ko je šlo vse po zlu. In to je bilo vzrok, da sem tudi jaz prišla semkaj. Lahko bi bila ostala v Midwaysu, ko bi bila hotela. Novi lastniki vile bi me bili vzeli z zaprtimi očmi. A jaz sem rekla ,Ne', sem rekla. ,Z gospodično Kayo pojdem', sem rekla. ,Ne morem je zapustiti v nesreči'.« Sam se je silovito zdrznil. »Menda ne mislite reči... Menda ne boste trdili... Ne misliti mi reči, da stanuje tu?« »Seveda stanuje.« »Pa vendar ne zdaj ... Ne prav v tej hiši?« »Tak če vam pravim, da tu.« »Na mojo dušo!« je vzkliknil Sam, tresoč se od glave do peta. Vzvišena misel ga je bila prešinila. »Na mojo dušo!« je ponovil, in oči so mu stopile iz jam. Ne da bi še kaj dodal, kajti minuta ni terjala besed, ampak dejanja, je stekel iz sobe. Planiti skozi hišna vrata in zdirjati naravnost tja, kjer je bil snoči videl lepak s ponudbo hiše, je bilo zanj stvar trenutka. Pod besedami »se odda v najem« je bilo z manjšimi črkami pripisanih še nekaj besed, ki so opozarjale, da naj se tisti, kdor bi hotel vzeti »Mon Repos« v najem, obrne do gospodov Mattersa & Corneliusa, nepremičninskih opravnikov na Ogilvy Street, Valley Fields (S. E.). Sam se je skokoma vrnil k »Sv. Rafaelu« in jel divje razbijati po hišnih vratih. »Kje vas že spet boli?« ga je vprašala Klara, ko je pritekla odpirat. »Kje je Ogilvy Street?« »Ob koncu ceste, prva ulica na levo.« »Hvala.« Sam je zdrevil kakor bomba;, komaj pa je bil onkraj peščene steze, se je znova zamislil in stekel nazaj. »Že spet tu?« ga je vprašalo dekle. »Ste rekli na desno ali na levo?« je vprašal Sam. »Na levo, Bog vas je dal.« »Hvala.« j »Ni za kaj, ni za kaj,« je Klara smeje se odvrnila. To pot je Sam preskočil vso vrsto stopnic na en mah. Toda med vrtnimi vrati ga je zbodla nova strašna misel. »Vidim, da potrebujete mnogo gibanja,« je dejala. Klara, ko ji je v tretje stopil pred oči. »Šele zdaj sem se spomnil, da nimam beliča žepu.« »In kaj hočete od mene?« »Ta prekleta premičninska opravnika bosta gotovo hotela nekaj na račun, jelite?« »Najbrže. Kaj mislite vzeti hišo v najem?« »Da. ,Mon Repos' hočem najeti. V ta namen moram priti do denarja, naj stane kar hoče. Kje ja Braddock?« »V postelji.« »In kje je njegova soba?« »Zadnja na vrhu.« »Hvala.« »Ni za kaj,« je odvrnilo dekle. Klarini podatki so bili pravilni. Ko je stopil v sobo na vrhu, je Sam našel svojega starega sošolca v postelji. Z odprtimi usti in razkuštranimi lasmi je ležal vznak, in iz globin notranjščine se mu je trgalo močno hrčanje. Na stolu ob postelji je stal podnos s čajnikom, maslenimi kruhki in dvema pečenima jajcema, ki sta se bili zdavnaj shladili. Samu se je zdelo, da ga gledata kakor dvojica žalostnih oči, in ko je po prstih krenil mimo njiju proti toaletni mizi, je moral obrniti glavo proč, da ju ne bi videl. J*- ------- Uvejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani