MI MS НдГдшапкпБо^ Verlag imd Schrlftleitung: Klagenfurt, Blemarckrtng 13, Pottfach 11б / Bemgspreis (tm уогаш мћНмиг) aioo&tUch RM 1,— frel Haus (elnecHUeflllch RM 0.20 ZuateUgrebmu Abbestellusgen đer Zeltvnf № đm nmehfolgemđem Monat werden imr MhitfUleh «md шнг Ма ЗЛ. d## ImnfeDden Mcmata anfesommen Л'г. 19. Kralnbtirg, g. M&n 1941. Po nemški zmagi bo naša naloga rodila sadoie Gauleiter dr. Rainer ]e v nedeljo govoril v Srainburgu na velikem apela nemških uslužbencev na Gorenjskem v nedeljo se je v Krainburgu vršil v kinski dvorani veliki apel nemikih uslužbencev na Gorenjskem, pri katerem je Gauleiter dr. Friedrich Rainer v navzočnosti vodečih moi stranke, države in oborožene lile т načelnem govoru dal geslo za delo bodoči! mesecev. Kreislelter dr. Hochsteiner je v tvojem pozdravnem govoru poudaril, kako dragoceno je za nemške uslužbence na Gorenjskem, da od časa do časa dobe iz poklicanih ust pojasnila o političnem in vojaškem dogajanju, kakor to danes stori Gauleiter, ki pokaže novo pot pohoda. Gauleiter dr. Rainer je v svojih izvajanjih opozarjal na to, da se da položaj na Gorenj-skem samo takrat pravilno doumeti, če uva-zujemo splošni položaj v tej vojni in Izha-)?joč raz njega napravimo svoje zaključke plede našega ožjega delovnega področja. Splošni položaj pa moremo zopet le takrat pravilno vrednotili, če stavimo v ospredje odločilni dogodek zadnjega leta: Italijansko izdajstvo. To Izdajstvo Italijanskih krogov je hilo v Churchlllovem načrtu v prvi vrsti sredstvo, da bi v letu 1943. vojno zmagovito končali za sile naših sovražnikov. Churchill je mislil, da bo lahko angleškemu narodu ob-1'ubil nekaj konkretnega glede konca vojne, pri čemer je obljubil, da se bo razvijala neka ■"zporednlca s prvo svetovno vojno. Veliki ''ogodek, ki naj bi povzročil to odločitev, je bil že davno nameravano izdajstvo krogov okrog italijanskega kralja in Badoglla. Da je Nemčija prestala to krizo, je edino zasluga Fahrerja, ki je s tvojim bliskovitim ravnanjem nasprotniku onemogočil, da bi Izigral svoje adute. Po pregledu o poteku dogodkov т Afriki In Južni Italiji kakor tudi glede političnih in vojaških učinkov je Gauleiter ugotovil, da j* nasprotnlško vodstvo v vsakem ozlru -odpovedalo. Ce bi bil nasprotni stranki, tako jš Uvajal Gauleiter, poveljeval kak Adolf Hitler, bi bilo Imelo Izkrcanje na Italijanski celini popolnoma drugačne posledice. Tako smo lahko kljub težkim krizam leto 1943. lahko zaključili z mirno odločnostjo. Skupni u-! peh j* vsekakor pokazal, da je Nemčija dovolj močna, da lahko obvlada tudi težavne položaje. Ravno okolnost, da ee niso Izpolnila prerokovanja nasprotnikov, je končno do-"edla do konference v Teheranu, na kateri ie bil potrjen in j* postal očiten končnove-I'avnl politični poraz Anglije. Cisto vseeno, kakšen bo Izid vojne, Anglija je ne more več dobiti, ker je izigrala svojo veliko karto 2 Badoglijevim izdajstvom, a nato ni ničesar Ootegnlla. Dejstvo je, da sta Churchill in Roosevelt sklicala konferenco v Teheranu v to svrho, da bi dobila od Stalina zagotovilo, da bo še nadalje napadal Nemčijo in respek-tlral red, kakršnega si v Evropi želita Anglija In Amerika. Oboje nI nastopilo. Stalin nI niti dopustil, da bi te snovi prišle v raz-povor, ampak Je izključno stavil svoje zahteve. V iveil s zelo zanimivimi razmotrlvanjl o zunanjepolitičnih dogodkih v Angliji In o sedanjem razmerju sovražnih držav med sabo, Je razložil Gauleiter sedanji vojaški položaj in možnosti, ki se podajo Iz današnje situacije. Po obširni stvarni utemeljitvi Je Gauleiter s poudarkom podčrtal, da bo po naših nasprotnikih tako visokobobneče napovedani vpad naletel na nemške priprave pri katerih ne bodo izostali učinki na celotni položaj v tej vojni. S posebno pozornostjo so poslušali nemški uslužbenci Gaulel-terjeva Izvajanja o vprašanjih, ki se tičejo Gorenjske. Boljševiške tolpe so si odele plašč tako zvane osvobodilne fronte, da bi tako prikrile svoje resnične namene. Dogodki na Gorenjskem, katere lahko vsak prebivalec zasleduje, pa nedvoumno dokazujejo, da te tolpe niso ničesar drugega kot čisto navadni zločinci, ki tkušajo sprostiti svoja zločinska Jjeanjenja in služIti zgolj samo krvavemu boljševizmu. Njihove metode nas sčasoma si-"lo, da nehamo z milim nresoi^nlom stvari. Plihrer le sprejel hrvatske državnike v prl|at*lfskem duhu izvršen razgovor z Mandićem in Perićem 'tthrtthauplquartier, 7. marca. Fahrer je 1. marca 1944. sprejel ministrskega pred-č* I neodvisne države Hrvatske Mandi-Snr I ^^valtkega zunanjega ministra Perič«. ттЧп! P""' Mhrerju so se udeležili Reichs-pu det Auswftrtlgen pl. Rlbbentrop in Oberkommandos der Wehrmacht, ■ tirw.t Keitel. FOhrer Je imel niriOi k? " državnikoma o skupkih In aktu-vprašanjih razgovor, ki ga je P^Uteljskl duh. ttr^-i " pri FQhrerju sta Imela mini- ster Mandlć In zunanji mini- Pom Л^chsmlnlstrom pl, Rlbbentro- pom sestanek, ki j, prisrčno potekel. Naša borba ni naperjena proti miroljubnemu in napredkaželjnemu delu »lovenakega prebivalstva, marveč samo proti zločincem v gozdovih in njihovim pomagačem ▼ naseljih. Te seveda bodo zadele kazenske odredbe z vso trdoto. Gauleiter je opozoril na to, da nalagajo spletke tolp slovenskemu narodu samo žrtve, ki Jih ta le težko preboli. Vsa številna zločinstva tolp so končno le naperjena proti gorenjskemu prebivalstvu samemu. Kajti boljševiški banditi hočejo vzeti slovenskemu narodu njegovo domovinsko zavest, ljubezen do rodne grude, da bi ga tako predali boljševišfcemu zenačenju. Z vsakim zločinom, ki ga store banditi na Gorenjskem, zadenejo le premoženje in ustanove, ki so last slovenskega naroda in ki so namenjene njegovi blaginji. Linija nemški politiki na Gorenjskem je bila orisana 27. septembra 1942. s proklamacijo v Krainburgu. Ta je veljavna slej ko prej v vsem obsegu. Da se doslej ni izvajala v vseh točkah, je kriva samo usmeritev gorenjskega prebivalstva samega. S tem v zvezi je'opozoril Gau-leier na položaj v Ljubljani In na Kranjskem, kjer je jasno zadržanje prebivalstva ustvarilo tudi ugodne razmere. Nasprotnik! naj so si o tem na jasnem, da ne more banditski teror niti najmanj vplivati na odločitev te vojne. V zavesti o pravilnosti naSe stvari bomo tudi nadalje izpolnjevali svojo dolžnost na Gorenjskem, v spoznanju, da s tem izpolnjujemo nalogo nemške države, ki bo rodila sad po nemški zmagi. Z trdnim zaupanjem verujemo mi Nemci v zmago našega orožja in zremo polni zaupanja v našega FQhrerja, ki nam je danes bolj kot kdaj-koli preje svetel vzor moči in zavesti zmage. Danes gre še samo za to, ali bo vodil Evropo Evropejec ali Aziat. V zavetju nacio-nalsocialističnega svetovnega nazora, za katerega gre v bistvu v tej vojni, vemo, da bo vodil Evropo v bodočnosti Evropejec in to bo Adolf Hitler. Zavest, da je skupnost našega naroda v tej zagrizeni borbi trdna, nam daje vedno znova občutek moči. Gauleiter je končal svoj govor, ki je bil z navdušenjem sprejet, z Fiihrerjevimi besedami: Nekoč bo Previdnost dejala: Sedaj, nemški narod, si bil dovolj preskušeni spoznan si bil za trdnega in zdravega, sedaj pride k tebi zmagal Z pozdravom FOhrerju Je zakHiii*!! Krsis-letter Kralnburga apel. Židfe iladalo nad sovralnikoiio poltifho Sistematično in dosledno židovsko razkrojevalno delo v anglo-ameriških državah Berlin, 7, marca. 2idje v aovrainem tabora vzbujalo zopet enkrat povsod veliko pozornost. Najsi so na dnevnem redu kakršnakoli poHtlina vprašanja, vedno te vključi Židov-»tvo, da potem prav kmalu prevzame vodstvo. V Londonu, v Washingtonu in v Moskvi imajo tidje prvo besedo in določajo politiko. Oni tvorijo most od britanskega Imperializma do уапкејжкеда In nadalje k boljševizmu. Tačas )ih najbolj zanima vprašanje, ali jim bo prlpuščena Palestina kot židovska domovina, Washington se izkaže pri tem kot židovska trdnjava, ob kateri se odbijejo vsi arabski protesti Irakanci so morali mirno prenpsti, da jim je severnoameriški senator Wagner rekel, da imajo Zldje pravico do domovine r Palestini in da severnoameriški senat rad podpira žldovstvo v tej zahtevi. Ce si v Angliji prizadevalo, priznati Arabcem vsaj delno pravico do Palestine, pa si Chur-chillova vlada vendar ne bo upala boriti se do konca za svoj kompromisni načrt proti židovskim mogotcem т Beli hiši. SoTjetska **vmr — iidoTika »tver Palestinsko vprašanje je sedaj zopet enkrat dokaz, da je židovstvo povsod zraven In da spletkarl za kulisami, njegovi lutki Churchill in Roossvelt pa plešeta tako, kakor oni hočejo. Kakor j« vse židovstvo In-sceniralo vojno proti Nemčiji, kakor je doseglo pobratimijo plutokraclje in dolarskega kapitalizma z boljševizmom, tako skrbi tudi z* to, da ostanejo židovski vojni cilji me-rodajni v taboru zaveznikov. Odkar je prišel na vrh boljševizem in narekuje dejanje Stalin svojima zaveznikoma ob Temzi in v Beli hiši, Ima židovstvo v Kremlju svojega najmočnejšega zaveznika. Stvar Sovjetov je stvar žldovstva. In s spretnostjo, ki je lastna njegovi rasi, zna židovstvo povsod spodkopali moralične in duševne kakovosti gospodarskih narodov. Tako 2ldje v Zedlnjenih državah In Angliji sistematično rovarijo v cilju, da bi zameglili zdrav razum treznega državljana in napravili severnomeriškega malomeščana In preprostega Angleža neobčutljivega za nevarnosti, ki mu pretijo od žldovstva. Qe se zastopnik »Daily Mailan na Švedskem pritožuje zaradi tega, da Je britanska razsodnost glede nevarnosti boljševizma v Angliji tako zakrnela, je to prepričevalen dokaz za to, kako je židovstvu uspelo s svojim iniciativ-nim^elom poneumnjenja angleškega naroda, okomotati Angležem plaSnlce. Le na tak način človek sploh lahko razume angleško in severnoameriško politiko In le tako se lahko razume, da je zunanjepolitičen kure vlad v Londonu in Washintonu takšen, da je v temelju naperjen proti lastnim nacionalnim interesom. Ti vladi sta tako popolnoma podložni židovstvu, da nimate niti lastnih misli niti lastne volje. Ce Je Izrael Goldstein, vodeči Zionist v Zedlnjenih državah, z neugodjem ugotovil da v Zedlnjenih državah narašča antisemitizem in da se v hišah Amerikancev lahko slišijo protižidovske izjave, k Jih po-vzamejo otroci, in če se opaža naraščanje antisemitizma v Francoskem Maroku, bo to židovske režiserje samo znova napotilo, da bodo ojačili razkrojevalno delo. Načrti sovražnosti priha]a|o т serijah Samo ker sta morala in razum v anglo-emerikansklh državah tako okužena in ker židovstvo brezpogojno gospoduje nad via- 4. Jahrsrarv dama т teh državah, Je razumljivo, da je moglo nastati ko brezno globoko sovraštvo proti naclonalsoclalistlčni Nemčiji. To sovraštvo pride do izraza v vedno novih načrtih uničenja, ki se porajajo v židovskih možganih in ki jim pridobivajo popularnost v angleškem in severnoameriškem narodu. Ker je mednarodno židovstvo uvidelo, da ga je naclonalsociallzem razkrinkal, se bojuje proti njemu z vso svojo strastjo. Ker pa nemški narod pozna neizmerno nevarnost, ti preti svetu od žldovstva, ne bo nehal svariti narode. On bo dovršil in mora dovršiti ta boj proti židovstvu neizprosno in do zadnje konsekvence, da reši vsaj Evropo enkrat za vselej od židovskega razkrojeval-nega bacila. Farukovi pozornost zbujajoč! ukrepi . Ankara, 7. marca. Kakor javlja tisk v Kairu, je kralj Faruk povabil k sebi rektorja univerze Alzhar. Šejka Maraghija so kakor znano pred nekaj tedni, ko je vlada Nahas paše zaprla univerzo zaradi njene opozicije prćtl Sovjetom prijazni politiki ministrskega predsednika, odpustili iz službe, na kar se je podal v svojo domovinsko vas. Kralj je sedsj vložil svoj veto proti tej odločbi. Izjavil je rektorju, da ne priznava njegove zapustitve službe, in ga pozval, naj prevzame zop?t svojo funkcijo. Z učinkom od 1. marca je univerza zopet povzela svoje delovanje. V Kairu vzbuja veliko pozornost, da je krona intervenirala v tem vprašanju. Ta intervencija pomeni podporo protiboljševlške-mu temeljnemu stališču univerze Alzhar, korak, do katerega se čuti Faruk dolžnega očitno z ozirom na svoj Ugled in kot branltelj Islamskih načel. Povratek Maraghija in zo-petni pričetek delovanja na vseučilišču pomeni brez dvoma „kritiko politike, ki jo vodi vlada Nahas paše.' Laval: Nemška armada je nepremagljiva Pariz, 7. marca. Ob priliki sprejema francoskih predsednikov obrtnih zbornic Je Imel načelnik vlade Laval govor, v katerem je rekel, da nemške armade nI moči poraziti, ker razpolaga z znatnimi rezervami. Laval se je nato kratko bavil z disidenti In Izjavil, da bi tisti, ki so zapustili državo, prinesli boljševizem, če bi zmagali zavezniki. To, kar se dogaja v Alžlru, Je samo predigra tega, kar bi se videlo v Franciji. H koncu je rekel Laval. da si on prizadeva rešiti življenje Francije. Anglija išče 300.000 ћа orne zemlje Stockholm, 7. marca. Britansko kmetijstvo Je v tem letu pred največjo krizo svoje zgodovine. Ker naraščajo zahteve različnih bc jišč do trgovske tonaže, se mora uvoz živil za leto 1944. v Angliji še znatno bolj skrčiti. Minister za kmetijstvo Hudson je zaradi tega zahteval za okrog 300.000 hektarov dodatne orne zemlje, toda v Angliji ne ve nihče, od kod-naj vzame teh 300.000 hektarov. Kar je še ostalo razpoložljive zemlja, ie revna In daje lahko samo žalostne letin*. Se težji postaja položaj, ker nedostaja delovnih moči. Severnomeriiki-brltanako-kanadiki urad za surovine je v petek objavil, da porabijo te dežele naravni gumi) hitreje, kot pa ga prejmejo. Zaloga bo menda Se pred koncem leta padla pod dovoljeni minimum. Amerikanei so bombardirali Vatikan Nov kulturni zločin Amerikancev - Hinavske puhlice in brutalna resnica - Nedvoumen odgovor Vatikana Rim, 7. marca. V sredo zvečer so severnoameriški zračni gangsterji odvrgli tri bombe v največji bližini cerkve Sv. Petra v Rimu. Tj postopek je povziočil med prebivalci vatikanskega m?sta naic'lohljo zaskr'-'tjenost za bodočnost. Po poru.Senju Monte Cas"ina in papeževe poletne rezidence Castell Gen-dolfa je mnogo bombardiranih eksleritoria!-nih cerkvenih poslopij po zaveznikih podkrepilo domnevo, da gre za sistematične In nameravane napade. Dve izmed odvrženih bomb sta udarili v razdalji nekaj metrov od cerkvenih po.slopij — ena v bližini kolonadp stebrov na trgu Sv. Petra, druga pred palačo svetih oficijev, kjer se nahajajo stanovtmjn več kardinalov Znatne poškodbe je dobila tudi zraven stoječa glavna palača menihov Avgustincev, Udar bomb je v papeški palač' izbi! številne šipe v oknih. Od vatikanskih poslopij je utrpel znatno škod-> veliki bal kon cerkve Sv. Petra. Samo slučaj je nanese! da je bilo prlzanešeno stolni cerkvi Sv Petra. To ponovno nesramno bombardiranje raz nih delov Rima in poškodbe vatikanskih po elppl.) pri tem strahopetnem napadu gang-sterjev, ki se ne da motivirati z nobenimi vojaškimi razlogi, je v hudem nasprotju z hinavskimi izjavami severnoameriškega vojnega ministra, da hočejo baje zavezniki storili vse, kar jim je le mogoče, da prizanesejo verskim in zaodovinskim stavbam. Naravnost preseneča, da si sploh še upa eden Izmed glavnih odgovornih za grozo-d"!stva zadnie dobe, ki so povzročila povsod na svetu, kier še ni popolnoma zamrl zdrav iut v človeku, začudenie, prepadenost.in zaničevanje, zavzeti stališče glede tega. vpra-šanja. ki je mučno za vsakega Angleža in Seve-rnoamBrikanca. Toda ravno ta licemer-ska izjava In istočasni ponovni zločin proti me'stu Rimu ter ekstortlalno posest Vatikana Dokaže severnomerlško metodo, zvezatl od fraz puhtečo humaniteto z brutalno resnico. Minister Stimson si je uoal izjaviti po sramotnih činih v Monte Cassinu in Castell Gan Holfo, morda ob Isti url, ko so padale bombe na Rim; »Politika vojnega departmaja je de-finitivna in jasna. Pokrenila se bo vsaka le mogoča previdnost, da bo prlzanešeno kulturni, zgodovinski alt verski lastnini,« Kot oosebno tehtno priznanje ameriške neizpodbitne krivde se Uhko vrednoti, da je Stimson odkrito izjavil, da v Rimu po vseh Informacijah ni nastanjeno veliko število nemških vojakov. Zaradi tega lo tudi mostu prizanv iali, cel6 takrat, ko so bili bombni napadi na kolodvore, zvezne proge in letaliifia т bU-žini Rima. To imenuje torej Stimson prlzana-šanje, če se zrušijo cerkve. Sole In zavodi pod točo bomb iz letal zaveznikov. S tem zavijanjem in tajen jem dejstev, pa se ne bo mogel zmuzniti z obtožne klopi. Uradni organ Vatikana »Osservatore Romano« piše k' tem zadnjim sijajnim delom amerikanske človekoljubnosti; »Podčrtamo lahko samo resnost tega novega napada na komplekse poslopij, v katerih se niso le nahajale nobene vojaške naprave ali vojaški cilji, ampak ki se nahajajo v neposredni bližini miroljubnega vatikanskega mesta, suverene in nevtralne države, da ne govorimo o poslopjih, ki jim je s slovesnimi pogodbami zajamčena eksteritorialnost. Zares ni težko, predstavljati si, kakšne vojne cilje so mogla imeti napadajoča letala, razen da hočejo s svojimi napadi terorizirati prebivalstvo in svetemu očetu izkazati svoje n»spoštovanje zaradi njegovega prizadevanja, da bi se prizanašalo edinstvenemu in neprimernemu rečnemu mestu ter političnemu n kulturnem« razvoju človeštva«. stran I. _ 19. K A K A W A N K E nr BOTE Sreda, 8. marca 1944. Silni boil na ing« vzhodne fronte Odbiti prodorni positusi pri Vitebsku - Zavrnjeni lapadi pri Psliovu lo Narvi der Wehrmaebt dn# Oberkommando 6. marca objavilo; V južnem odseku vihodnc fronta ]• ao-vražnik nadaljeval s svojimi braiuapainiml napadi južno od Krivojroga. Težišča aov-jetsklh prodornih napadov ]• zdaj v odcaku pri Zvenlgorodki, kjer so Sovjeti včeraj prešli v napad X modnimi (ilaml pehote in oklopnjakov, in posebno v prostoru južno od Sepetovke, kjer se je do velike silovitosti stopnjevala obrambna bitka z dalje pro-dirajocimi boljševiškimi silami. V obeh odsekih stoje naše čete v hudih obrambnih bo« jih. Sovražnik je tam zgubil 69 oklopnjakov. V srednjem odseku fronte so z visokimi sovražnikovimi zgubami spodleteli večkrat ponovljeni po številnih oklopnjakih podprti na* padi ob avtomobilski cesti Smolensk — Orla. Jugovzhodno od Vitebaka »o Jsvojevali naši, po »tigrih«, jurišnem topništvu, lovcih na oklopnjake in protiletalskem topništvu odlično podprti grgnadirji znova popoln obrambni uspeh ptoti prodornim poskusom, ki so jih Sovjeti poskušali tudi včeraj. Tudi severno od Pskova in pri Narvi smo v srditih bojih odbili ponovne sovražne napa« de. Nekaj vdornih mest smo z uspešnimi nasprotnimi napadi odpravili ali zožili. Pri obrambnih bojih v južnem odseku vzhodne fronte sta se odlično izkazale fran-kovska-sudetnonemška 46. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Rdpke, in 23. divizija oklopnjakov iz Ostmarke in Baden-skega, ki jo vodi Generalmajor Krttber, V Italiji ni bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj. Sovražna torpedna letala so r noči od S. na 6. marec potopila švedski parnik »Dlano«. ki je plul v nekem nemškem konvoju. Zaščitne bojne sile konvoja in krovno protiletalsko topništvo so sestrelile dve izmed treh napadalofiih letal. Pri obrambi sovražnih zračnih napadov na Kaj pravi sovražnik? To |e Južna Italija >po osToboditri«. Angleški tednik »New Leader« x dna 29. februarja objavlja sledeč opis preprostega vojaka o stanju, v katerem se nahaja po zaveznikih zasedeni del Italije: povsod, kamor človek pride, naleti na cele črede v cunje oblečenih, gladujočih otrok in odraslih, ki beračijo. Revščina je neizmerno velika, manjka vsega, kar je za življenje potrebno, pred, vsem mesa, moke, kruha iA zelenjadi. Na stotine demobiliziranih italijanskih vojakov in civilistov se klati a svojimi ženami in otroci brez strehe podnevi in ponoči po cestah. Med nerazveseljivimi rečmi, ki jih člo> vek doživi v Južni Italiji, smatra preprosti vojak za nastrašnejšo izmero prostitucije. Pri tem pa ne gre nič več za denar, ampak skoraj vedno le za živila. To kaže najjasneje, ▼ kakšno bedo so pahnili zavezniki italijanski narod. tefto I« wfvmimt L«7d George }e rekel 30, septembra ttSft. leta: »Treba je obrniti pozornost na dejstva, kako so se v Nemčiji smelo in pogumno ter sistematično lotili problema brezposelnih, zastradanja, odprave stanovanj siromašnih, povzdiga splošnega zdravja in vzgoje krep-ke mladine. Ta dejstva bodo prej ali slej vendar očita, in ravno tako neizbetoa bo takrat primerjava med tem postopanjem in zmedenim ter obupanim načinom, kako ao se v Angliji lotili sličnih problemov.« nemška oporiMt ▼ sas#d#alh xapadnih »zemljih acBo тб*га) podnevi sestralill osem sovražnih letal, med njimi tri bombnike. Nekaj sovražnikovih vznemirievalnih letal je ▼ minuli noči odvrglo bomoe nad zapadno-nemškim prostorom. liiii boji na žarkih Vzbad« Oberkommando der Wehrmaeht je dn* S. marca objavilo; Južno od Krivojroga trajajo *# naprej obrambni boji. V prostoru pri Sepetovki so bolj-ševiki pe močni pripravi topništva prešli v napad z veliko močnejšimi skupinami pehote in oklopnjakox. Vtem ko smo т raznih odsekih lavrnill Sovjete In jim odstrelili 5» oklopnjakov, se jim j« posrečilo, vdreti na nekaterih mestih v našo fronto. V teku so še srditi boji. Jugovzhodne od Vitebaka so ae tudi včeraj izjalovili vsi prodorni poskusi Sovjetov. V prostoru pri Pskovu in Narvi ao boljše-viki pripeljali nove sile in nadaljevali a avo- Mml napadi. Cet« vojske ta Waffen-ff to ▼ trdih bojih razbile vse napade, zajezile krajevne vdore In uničile 17 sovražnih oklopnjakov. Pri hudih obrambnih bojih zadnjih dni »t« #e poiobno odlikovale na severnem odseku vzhodna fronto 81. ilezijska ))ehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Schoper, In pfal-iko-rhelnska 363. pohotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Richter. Od Italijanskih front poročajo lo o delovanju obojestranskega topništva In udarnih Čet. V opoldanskih urah 4. marca »o skupino severnoameriških bombnikov izvršile zastra-hovalne napade na nekaj krajev v Zapadnl Nemčiji. Zlasti v mestih Bonn in K61n so nastale škodo v stanovanjskih četrtih in zoube med prebivalstvom. Zadetih je bilo več cerkva, bolnišnic in javnih poslopij. Slabejša skupin« bombnikov je z zaščito lovcev prl-lotfla do berlinskega prostora, silo našo zračne obrambe pa so jI onemogočile, da bi strnjeno napadla. Uničili smo 41 sovražnih lotal, mod temi 21 Stirlmotornlh bombnikov. Sovražna vznemirjevalna letala so v minuli noči odvrgla bombe n« kraje v Zapadnl Nemčiji. Odbiti novi soT|ettski napadi 36 terorističnih letalcev nolčenlli pri napadih na Rim In Severno Nemčllo Oborkommando der Wehrmaeht ]e dne 4. maroa objavilo: Bojni letalci in bombniki #o v morski ožini grl Kerču potopili dva natovorjena sovražna roda In poškodovali nekaj drugih. Napadi na razkladišča sovjetskega nestilča so povzročili močne požare. V prostoru pri Krlvojrogu so se izjalovili številni sovjetski napadi. V nekem vdornem mostu južno od mesta se *e bojujemo. Odredi bojnih letalcev so ponovno t dobrim uspehom napadli sovjetska zbiranja čet v pro* štoru pri Sepetovki. V istem ozemlju in južno od Prlpjetsklh močvirij smo ob živahnem krajevnem bojnem delovanju zavrnili sovražne izvidniške sunke. Med Berezino in Dnjep-rom in severno od Rogačeva so se z visokimi zgubami sovražnika zrušili ponovni napadi boljševikov. Ju^vzhodno od Vltebska so nate čete držale svoje položaj# proti Sovjetom, ki so ponovno napadali z oklopnjakl In s podporo bojnih letalcev, odpravile nekaj vdorov In odstrelile 14 sovražnih oklopnjakov. Severo' zahodno od Nevla in jugovzhodno od Pskova je popustila silovitost sovražnih na- padoy. Pefi pm so Sovjeti nadaljevali • «vo. jiini trdovratnimi prodornimi poskusi ob Nar-ri. Več vdorov smo odpravili ali zožili s n#. sprotnimi napadi. Napad slabejSe skupine sovjetskih torped-nih letal na nek nemški konvoj ob severno-norveški obali je bil brez uspeha. Lovska letala konvoja so sestrelila tri sovražna letala in krovno protiletalsko topništvo dve. V mostišču pri Nettunu smo z lastnimi u-darnimi četami vzeli nekaj vrhov jugozahodno od ApriUje in jugozapadno od Cisterne. Sovražne nasprotne napade proti na novo pridobljenim črtam smo zavrnili v silnih bojih. Od južne fronte poročajo le o delovanju obojestranskih izvidniSkih in udarnih čet. Močne skupine severnoameriških terorističnih letalcev so včeraj napadle obmestje Rima. Vojaška Skoda je majhna. Nastale so zgube med civilnim prebivalstvom. Pri teh napadih so lovci In protiletalsko topništvo sestrelili 15 sovražnih letal. Skupine severnoameriških bombnikov so т opoldanskih urah včerajšnjega dne vdrle i močno zaščito lovcev ob gostih oblakih v (Nadaljevanje na S. strani.) Hinavska krinka britanskega imperializma Angleški časopis: „Soverenost malih narodov le treba vreči v morle" Xemevm, T marca. »News Chronicle« izjavlja Iz peresa bivšega uradnika ▼ tajništvu ženevske lige članek pod naslovom: »Zakaj Je odpovedala Zveza narodov«. Članek vidi glavni vzrok v tem, da so se preveč poudarjali položaj in sposobnosti malih narodov. Ii nekega posebnega razloga se ee v Ženevi stavili na stališče, da čim manjši Je narod, tem večja je njegova intergrialnost. Glede enakosti narodov so neverni, pravi članek med drugim dalje, In vsak sistem, v katerem bi bila priznana ta enakost, je že od vsega početka obsojen, da se razbije. Velesile so edine tiste, ki morejo nositi odgovornost, in hočeš ali nočeš še morajo male sile končno vdati v to. To Je morda obžalovanja vredno, ampak Je neizbežno. Popolno suverenost Je treba vreči v morje. Kako ж« na) to zgodi, se Se ne ve, ampak zgoditi le mora. Želeti je, da se nikoli ne bodo mogli udejstvovati čustveni politiki, ki so skozi celih dvajset let nadlegovali Zvezo narodov, Mednarodni zbor nI nobena ganljiva Igra. Pisatelj članka »News Chronicle« gotovo ni osamljen s svojim pojmovanjem o suverenosti malih narodov. Najbrž Je pisal popolnoma v smislu britanske plutokradje, ki je že davno odvrgla krinko In pozabila, da j* Anglija zvila vojno s trte % navedbo, da bo Ščitila male države. V »News Chroniclu« zastopajo sedaj popolnoma odkrito In brutalno tezo, da je treba malim narodom vzeti vso moč In jih izbrisati, Tu se očltuje pravo lice britanskega imperializma, ki se v tem vprašanju popolnoma sklada ■ imperializmom Yankeejev. C ZmCAlO ČA§A ) NemSija sa ladostno prehranjuje, razpolaga z enormnim industrijskim potencialom in njena morala je nezlomljena. Tako zaključuje lizbonakl dopisnik »Timesa« po svojih razgovorih • Severno- in Južnoamerlkanci, U so prišli iz Nemčije v Lizbono v okviru diplomatske izmenjave. Japonci so, kakor je javil v petek popoldne cesarski glavni stan, potopili v mesecih januarju in februarju 1944 v japonskih vodovjih in na drugih morjih vsega skupaj enajst sovražnih podmornic. Vlada Nacionalne Kitajske je kakor znano sklenila v februarju troletko proti uživanju opija. Med tem so registrirali vse kadilce opija. Udruženje lastnikov opijskih tovarn ja sklenilo, da" jih bo po naredbl vlade zaprlo 29. marca. »Arriba« poroča f* Londona, da se uveljavlja v Angliji zlasti po zadnjih zračnih na« padih vedno bolj prepričanje, da so dosedanje britanske žrtve samo otročarija nasproti temu, kar Se pride. Brezpogojno zaupanje nemSkega naroda, zlasti mladine, v končno zmago je po mnenju Sevemoamerikancev, ki so zaradi Izme^ njave dospeli v Portugalsko, najmočnejši vtis, ki so ga prinesli s seboj iz Nemčije. V Zedinjenih državah narašča antisemitizem, tako je Izjavil poglavar zionlstov dr. Izrael Goldstein, ko je prišel v London. Ne gre toliko za načrtno nastopanje protise-mitskih skupin, kakor za protisemitske izjave v hiši staršev, ki se jih navzamejo Otroci. »Zgube vedno večje«. — Knox vedne manj- il. Pomorski minister Knox je Izjavil pred vojaškim odborom severnoameriškega senata, da bodo prisiljeni v letu 1944. biti Se hude bitke in da bodo zgube za Zedinjene države v vsakem delu sveta še večje. Obraba severnoameriških vojakov v vojski in mornarici je tako velika, da morajo mesečno pritegniti 240.000 mož, da krijejo potrebe čet. Tako je izjavil, kakor pravi »Daily Sketch«, načelnik, severnomeriške oblasti za novačenje pred odborom severnoameriškega senata. Zvezdam« težko bombardiranega Caatell GandoUa so v sredo odmontirall in, da Jo ščitijo pred anglo-amerikanskiml kulturnimi barbari, prepeljali v Vatikansko mesto. Trgovska zbornica v Liverpoolu je izrazila v nekem poročilu svojo živahno zaskrbljenost, ker Zedinjene države nevzdržno napredujejo z izpodrivanjem Anglije iz trgovine v Južni Ameriki. Vzrok vidi v zakonu oddaja* nju v zakup in na posodo, ki prisili Anglijo, da se odreče določenim trgovskim zvezam x Ibersko Ameriko. ▼ Gibraltar je dospela, kakor poročajo Španski dopisniki iz Algecirasa, neka do zadnfaga kotička z ranjenci zasedena angle-Ska bolnUka lad)a, ki ]• priplula Iz Nettunm. En del težko ranjenih bodo baje operirali т vojaškem lazaretu trdnjave. Na področju v zapadaem delu Balkana bojujoče se armade so tolpe zgubile v času od 21. do 27. februarja 761 mrt\Mh, 123 ujetnikov in veliko Število prebežnlkov. Zgube ranjenih so znatne. Latonskl prostovoljci pri Wailen-ff so dne 24. In 25. februarja prizadeli na severu vzhodne fronte visoke zgube neki sovjetski diviziji, ki Je zaman poskušala, prodreti skozi položaje Letoncev. Vtria« lini Dnick: NS.-Oauvnrii« ond Druct(«r«l; KSrnten GmbH. Klacenturt. — VirlaitHleiter:' Dr. Emil Нефлп. — Haiiutschrlftlelter: Kri (id rich Hnrmfmmnn ZurreH i^t ANr 1 elUti*, HANNES PETEK JTOLfi SREC0N05NA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar R*«kNeW#i MlWaWewWi* Kemaa KermpaaJMit, Leipsif C1 »Naia malt Plorat )• bila v tam hipu v## drugo, camo a* »mala Flora«. Bol) j« bila podobna »ai iimad tistih Amanonk, o katerih pripoveduj« pripovedka, da «o itraSno veselile glav, ki so jih z lamino roko odsekale svojim moškim nasprotnikom. In njena največja želja je bila trenutno menda ta, da bi lefala Petrova glava pred njenimi nogami. Koma) osemnajstletna Flora je končno spregovorila. »Bautz se tore) pliete, vt, proitaikl 61*. vek!« je rekla hladno In prezirljivo. FanI jo je v atrogem tonu poklicala: »Flora!« »Pusti me vendar v mirul« )e odvrnila Flora jezno In zatopotal« z nogo. Nad Petrom pa, kt se jI je Izmikal, te kričala: »VI, divjak, mar boste zdaj He zanimali, da niste blU tisti nasilni podlei, ki me je pretepel pred vasjo Keressturt« Peter je spet prišel k sebi In ji mirno odgovoril: »NIC se ne bom izgovarjal. Težko ml j«, da sem tako ravnal z vami In zaradi vale obleke sem pač mislil, da Imam dečka pred sabo. In dečke, ki na motornih koleelh v blazni hitrosti sekajo nevarne ovinka«, je nadaljeval z vedno večjo jezo ob spominu na dogodek, »in vrh tega vozijo le po napačni strani ceste, take otroke moramo pozvati na odgovor. In če ti potlej takle fanta-lin ie ):%lk ataguje In ti alti hvaležen nI sa to, da al mu prihranil polomijam# rok* tn nog* ali ga obvaroval oal6 pr#d amrtj«, ga je treba položiti lepo na kolena in govorili z njim v najrazumljtvejfiam jeziku«. V dekletu ja kar prekipelo. »Menda v#ndar ne boat# trdili, da sam јаж kriva vale near#-čel« ja rekla. »Zakaj pa potlej mlete satrobUl, ko at# ж# vodili v ovinek?« Peter, ki )# i# pozabil, da Ima pr#d sabo grofico Floro In je mislil samo oa fantalina % motornim kolesom, je porogljivo vprašal: »Da bi zatrobil? Jaz da bi moral zatrobiti, pa ravno na čast zmešanemu človeku, ki brez poznanja prometnih predplaov divja okrog po eestah?« Flora je do smrti užaljena vzkliknila: »Rudolfi Fanti Ali ata slišala. Kek#l ml je, da sem zmešan človek I To je pa že čez vsako merol« »Vzeti bi vam morali motorno kolo«, je kričal besno Peter, »in vam mesto njega dati konja za guganje, Tako vsaj n# bi mogli %a kriviti nadaljnlh nezgodi« »Kako ste nesramni!« Flora je začela ihtetl. »Sam je vsega kriv, zdaj me pa še žalil« Nenadno jo je prevzela jeza In divje le vzkliknila: »OČI bi vam Izpraskala, ko bi 1# moglal«' Peter je odvrnil razkačeno: »Kar Izpraskajte ml jih — In čez uro ali kaj boste že sedeli ob kruhu In vodi za mrežo, škoda, da niste res deček; kar roka me srbi, da bi vas spet položil čez koleno«. »Vi!« Flora je stala pred mladim možem s stisnjenimi pestmi, s solzami v bllskajočih se očeh In po vsem telesu trepetajoč od sramu In ogorčenja. »Kako vas sovražim! Xo bi bila mož, bi vas zdajle zagnala »kozi prvo okno, da bi al spodaj zlomili vrat«. Peter ae 1# porogljivo zasmejal. Rudolf in FanI, ki ata do zda) samo poslu šala pogovor in ae zraven muzala, nista mogla več vzdržati In sta se začela smejati Iz vtaga area. Flora je Ihtela: »Kar smejta sel Tale Bautz je vajin skupni prijatelj, jaz pa sem le uboga Flora, ki stojim sama In zapuščena na svetu In ki moram trpeti žalitve od vseh«. »Pojdi no sem, mala«, jo }e miril Rudolf In potegnil svojo mlado svakinjo k sebi. »Val vemo, kakšne neumnosti si že napravila a avojlm motornim kolesom. In vemo tudi, da Ima gospod Bautz čisto prav. Premisli vendar, kaj bi se bilo zgodilo, ko ne bi bil a svojim avtom zavil vstran. Naše male, ljube Flore ne bi bilo morebiti danes več na svetu. Ti sama In ml vsi se moramo zahvaliti gospodu Bautzu, da nam nI treba danes zo tabo žalovati«. Flora je Ihtela: »Ampak zakaj nI hotel zatrobiti? Potlej bi seveda zavoHla na drugo stran ceste In nič se ne bi zgodilo«. »Kriva si ti, ki nisi vozil« po predpisih. In ne gospod Bautz, ki nI trobil. Vsako sodišče bi te zaradi tvojega ravnanja takoj obsodilo«, je rekla Fanl. Pokimala je spodbudno Petru, katerega jeza ae je spet izkadila. Peter je menil miroljubno: »Pokopljimo vendar bojno sekiro, grofica Flora. Ali ne mislite tudi vi, da bi bilo tako bolje?« »Pustite me vendar s svojo otročjo bojno seklrol« I* reki* srdita Flora. »Pa nikar si ne domišljujt«, do se vam bom pustilo v poročnem sprevodu voditi k cerkvi, kakor sta določila Rudolf In Fonl. In tudi no kraj pa-meH ml ne pade, da bi pri pojedini sedela zraven vosi Saj ae vam vendar rekla, da vaa sovrožim!« »Tiho moja malo«, jI j« ukazola Fanl. Peter pa se je začel premeteno muzati. »Prosim«, se Je obrnil k Fanl »dovolite mi, da zdajle spregovorim še nekaj besedi z grofico Floro«. »Rada, Peter«. Peter al je nadel Izraz prebrisanega splet-karjo In * čel: »Grofica Flora, kaj bi vi rekla k temu, ko hi jaz zdajle atopll no policijo In vas naznanil kot povzročiteljico prometne n sreče?« »Kako?« Flori ao od strahu Izstopile oči. »Kolikor poznam zakon#«, }• nadaljeval Pe- ter mračno, »imam možnost, da kot po ne. nesreči prizadeta stranka zahtevam, naj vaa do sodne obravnav« pridrže v zaporu. To bi tra'alo najmanj osem dni, ki bi jih morali preživeti v ječi«. »A, tako prostalkl ste vil« V Flori je rao kipelo. _ Rudolf, ki al )• « Petrom pomežiknil In ae tako X njim sporazumel, je rekel a prestrašenim glasom: »Flora, tudi jaz poznam te paragrafe. Niti kavcijo te ne bo obvarovala pred zaporom. Vrh tega Imaš že dve eodbl nad sabo, kar tudi nI lahka stvar«. »Vendar upajmo«, je rekla Fanl zoskrblje. no In zraven hitro pomežiknlla strogo gleda-joeemu Petru, »do nam bo gospod Bautz to prihranil In te ne bo dal zapreti«. »Ne«, ]e zaropotal Peter z dobro Igrano jezo. »Grofica Floro je zaslužilo takle spominek. Pri vsem prijateljstvu — ompak zdaj Imam dovolj I Grofica Floro ne bi smelo toko nesramno rovnotl z mono. Takoj pojdem k sodniku, ki noj pride sem In noj prime gro-flco Floro.Se uro ne bo potekla — In grofica Flora bo že aedelo ob vodi In kruhu v mračni oelld. In upom, da ječa v Kereaaturu ni... brez podgani« Peter se je obrnil, da bi odšel, kar mu je Flora prepadeno zaklicala: »Nal Ljubi, dobri gospod Bautz, prosim, lepo vas prosim, osto' nitel Na, za božjo voljo, jaz nočem т zopori« Peter je obstal pri vratih. Obrnil ae j# ца-zoj In rekel reano: »Grofica Flora, aamo ena reč bi me mogla odvrniti od mojega aklepa«. »Govorite, prosim, gospod Bautzl« je prosila Flora brez sape. »Grofico Floro«, je začel Peter na skrivno veselje poročne dvojice, »užalili ste me a tem, ko ste odklonili, do bi vos v poročnem sprevod i spremljol do cerkve. Nadalje ste odklonila, do bi bilo pri pojedini mojo sose-d\ Ce ml zčajl« obljubite, do me boste pri praznovanju priznalo kot svojega partnerja, potlej tudi jaz ne pojdem k sodniku«. »To je Izsiljevanje je vzkliknila Floro jo-koje. (Dalje prUwdojW# K A ii Л Л A Л H b > U O 1 K ?'i. >ti* U. Das isl der Dank Roosevelts Abbrnch der diplomoiischen Beziehnngen zwischen USA nnd Argentinien - Eine Warnung und Aufkliirung Шг andere Staoten a. G«iif, 7. Mira. (Vom TT.-Berichtcrstatter.) In der jjestrijen Pressekonfereni erklaru der T«rtretendt Suatssekretar der USA, Stettinius, daB der Botsdiafter dtr VereinigfeB Staatcn In Argentinien Anweisnni! erhalten habe, die amtlichen Bcziehimgen mit der neuen Regierung Farell ibzubrechen. Dieser aeue Beweie der „Politik der guten Nadibarsdiaft" Roosevelts wurde tclbstverstandlidi dnrdi ArjMente bejjruBdet, die eine kandgreiflidw Beglati^uni; der stSndigea Einm!»diuagspolitik der USA ta die inoertm Aatelegenheltea der »fidamerikanisdiea Staatcn iind. Hm Im ttkh', te^iM #k dem шшиwt/r tungslosen Charikter der Bewegung *rkin>t hitten. Um der zivilen BcvSlkerung die Folg«n eines militamchea Einschreitent gegen di« Meuterer lu ersperen, wurd« di« bedingui\|»lose Kapitulition des Anfuhrerj gefordert. Diesem Befehl wurde ohne Widerstand Folge g«lei»tet. Die Mannsdiaften sind wieder m ibrem normalen Dienst zuruckgekehrt. Im ganzen Land herrscht vollige Ruhe. Oberleutnant Duco iteht unter Arrest zur Verfiigung der Behorden, die mit der Durdifiihrunc det UrtciU betuftrtgc nad." Dartiber hioaiM Hpiricre« in dlMer BefriiaduDg dl« ablichen heudilerischen Festetellunj^en der Washinf-toaer Regierung. Sie bab« die Uberzeugusg, daB die neue Regicrtm; in Argentinien nicht bereit *eL «n der ..Verteidigung der weetliAee Hemisphiire" mit-znvirken. Die Erklarnug топ Stettiniu« cchlofi *b mit dem Verandi, xwiedien der trgentiniedien Regiening trnd dem argentinisdieo Volk Zwietradit m siicn, vobei. wie die« lu Waehinj^os «cfrik»-PoIitik. die eincn Schwanz yon Traban-ten, eiBer so gedemiitigt nnd so maditlos wie der andcM. Water sidi herziehen will bei der Verfolgung der {гб£ег«а. weltherrschafLsIusternen Plane. Die •rffotinis^ Selbstbesinnung, die nidit den gering-ete> Zng eiiwr Gegnerechaft gegen die USA tragi, di« tidb lediglidi gegeo di« Auswiidiae der Roosevelt-GcwaltpoUtik wendet, hat fedeorall« den groteskni Zkstand bcT^eigefuhrt, daB di« USA. die noch vor kurzer 2kit dea eudamerikaniichen Staat zwangen, seiB« Beslehuogfa zi dea Acfaeenroachten abzubrecben, попшећг selbst mr Verdoppelung und Verdreifachung ihres nnberechtigten Zwanges die eigenen Beziehungen abbrechen, am den Staat in eine Tsollening жв trel-ben. die ihm zumindest seine Existenz bedcutcnd er-schweit, da« ist der Dank der USA. Allen ameri-kanischen und auBeramerikanischen Staaten wird in dieser Handlungeweise Warnung und ein« Aofklaning zugleict gegeben. In Argentinien herrsđit vfillige Rahe Stockholm, 7. M'arz. Nadi einer Reuter-Mel-dung aus Buenos Aires wurde dort amtlidi be-kanntgegeben: „Teile des j. Infanterie-Regimenti, das Oberleutnant Duco in den friihen Morgen-stunden des Mittwodi тог seinen Baracken in-treten lieS, besetzten einen Teil топ Lomai Zamr*. Einiee der Offizier« und Unteroffiz;ere, di« zuerst ihrem Vorgesetzt«n gefolgt waren. Churdlin die „Marionette Stallns" Genf, 7. MSrz. Einig« blsher «nb«kanntc St«l-lungnahmen engllscher Parlamentarier lur jiing-sten Unterhauserklarung Churchilla verSffent-lidit jetzt der „Daily Worker". So hab« der unabhSngig« Labour - Abgeordn«t« McGovem rund heraui von Churchill gesagt; „ChurAIH iit ein« Marionette in den Handen Stalin*." Der kommunistisdie UnterhauMbgeordmet« Gallacher stellt« weiter feat, daB vor einem Jahr «lt einziges englisdie« BUtt der „Daily Worker" die „Wahrheit" iiber den lerbisđi-sowjetiedien Bandenfiihrer Tito (ceagt habe, fine Einstellung, die die engliadie Regierung sidi jetzt zu eigen mache. Damit liege die Chnrdiill-Regiening auf der Linie de« BolsdhewistenblattM „Daily Worker", „Vertrage nur Papierfetzen" Stolins „Taktik": VertrSge werden nichl geschlossen, nm Bis ZD hollen, sondern nm poliiische Absichten in Tenchleitn Berlin, 7. MSra. Auf (lU bolsdicwiedsche Politft den BegriCf Vertmgstreu« amwenden in wollen, hieB« da« sfleicht, wie einen Bliodeo *of dee Lidit oder einen Taubeo *uf den Doimer re Terpfliditen: Wm der Begriff Vertnejetreue beeegt. wIrd in der Sowjet-nnion th Vakuum empfnoden. Dm iet rum Teil Nidvtwollen, rum yroBten Teil *ber einfade Ijnoran* der da« Volkerleben regelnden Recbte nnd Verpflidi-tunjffn. Dem Bolediewismue fehlt jrundsiitelidi der Wille, Irgendeinen jleichberechtigten Partner anzu-erkennen. Seine Lehr* kt tuf daa Dogma Klaaseo-kampf and atif dae Zl«l der Weltrevolution an*, geriditet. NationalitSten darf «« nur Innerhalb de« sosialietiedieD Weltataat«« geben. wie и kiinlldi im Auftr«!« StaliM der Prieident der skraini«dieB Akademi* der Wlseenediaft in einem .,Pr«w4a"-Artikel formulierte: „Wirklicbe Unebhanyigkidt nod Gieichbereditigung der Nationen exietieren nur Wr ein Volk 1ш Verband der Sowjetunion." Dae i*t kein* •adtlidie Melnnng, «ondem ein Progr*mm. Weist man eg aber In Moskan von sich, mit irgend-•inem niditbolschewistischen Staat «idi ..venragen" in wollen, so kennt man fiix den Begriff imd den Wert der Treuc uberhaupt nur ein geringscbatiigse Adisel-luAen. Die vSllige Verleagnung rechtlicher nnd ethi-edier Verpfliditungen anderer NatJonen nnd fremden Staate- und Wirtschaftsordnungen gegcnUber laBt sich ellein aue dem jiidischcn Ureprung der marxietisdien Irrlehre begreifen. So sehr «idi der bolschewieti«^« Imperialismus auch mit dem Imperialismns #lne# Тлтт Peter au« eeiner Nachfolgeechaft ilbensdincidet und eidierlidi an« der aiten Tradition weeentlidie Impulee aufgenommen hat. »o eineeMf l«t dagega di* bolediewiatische Verglftung beatimmt. De» Mo*-kauer Bolschewismu« lebt und intri^jiert heute in den Vor«teHungen, die der rueeische Nihilist Bakuunin in der Mitte des 19. Jahrhundcrt« im Katcdii^mue def Revolution" festgelegt hatte: „In der Tiefe seine* Wescne hat der Revolutionar nicht nur in Wortcn. sonJern audi tateachllch jedes Band геггшеп. da* iha mit der biirgerlichen Welt, mit Gesetien, Aoetand, Moral und geltendco Sitten verbindet. Et iet ihr nn-vcr.sohnlicher Feind. und wenn er fortfahrt. in dieser Welt zu leben dann geechieht es nur, damit er si* ПШ «0 schwerei ze re tore." Von jenen Kampfansagen einee entglelstcn Fanatikere bis zu dem Stalin-Brief in itr „Tvirin" Tom Febrwr 1938. W itm *» UBTtraSebarieit V6rg*i4icitea #md bokci>»viMi«cfa« LebeM proklantlert wardc. aldit elA der abjnmđtief* Нвв dw inneiiidi nod ivEeiiidi voa der koItlTierten Meoidilichkdt AugMdilowenou DieM Erkenntoie шив imb #!& lamer wW* «1*-prig«, wenn ВИВ io Gefahr jerlt. dnrA dW жа-gewohnHdi geediickt« „Taktik" d«r bobcbewietifdxa Politik verwirrt жи werdco. Taktik it da* LiebliofB-vort SutliM. Br vtnulit nnter lu haupwlANA di# Einfohrong d#r Liig« ia d*# ioi«m*tioo&l* Lcbea. Stalio hutdhabt die Lag* gleidwMun witMMdMbftUdi. Er §tBMt bledbt uoberuhrt vob dem, «м «f wmptkW oder wosB er ndi Terpfliditet Und n ntfiMiicK onMdielcbtlicher Sdiirf« |*d# Eim&dmgBendiehMac im der fremdee AnfaxHwunkeft. Sot#)d &# Stand# reif ewdxint, vedieeit du taktiedb* VertuJMa mod as die St ell* »rlogeMr FrtuodadMit nad Totfiiyiifii-tar Aditttos trilt die nadtt«, kwtal# Gewak. frMiidL dieaan Wedwef keoote d#t В^агћигјшв« blsher gcgeniiber dm plutokratdedheo GroBmiditг. F. J. Liikae Und die Satze da&u; Danilch Шг Fortgeschrillefie 4. Dm Btichlein. 1. Du B&chleln, silberhell und kl&r, Du ellat voriiber Immerdar; Am Ufer Bteh' loh, ainn' und ■Inn'; Wo kommat du her? Wo gehat du hln? 3. Ich komm aue dunkler Feleen Schofl; Meln Lauf geht Uber Blum' und Moos; Auf meinem Spiegel schwebt bo mild De» .blauen Mimmela freundllch Blld. S. Drum h&b' Ich frohen Kindersinn; Ee treibt mich fort, weiB nicht wohin. Der micli gerufen aue dem Stein, Der, denk' Ich, wlrd meln Ftlhrer »ein. (Goethe (1849—1832) 1. atlberhell — svetel ko srebro 3. vorUber»llen — hiteti mimo 3. immerdar — venomer i. ainnen — misliti, razmišljati 5 Ich komm aua dunkler Felsen SchoB — prihajam Iz krila temnih »kal e. Lauf, der — tek T. Mooe, dae — mah Ж. achiweben — plavati, biti t. Kindersinn, der — medoltmo aro# 10. ee treiht mlch fort — žene me naprej 10 Wttrt^r, die Hie lernen мпПеп: P^r, d*a — dvojica, dvoje dar — жчкир,'najem paehtaa — т жакир vzeli — »avltl, zložiti, epravltl PftcJtehen, <Јал — zavojček, zavitek Pflokpapier, dne — ovnjnl papir Paket, das zavoj, zavitek Pajitoffel. d»r — copata Pantoffelheld, der — mevCa 1>Ш1МГ, der — оккчтЈЛ 1. Bin Mfinnchen uad ein Weibchen bilden ein Ршг. Ich muli mir noch ein Pear Schuhe ein Paar Handschuhe kaufen. S. Haben Sie dieses Gasthaus gekauft oder haben Sie es in P«vhtf 4. Ich habe es кера< iilet. 5. Der Polizist iMUikte das Kind am Arm und fuhi'te es Uber die StraUe. e. Haben Sie schon Ihre Koffer fUr di# Reise gcpackt? 7. Heute habe ich durch die Po«t rwel Pakete und ein Pa< k( lipn erhalten. 8. Ich mochte zwei Bogen sehr starkes Paior haben. e. Von einem Kheniann, Uber den seine Frau herrscht, sagt man, »er steht unter dnn Pantoffei« oder »er ist ein Pantoffel-held*. 10. Die deutschen Panzer haben In diesem Kriege schon Hervorragcndes geleistet. Neue japanisđie Offensive in Burma Tokio, 7. Miiz. Die fiinfte englische division, die den Obcrrestcn der last vollig aul^eriebeacn siebcn-ten angio-indiscJicn Division Im Sinzciwa-Becken in Weiit-Вигша zu Hiil'e котшсо wollte ist — ciner Mcidung von einem ungenannten Stiitzpunkt in Burma lufolge — nicht in der Lage. ihrc Absicht auszufiib-ren, da di» japanischcn StreitkrSfte von dem Gcbict Naungdaw aus zu einer ncucn Offensive angetrtten scion. Sif ist rnliihig die augcnMickliche japa-ni,4clic Suuborung.saktion im Sinzelwn-Becken aul'zu haltcn. da ilir Vordiingen duicli entschlcBsoiu' (legcn angriffe nordostlich von liutliidaung zum Stehen gc-bracht wordcn eei. Die Kiimpfc In diesem Gcbict seien durch lokalisierte Zusammenstdfie gekenn-zeidinet. Sdiwerer Srtiiag fiir Monntbatten loklo, 7. Mjiz. Die Lci'.anikcl der drci fijl. render) iepanisdifn Zeiiungen „Asahi Sthimbun", „Miinitichi Sd)imbun" und „Tekio Schimbun" bifa«c«» (idieittrt. Besonders fiir Tsdiungking-Chin* sei dies мп sdiwerer Sdil«|. immt. Jeite dInatiM TugtttSnSnls, ies fit (diea StwWn »i* hattea abeprechen l««ecn, тогј« aofort beautBt, tub die gewotmme Р!вмГопп k &«# biirgwlichen Laadern zu verbreitern. Allzu oft hat Liige und Wahrheit in der boliche-wistischen Taktik jtwechselt, als daB man nicht di« Gurndriije und dir Wesenheiten dieser V5Iker-tauschun? erkennen konnte. Nicht nur in Deutsdiland. deseen antibolgchewistiieche Haltung die Sowjets immer wieder eelbst von der Erreidiung der niichsten Ziel* abhielt, »ondera auch (n alien betroffencn oder gt-fahrdeteo Steaten. Ee braudit nicht erst eine Madame К<^оп*ет oder #k Sekretar der Kommonistischa Partei wie Kajftno^itsdi Geheimvertrage to halten, die dan* »pater nnter franxoeisdiea Akten *nf-gestobert wnrdeo, wie iene Gcheimberidite dee frae-zMischeo GeMndten Gooaset M Stockholm, die tmter den Beateakteo aae dem Quai d'Oreay eidi befanden. Waa dieee beiden Sowjetvertretcr iiber die boleche-wietisdM Aneidit toti Vertragen uad intemationala« AbawdMingem mitzuteilen hattea, i«t durdi dee prak-Н«Ле VeHialtem Moskans weit dentlicher in den Geeichtekre« der Sffentlidien Beotachtung getreteu. Deonodi eeiee die AnefObmngea der eowjetisdieo Ge-•andtio in Stockholm nodi eimmel wiederholt; „Wir haten Vertrige noterxeidinet und wtr werden eoldie weiteriun ebeAlkBen . . , euMdilieSlidi nm die Wadi-««mkeit dieeer Staeten eia^uschlafem, wena eine soldi* Politik nfitzHdi iet. Denk diesea Paktea i»t e# une mdglidi. ■sserc webreo Absiditea auf den Ge-bdet der AuSeopolitik ж veredileiere. Die Sowjet-regierong, da# darf men Die vergeMea, het Doku-mente, die ktematiooele Yerpfliditungea entbalten. viem&l# «W wirklidi fiiltig eocrkannt. Wir #imd immer bereit, eine Abmadiung so brecben, janx gleidtguhi;, wie vieie Untendiriften md Siegd an ihr angetrad* eied." Und der Jode Keganowitedi ergSnste; „Var-trige Mad nidm ale IN^rierfetzen." Wie batten die BolsdiewiMen ia Herbet 1939 die *On#tig# Sitwtion Fionlaod fegatSbtr eosgenntztl Im Oktober rnodk betM die „Pmwda" edieidieili* erkKrt; „Die SowfetoBioa gfbt alien Steetea eia Beiepid, wie die venridelteo Fragea ia der Auftea-politik eio* LOeoug fioden koanem." Und die „Icweetije" beieidinete die Sowietunaoo ien milditis«. cdiea Freaod der kleinen Steateo. Zwei Moneite #p*tef eber w&r def Niditeagrifiepakt mit FinoUnd moll md liditig ciilSrt. Wer des Bri-schewismn* von seinem Lande fem&altea will, mnt desalt in emter Linie seine geoieisgefahriidie Tak-*k dordisdiuDeti nnd darf ihm memale endi nur im jeringeten vertmues. Dena «# gibt keian Vertrat Bit ihm. wed ar mn #idk tfoi eeia wek- molocionkrM Ztai kennt Franzosen als lanonenfntter In SHđltallei dr. k. P*r<(, 7. Man. (Ei{«nberidK.). Die Auf-forderunf AiKiroc Philips im Namen dt$ Be-freiungskomiteei Ton Algier, es miifiten Jtirk« fr«nz6siicbt Streitkrafte den Alliierten lur Ver« ftigufjf gestellt werden, fcat di« Abgeordneten de« SAeinparf«ments nicht erbaut. Die Abgeordneiea erinnerten sidi offenbar der peinlidien Ergebnisse, di« die seinerzeit won Giriwl grofiangektindigt« »G««ralmt>bilmadhung'* Franzdsisdi-Nordafrikat gezeitigt hatte. Eine Millioa Mann wollte Giraud damals fur die Alliierten auf die Beine bringen. Seitdem wird too diesem Plan nidit mehr g*« iprodien, denn er sdieiterce kUglidi. Es fehlt« _ niimlidi zunadist an Rekruten und dann ae Vaffen. Die Amerikaner hielten ihr« Verspre-djen fSr Waffenlieferung nidit eia. Im Verlaof det Tunecienfeldzuget, *# dam fr«nz6:i»che Einbeiteo als Kanonenfutter voraut-gesdiidtt wurden, wurde der Škandal offeotidit-lidi. Nidit nur «uf Grund von Gefangenenaua-sagen, sondern audi auf Grund algerisaier und alliierter Meldnngen erfuhr die Welt, daG dies* Einheiten noch nidit eimnal iiber hinlanglidie* Sdiuhwerk, gesdiweige denn iiber moderne Waffee verfiigten. Kein Wunder, defi ihr Kampfgeist gering und ihre Verluste #nverhiiltnisma&ig groS w«ren. Die eleidte T«ktik gebraudite da* anglo-ame-rikanisme Oberkommando wieder in Italien. E* „erlaubte" den gaullistisdien Truppen an den Kampfen teilzunehmen und alt „grofie Eh re" logar in den ersteo ' Linien. Der Erfolg war eie alinlidier. Viele der Abgeordneten des algerisdien Sdiein-parlaments mogen mit Erbitterung zur Kenntnit genommen haben. deS nadi Angaben dec gaut-listischen J^uptquartiers beispielsweise alleia >4 ▼. H. der Truppen des г6. algerisdien Sdiut-zenregiments in den Kampfen bei Nettuno тег-loreneingen und dal? die bei Cassino eingesetzten marokkanisdien „Counieres" bereit: am dritten Kampftage ihre siimtlidien Offiziere eingebufk hatten. Diese Bekanntgabe der franzosisdien Verlust* an der italienisdien Front hat in Nordafrik* geradezu niedersdimetternd gewirkt. Die un-mittelbare Folge daron war die sdileunige Zu-rfidcziehung einer motorisiepten marokkanisdien Division, die in Algier ihre Einsdiiffung nadi Italien erwertete. Die Offiziere — so heifit e* in der Meldung aus Algier — h'atten sidi wegen der mangelhaftcn Ausriistung der Division ge-weigert, auf europSisdiem Boden zu kampfen, da ihre Truppen es unter diesen Umstanden audi nidit im entferntesten mit modem aus-geriisteten Einheiten aufnehmen konnten. Audi um den Einsatz der gaullistisdien Flattee-einheiten sdieint es nidit viel besser bestellt ** sein. So mulke der zu einer Inspektionsreise nadi Dakar entsandte Marinekommissar des Algier-Komitees Jacquinot zugeben, daB die gaullistisdien Sdiiffe seit 1940 „lediglidi die un^nkbar# Aufgabe des Geleitsdiutzes fur anglo-amerikani-sdie Transporte" erfiillen durften. Kein Wunder also, dafi die Vorsdilage Philips zur VerstSrkung des franziisischen Einsatzes an der Seite def „Alliierten" im Sdieinparlament in Algier auf betretenes Sdiweigen stiefien. Tcrtajtonx đcr Palastiiia-RefoIatioB bcratrift Ein« VerW^ung der P«Ia»tliia-Reco1utioii d«« SetMti «iis militarischeu GrUnden Terlangte Genertl^teJtedief Manihali der USA. Senatsoiitjlieder erklirttn. « sd orfcnkundig. daB eine Annahme der EnUschlioRuns, in der eiiie weiurt jtiditicbe Ein«andcruni nach Pa!a-stina befiirwortet wenk, dfe Boichungvn in deo Arabeis in Vordarcn Orient ^ЛшИЛт K. — •f»»r 19. Ч A R A W ^ V K I! V B O T K Sirila, 8. mar«! TMfd LAsoda kmefice H^ilke Kl^artonove SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL 0T10 ZOHMANN COPYRIGHT ВУ DEUTSCHER VERI AG, BERLIN 17 Tisti dan, ko eo Hrvatje obhajali praznik Kristovega vrjebohoda, eta ležala dva moža Zelenega kadra v pečinah nad cesto, ki м vije »trmo navkreber, In oprezovala v globino kakor sokola. Tu sta videla pozno popoldne počasi prihajati bliže nekega moža, kakor se jima je zdelo. Vtem ko je eden Izmed obeh zgroraj opazoval še nadalje, s pućko pripravljeno v kamenju na. strel_ je stopal drugI skozi suho zel navzdol. Postava je prihajala bliže v nenavadnem pospešenem teku. Imela je modro bluzo in hlač« Iz enakega sukna, ki so nad opankaml oklepale z gumijasto zapono členke. Na glavi je Imela neke vrste kapuco. Podoba je bila, kakor da voha nesrečo s ceste. Kajti oprezovala je nekajkrat in hotela že zaviti proti dolini ;toda potem se je premislila In tekla naprej. V majhni razdalji od prežalca je zopet obetala ob cesti in gledala ob stenah navzgor, kakor da ISČe nečesa. Tu je četnik priskočil In zaklical; >StoJ!« Bliskovito se je obrnila, ustrelila v hipu dvakrat Iz pištole, ki jo Je že nosila nezavarovano v roki in skočila po pobočju navzdol. Ko se Je hotela zopet pojaviti, so počili streli Iz puške prežalca na cesti in straže, ki je opazovala prizor od zgoraj. Prežalec. ki Je bil zadet. Je tekel k mestu, kjer je odskočila. In planil za njo. Streli so bili alarmirali skupino četnikov, ki so sedij pritekli od zgoraj. Videli so, da je prežalec, dosegel svojo žrtev, ki je bila ravno tako ranjena kot on in planil na njo, potem pa jo naenkrat pustil in dvignil roke proti nebu. Hkrati Je počil zopet strel in četnik se je zgrudil. Skupina je hMa .чато nekaj sekund pozneje spodaj pri njima. Prežalec je bil mrtev. Tekač, ki mu je tekla kri iz ust in iz rane na vratu, je še živel. Videli so da je bilo to dekle In so jo obstopili, pobiti zaradi njene popolnoma podivjane lepote. Imela je goste modrikastočrne 'а.че, ki so se razprostirali liki svetal plašč pt>d njena ramena, vrat in glavo. Njen nos je bil ličen, njeno čelo visoko in ostro. Brada je bila Izrazita in imela svojevoljno obliko, usta so bila plemenita in ponosna, kakršen Je bil izraz njenih žametnočrnih oči. Bila je vitka kakor drevo v teh gorah, ki je bilo sedaj posekano. študent rreedicine, ki je služIl prt četnlklh,-je pregledal njeno rano. Zadel jo je bil samo piežalcc na cesti. Prestrelil 11 je bil vrat. Živela je samo se nekaj trenutkov. Možje so JI vzeli pleteno usnjeno torbo. V njej ni bilo nič drugega, kakor pisanka, kakršno uporabljajo otroci v šoli, ki Je bila poln* drobnega pisanja, 8 katerim je pisateljica prišla do polovice zadnje strani. Ker so jiožje mislili, da ima zapisana važna povelja, so dali zvezek svojemu častniku, ki ga Je ob robu ceste začel brati pri ravnokar padlih In, vtem ko *o prinesli možje kamenje, da bi z njim pokrili mrliča, ni nehal, dokler ni zvezka prelistal do zadnje strani. Nato Je rekel Študentu, naj prežalcu nekoliko razgali vrat. Ta je storil to In sedaj sta videla oba, častnik In Student, moder znak na njegovem vratu, kakor da bi mu kdo tam sesal kri. In častnik je pogledal -mrtvo ter opazil. da je bil vstrel natančno na tistem mestu dekletovega vratu, kakor ugriz pri prežalcu. Skomizgnil je In rekel: »Položite ta dva skupaj, kakor da sts brat In sestra«. Začudili so se, vendar so izvršili ukaz. Ko so sedaj hoteli nagrnltl kamenje nad njima, 80 pred tem Se hitro preiskali njegove žepe, vendar niso naSlI ničesar v njih. Iz žepa njegove bluze, ki so jo nazadnje preiskali, pa F.o privlekli prgišče temnordečlh močno dlSe-iMh rož. Sedaj je častnik vdruglč skomizgnil in rekel; »Dajte rože do polovice v njeno in do druge polovice v njegovo roko«. To so storili in dvignili težke pečine čez temeljne kamne. Častnik, ki je Se nekaj zamrmljal, je stopal po pobočju do svojega položaja. Pri svitu bak--Ije je pripisal svoja, opazovanja na Se prosti prostoir zvezka; vendar je moral, ker je bita njegova pisava nekam neokretna, pridodatl Se en list. Pri tem Je postala polnoč, In znenada Je začel spodaj v globeli tuliti volk, da bi lahko ganil kamenje. Drl ae je tn bil tako glaaan, da ao se možje skupine zbudili in se usedli. Zdelo se Je, kakor da bi tam spodaj kdo spravil a poti kamenje, tako Je rožljalo in ropotalo v globini. Ko Je ura kazala na eno, Je utihnila žival a Se zadnjim divjim zdihljajem in niso ga več slHall to noč. Proti tretji url Je priSel sel čez vrh, ki Je povedal, da prihajajo Nemci po cesti navzdol In da bodo gotovo že ob zori napadli. Tu ao si pripravili svoje puške. * Pripis vodje atotmlje neke enote gorakih lovoer Pod snežnimi stenami Durmitorja, ki Je molel v sinje nebo 1943. leta, so nemSki gorski lovci že v Jutranjem svitu napadli nasprotnika, ki se Je utrdil na Krasu in т zmedi kamnov "a^tal popolnoma neviden. Dve stf^tnljl gorskih lovcev ata al korak za korakom izsilile pot do vrha. Z ročnimi granatami In bajoneti so vdrli, ko je vod pod po-velj.stvom nekega poročnika obšel nasprotnika, v luknje pečin in si poiskali zmage iz goščav, v katerih je cvetel svišč. Ko so preiskovali mrliče glede listin In Izkazov, so našli pri častniku skupine pisanko, ki so jo shranili in jo Izročili enoto spremljajočemu tolmaču, da jo prevede. Vsebovala je življensko zgodbo dekleta iz gor. Rojeni na begu, ubiti na begu, Je bilo vse njeno življenje en sam divji lov skozi vse dneve in tedne njenega življenja. Brez vere je zrasla, in je bila brez vsakega občutka ljubezni In zvestobe. Tako je postala volkulja, kakor se Je sama označila, prekanjena In neusmiljenega značaja, kljubovalna in predrzna, pri tem pa Je imela tisto modrost, ki večkrat odlikuje divje zveri. Nihče Se ne bo mogel povedati, kaj Jo Je priganjalo, da je napisala zgodbo svojega življenja v tej obliki, in vendar Joi se skoraj zdelo, kakor da je mislila na svoje sestre, ko Je pisala; kakor da je želela, da bi živo videla vso svojo stisko, da bi razumela svoj konec, da bi mogla doumeti k rižev pot, po katerem Je moral Iti del prebivalstva med Kolpo In Mo-ravo, ker je tako hotela peščica nečloveških In židovskih, sovražnosti polnih povzročiteljev, In kakor da bi bila rada vldćla, da bi bilo vse to prihranjeno ljudem drugih dolin in gora v evropskih deželah. Čeprav Je bil njen grob precej natančno o-pisan, ga vendar nihče ni naSel. Konec. № ) Kojišče Aprili ja — Nettuiio. TinH c«*to ApAlMjm — Nettuiu) »koraj »talno težko obetreljujejo. Vrne hlSe »o postale mame mrvallne. (JPIC-Aufnahrne: Krieg^berichter Koch, A ti., M.) Iz vseh krajev sveta v ok\lru oeJirbe Ino^emoev, ki jo je izvršila Deutsche Arbeitefront, je vozilo veega skupaj do konca 1943. leta 3506 posebnih vlakov za dopuetnike In take, ki 90 opravičeni do vožnje k rodbinam, z 1,21* 952 možmi v 12 evropskih držav. NorveAka •octnlnjt orpwilzmclj* зж oblikovanje prodtega čaea; ljudsko prosveto, določitev dela, socialno ekrtietvo. Sport, umetnost In %a bavo si je nekako sporedno z nemSko NSG »Kraft durch Freude« nadelo ime »Sonce r delu«. P(*llcna eveea т Generalberfrlto Kntlandu je ustanovila celo vrsto skupnih učnih delavnic za male obrate, v katerih dobijo vajenci ob prosti hrani in stanovanju brezplačno te- meljno izobrazbo. Učne delavnice začnejo poslovati te dni. lendeebivuernsohaft — Danzig — Weetpreo-Ben je doslej naetavila 50 v vojni poškodovanih kot camostojne kmete. Omembe vredno je da #e nahajajo med njimi udeleženci prve in druge svetovne vojne. Nek cfh v rheloeko-weetfatekem indtistrij-вкскп okraju je za primer, če bi se tvomlSka kuhinja ali domača ognjlSča uslužbencev pc^ drla po udejstvovanju sovražnika, pripravil kuhinjo v rovu, ki lahko obratuje tudi za množice. ' . Iz Vzhoda se je po petih mesecih vmll komorni orkester Wegrensteln, ki Šteje M mož. V službi oskrbovanja čet po KDF je Izvršil ta orkeeter Jest turnej na Vzhodu, ki eo se Izvršili v razdobju dveli in četrt leta. Vrh tega je. obiskal Balkan In priredil koncerte v Grčiji, Bolgariji in Srbiji. V neki razstreljeni hiši, 400 metrov za fronto, je godba svirala vojakom, preden so opravili službo v prvih linijah. V Kciluu Imajo fciko zvane vlake Z pri cestnih železnicah, na katerih se smejo voziti samo v poklicih zaposleni imetniki časovnih vozovnic, V DUsseldorfu so pa uredili stvar tako, da se v času od 16.30 do 18. ure prevažajo na vseh progah samo v poklicih zaposleni, ki se kot taki lahko Izkažejo s potrdilom. Deutsche Arbeitefront Gaua Kurheesen ae јз dogovorila z vsemi prodajalnami živil tako, da se v poklicih zaposlenim ženam potrebščina izročajo na podlagi v omarico vrženega naro-čilnega lista tudi po delopustu. Iz WelUngtona na Novem Zelandu poročajo, da so ribiči pri Taurangi ujeli ogromnega morskega volka. Žival je tehtala nad tisoč funtov, kar pomeni svojevrsten rekord pri družini teh požeruhov. Ob tej priliki beležijo ameriški listi še drugo zanimivost Iz ribiškega življenja. Ob ameriški obali ao ribiči vlovlU ogromno črno polenovko, ki je tehtala 640 funtov. Nek kmet Iz Opatjega aela na Goriškem je delal s svojim sinom na polju ter je pri delu zadel na bombo, ki je v trenutku eksplodirala. Posledice eksplozije eo bile usodne. Kmet je kmalu po eksploziji podlegel ranam, sina pa so morali prepeljati v goriško bolnišnico. Yvette GuUbert, nedavno umrla francoska igralka, je zapustila zbirko, ki vsebuje nad 80.000 popevk vseh narodov In časov, ki jih je zbrala Iz vseh atranl sveta na svojih gostovanjih v dolgih desetletjih. Zbirka, ki je z ozirom na svoje bogato obilje neprekosljlva, ima pomembno kulturno in umetnostno zgodovinsko vrednost. Nek lastnik kokoši v westfalskl občini, ki je Imela vsega skupaj 30 kokoši, je imel dolžnost, da je glede 25 kokoši oddal običajno število jajc. V letu 1&42. je pa spravil vsega skupaj 230 komadov, tako da je na vsako kokoš odpadel letni pridelek komaj deset jajc; tak kontingent je seveda zbudil pozornost pristojnih oblasti. Pred sodiščem se je poskušal lastnik kokoši zagovarjati s tem, da mu kokoši slabo nesejo, vendar a tem nI'uspel In je bil zaradi- prekrška proti zakonitim določilom obsojen na šest mesecev zapora. V medicinskih krogih je vzbujal zelo veliko pozornost primer, s katerim ae je znanost pečala že več desetletij; sedaj je.zaključen po smrti pacienta. V mestecu Schian je živel atru-gar Adalbert Kloos skozi celih 15 let samo z umetnim hranjenjem. 1929. leta je ta usmiljenja vredni človek dobil oteklino v goltancu in prišel na kliniko. Ta oteklina je tako narasla, da je polagoma izpolnila vse grlo. In da bolnik, ki so ga najprej prehranjevaU a кдДо, nI mogel več prejemati niti tekoče hrane. Bil bi takrat brez rešitve umrl, da ae ni rodeCl primarij bolnišnice odločil k emeli operadjl. Uvedel je T telo gumljaato cev, ko je želodcu dal novo odprtino, in dal pacienta, ki je naio dobil čudno Ime >mo4 brez uet«, prehranjevati skozi to cevko. Poeegr je imel uapeh in will bolniku žlvijeajer'Seveđa od tega časa nI Jmel nobenih občutkov okusa, ki ga alcer povzročajo jedi. Neka zdravnica v IJtaananneatadtu Je prejela plamo, v katerem je bila pozvane, da naj položi pred svoje atancvanje zavoj s denarjem in različnimi vredBoetnlml predmeti. Zdravnica je na videz uetregla zahtevi, 1и«11јета1<ж, katerega ao v trenutku, ko je hotel zapiettU z zavojem hišo, aretirali kriminalni uradniki. Redkokeđa] se zgodi, da prejme kdo ote rvo-jem rojstnem dnevu čestitke od 60 neposrednih potomcev. Najstarejšemu prebivalcu тав! Hofbieber v okrožju Fulda, Kaeperju KHl-berju je čestitalo k njegovemu 89. pojetnemu dnevu nič manj kot aedem otrok, 90 vnukov In 20 pravnukov. Die Eidechse Isolde blinzeit / Liebesno/elle yon ludwig C. von Т6Ш Stephen von TakAci lleB *einen Bllck flber den liebllchen Кбгрвг der Aphrodite von 5*1-lust glelten. Sle schien mit unendlich^anlten naften aus dem dunlcelnden Laubwerk In die sonnlge Lichtung das kleinen SchloBteichea ru trelen. Auf dem schreitenden steinernen Fufl entdeckte er elne zlerliche Eidechse, die offenbar keln eigenwilllges Zierat au* ariinllchmatter Bronze war, denn der Hals des Tlerchena bebte und die runden, glilzern-den Augen aahen Ihn aufmerksam an. »Ich bin der Trflger einer heiklen Mission«, be-merkt* Stephen. — »Und warum gerade Sie?« fragte das MSdchen, da* neben ihm aul der Bank ааВ und Ihn nicht minder aufmerksam bstrachtete. Stephen zuckte die Achseln. rDieselbe Frage habe Ich Ihrem Vater ge-f'elU, Ilka! Er saqt. ich wSre als Freund der Famille und als Mann mit angegrauten Schli-fen und... nun ja, er meint eben, ich wire die geeignele Person, mil Ihnen ein ernstes T/ort ru sprecheni« — »Damit meint er Ihren l-^tzten Roman und die Unzahl Ihrer Damen-hekanntschallen«, sagte Ilka. »Er sieht in Ihnen einen gewiegten Ksnner der weibli-chen Psyche. "Obrigens mit vollem Recht. Jeder Frau vrird schwach in Ihrer Nihe, mich eingeschlossen ...« — »Spotten Sie nicht«, s'gte er unwilliq. — »Jede liebt Sie«, nlckte Ilka. »Selbst Isolde blickt Sie bewundemd ani« Das Mftdchen zeigle auf die Eidechse, die Inzwischen einer Mvlcke habhaft geworden war, deren Heine iedoch unierkaut aus Ihrem Maul hingen, well sie in die Bctrachtung des Mannes versunken war. »Das will etwas be-deuten, Stephan«, sagte Ilka. »Isolde wohnt TU Aphrodltens FOBen und welfl Qber I.iebes-dinge Bescheldl« — Stephan blickte die Eidechse stlmrunzelnd an und zwang sich lu elnem LSchaln. »Die Rosenoirlanden mei-ner SOnden stehrn nicht zur DisVurrion. I'ka! Hingegen etwas anderes. Ich habe Sle schon als "kleines MSdchen gekannt, nicht wahr, kaum spannenhoch waren Sie damals, Ich bin Ihr v«terlicher Freund und deshalb...« — »Dai stlmmt nicht«, sagte Ilka — »Schftn, aber jeden'alls bin ich Ihr Freund. Ihre Eltem machen sich Sorgen um Sie, well Sie schon den dritten Helratsantrag ausgeschlagen ha-ben, lauter achtbare, wohlfundierte Partlen. Auf ihre Fragen und Vorstellungen antwor-ten Sie mit einem Achselzucken. Ihre Eltern slnd der Ansicht, daB Sie im heiratsfahigen Alter stehen, auBerdem llegt ihnen natOrlich daran, daB Ihr zukOnftlger Gatte etwas von Landwlrtschaft vsrsteht, damit er einmal das Gut (ibernehmen kann. Ich bin zwar der Ansicht, daB Sie (Or die Ehe noch vlel zu |ung slnd...« — »Da« stlmmt auch nicht«, be-merk'e das MSdchen. — »Sie sind erschrek-kend Jung«, beharrte er, »aber Ich habe nun einmal den Auftrag, Ihr Gewlssen zu erfor-schen!« — »Sle reden wle ein Pastor«, IS-chelte Ilka. »Warum sind Sie so zornig, Stephan?« Er ?rh1'ig mlt der F^ust auf die Bank. »Ich bin nicht zornig. Ich bin guter Dinge. Und jetzt sagen Sie mir, warum Sie von den Be-werbungen dieser ... dieser jungen MMnner nichts wissen wollen?« — Ilka zog mlt der FuBsoltze ein Fracezelchen in den Wegkles und betrachtete Ihr Werk. »Verstehen Sie eigentlich etwas von Landwlrtschaft, Stephan?« — »Was soil diese Frage? Sie weichen mir aus, Ilka! Sagen Sie mir lleber, warum Sie von den Bewerbungen ...« — Das Med-chen nlckte. »Vater hat recht, Ich kann Ihnen nichts vorscbwelg'^n. Stephan! Sie, mlt Ihrem "i^frlenenen Scharfblick, wQrden die Wahr-heit sofort erraten. Also, ћбг.п Sle; Es gibt etnen Mann, den Ich heireten wOrdel« — Stephan starrle sie an. »Was? Sie, ein halbes Kind, II ^ben elp.en ,.. wer 1st dieser Bur-'.che? ... Sie wollen es nicht saqfn? SchOn 'ch dar' дЧег -wrh! ann'*"---- dafi er elne passend- Parite ist?« — »^r paBt srhr gut zu mir«, sagte Ilka sanft, »iiberau* gut... er v/olR es blofl nicht!« — »Nun, ein Gels'.ss-kind scheint er nicht zu sein«, bemerkte Stephen. »Es 1st bekanntlich kelne Kunst, in fiadeheneugen zu lesen... aber dies* ]un-gen Leute wissen wenlgl« — »Oh, er 1st nicht sehr )ung... er hat Hebe graue SchlS-fenl« — »Was hat er?« rlef Stephan aufge-bracht, »Graue Scblafen? Der Mensch besltzt )d elne unerhftrte Anmaflungl Unsereiner wCrde sich nicht Iir Traum... liebt er Sie v.enlgstens?« — »Ach, wenn Ich das wttflte«, s uizte Ilka. — »Was, in drei Teufels Namen, soil er sonst tun, als Sie Heben?« sagte er zornig. »Sie, ein jurges, schSnes, strahlendes --s hčpf und er, ein r - -fthnllcher Mann---Was ' nun r schehen?« — »Ich ich werde Ihm einen Heiratsantrag J"«*;"® mOssenl« — »Das werden Sie nicht t schrle Stephan. I h dulde sich ein m alien Kamel an den Hais wer ^Ir wurde pietzllch seiner Erregung gewahr und verstummte erschreckt. e n . 9^9 duster aber die stelnerne Grazle dor Gdttin und haftete wieder euf der Eidechse. Isol-dens Mftulchen elfnete sich um ein Gerlnges und die Mackenbeine verschwanden. Ihre Auqenlider flatterten ... er hatte wahrhaf-tlg den Eindruck, als ob ihn das kluge Tier verschl.^gen zubllnzelte. Er drehte langsam den Kopf und s'arrte In Ilkas Geslcht aber da^ sich elne sanfte R6te stahl. »Ilka, verzelhen Sie den verruckten, aus-qefallenen, herrlichen Gedanken... Ich bitte Sle, Ilka... melnen Sle viellaicht mich?« In diesem Augenblick huschte Isolde aber den steinernen FuB und verschwand. Die Nacht iit lang ... Es gibt sie noch, dlese, hm, dlese welBen HenkelgefaBq, aus Porzellan, die ein Gott sel Dank wenig beachtetes Dasein Im Nacht-tischchen fahren. Bel einem Einkau! wurde mir uniangst Ihre hartnackige Exlstenz slnn-fallig vor Augen geiiihrt. Elne Frau, bombengeschadigt, am Rande der Fanizig, brillenbewehrt, ein wenlg un- beholien, verlangte In elnem Hauihaltartl-kelgeschaft halbiaut danach und der ver-kSufer brachte tateftchllch »o Slegesbewuflt .telite « rP als ob e. sich um "'5 handle, und enHernte S-^^mu Habavoll und pedantlsch die letiten Holtwollenfasem. Die Kundin ledooh war mil dem Modeli nicht elnverstanden. Abwagend ruhten lan-ae ihre Bllcke auJ dem GefSĐ. War •• Ihr ru teuer, zu schllcht, zu ротрбв? Hall* #« einen Defekt? Nein, nichts Ton ali dem; »■ war ichr, ich konnte es gani deutlioh hfiren, lu groB, lawohl, lu groBi Der Verkaufer, anschelnend »In Ktaim alter Schule, lleB sich nicht aus der Fassung bringen, die bel dem ominftsen Gegenstand Obrigens mlt glSnzendem, frledensmaBlgem Goldrand verzlert war. Elndrlngllch segle er zu der Dame: »Gnfidlge Frau, die Nacht 1st lang!« WuBten Sie schon.., ... daB die Solar BSume slngen кбппепТ In-sekten iressen zahllose LAcher In die Ast* und Zweige dieser BSume, durch die sich der Wind unter Jammertfinen preBt. ... dali der Komponist des elnst aus der Nachkriegszeit sattsam bekannten »Ausgerechnet Bananen« damit vier Mililo-nen Dollar verdient hal, wShrend Beethoven fOr elne ganze Anzahl seiner Melsterwerke nur 2000 Gulden erhieltf ..daB der Albatros die gr6Bl« Ausdeuer Im Fllegen hat? Er kann oft woohenlang flle-gen, ohne lu ruhen. _ . . , daB man unweit des StSdtchens Platlllng In Niederbayern ein Denkmal fOr die Laus errichtet hat? Es soil an elne dort Im Welt-krieg entstandene Entlausungsanstalt erln-nern, zu der elne eigen* Bahnllnle gelegt wurde. ... d«B Nervpnspeziallsten durch elne Priifung des Daumens leststellen кбппеп, ob ihrem Patlenten die Geiahr einer Gehirnpa-ralyse droht? 8. marca 1944. KARAWANKEX BOTK 8tran 5. — iter. t9. Krcis Kraiaburg Kralnburg. (IJ prosvetnega, itrlje-_ ) &')V meaeou marcu 1944. leta se bo tukaj zopet vršila cela vrsta priljubljenih predstav Umetniki v predavanju, pevske in plesn« ter odlična artistična predavanja bodo v ®KVlnj oekrbe vojakov kakor tudi prebivalstva -^e»ta kot vedno razveseljevali in zbujali ob-i-udovanje. Pod naslovi »Heitere Kleinkunst tinst und jetzt« (Vesela drobna umetnost вд-KOĆ In danes), >Eln Liederabend« (pevski v». wr), pestra vrsta zvočnega filma In operete ^ del Sostala, Zellerja, GoeUeja, Leh&ija, "entechlceja in Grotheja z znano operno pevko Anno Marly, »Zwei heitere Stunden wie re-funden« (Dve veseli uri kakor nalašč), vari-tejski večer s posebno izbranim programom, -- se vrše te prireditve, katerih čas bo prebi-vairtvu pravočasno objavljen po lepakih aa У-.од In plakatih т izložbah večjih kralntoitr-ćkih prodajaln. Kraini>urg. (Slavje Herit Wesseln in spre jem eiaoev NSDAP.) V Krala-,8^ M je vrnile dojmljivo slavje Horet-Wee-sei* v zvezi s sprejemom nad 100 novih ffla-ii^i * Vod fanfar HJ je uvedel e svo- J mi ivoki to elavje, ki ao mu dali obeležje I reki, ijsvajeai po 8ing- und Spiel- scitAr učiteljišča. (%еМпуев1еиг Pg. Brahmeler J® ■* »rce segajočih besedah (^leal uro sk>ve№ ^ groba Horst-Weseel* v Berlinu. Nato je [ Franz Kende т »vojem govoru <фо#ог11 globlji pomen eloveene ure in na novo vato-PlvSe člane stranke na dolžnosti, ki jih morajo sedaj Izpolniti. Tudi Ortsgnippenlelter Pg. JiMJgschaffer jim je govoril In vsak mu je po-r<*o obljubil zveetobo FUhrerju. S počastitvijo FUhretja je bila evetostna aloveen^ z&kljueina. Meje »siromaštva« in »bede« Odkritje Lloyda Georgea - Zanimivi otriBki Iz britanske socialne politike 1Л«Љ»о je An ч»|* vatcQuUti T tedna ed & do U. marca od 184« do (. ure. Krels Radmannsdori Vel^ CKr*l,l,lt*r dr. Hoch»tel. J i ® govori 1.) Dn# 27. frt)ruarja Je govoril Kreislelter dr. Hocheteiner zbranim Nem-cem Or^gnippe Veldes. V daljSih dojmljivlh ovajanjih je dal govornik pr^led o eplošnem Položiju ob poeebnem uvaževanju gorenjekih гаипег. Veldee, (Pester večer za zimako po-™0c v strankinem domu.) Pri pestrem večeru, ki ga Je dne 23. februarja priredila neka stotnlja policije т korist zimske Pojni^, BO za umetnost vneti možje policije Оад iz svoje srede napovedovalca (Heinza Re-^a), godalni in pevski ebor (slxmi vodja ^aul Rainer). Max OrUner je Igral na eitrah jodlal. Koncertni mojster Schulze, ki ga J® Odlično spremljal njegov tovariš Malchin-je kakor že večkrat pokazal svoje znanje kot goslač In čellst. >Ferry< (kdo ga ne po-zna!) je igral naslovno vlogo v groteskni eno-dejanki >Starlnar«, ki Jo je sam spisal. Ing* Tofels in Julius Tlltmer mlado zakonsko dvo-g^^tkatere sreča ee j« začela lahko majati Дгадц^оЦјаДоуапја vrednih ne4K>razumov. RodlHnaka kronika iz Gorenfsfce Kreis Krainburg Kvplechenwftseem. Rodili so se: Margaret* Beiislak. Zwischenwassem; Julie Kowatsch, Swetle; 'Albin Koschier, Bresowitz. — Umrla je: Maria Zweiner, Untersenltza. St. Georgen: Rojstva v mesecu februarju: Maria Liuskowetz, St. Georgen, Vinzena Schspounik, Winkiem, Josef Frohllcli, Wai-saoh, Anna Sagsr, Bt. Georgen, Anna Kesch-^^(^kelstetten, Anna Grlletz, Trata, Ka-simlr Wascher, Krainburg, Wart, Anna Per-Qan, Prepratscheu, Johann Bukounlk, Adergas. Umrli so: Michael Markun, St. Georgen, ^anzlska Brodcr, Hrasti«, Maria Bobner, Winklem, Matthias Gorenetz, St. Georgen, Gregor KunUt, Mitterdorf, Fronzlska Jeko-^*tz, St. Georgen, Franz Praust, Hrastie. tlrkiach. Rojstva v mesecu februarju: Va-^вИп Delowetz, Stefansberg, Anton Tschebul, Zirklach, Valentin Trobeuscliek, Sldrasch, Ma-^ Supla, St. Martin. — Umrli so: Andreas ^Ika, St. Martin. Johann Sormano, Dworie. Johann Urbanz, Bt. Martin. Nogavice na dekliški izkaznici za obleke Nakup na izkaznice za obleko deklic do kon-(smega 15. leta je tako kot za ostale otroke prost. To velja tudi potem, kadar so označene г Miadvellkoet« (»tTbergrUfle«). Iz tega je гм-vidno. da se lahko na take karte s to označbo kupijo na zapadle točke in kontrolne od rezke za nogavice tudi ženske nogavice. Dobivanle sladkorja ie preloženo napre] Kakor smo že objavili, so morali imetniki ^elchszuckerkarte (državne nakaznice za slad-že v 69. dodelitveni periodi, torej pred Aarcem prevzeti sladkor, ki Jim je pristojal 60. dodelltveno periodo, to Je za čas od ^ %arca do %. aprila. Odrezki ReiicbazUcker-k^rte za 60. dodelltveno periodo so torej ie ftiarca zgubili svojo veljavo, dasl se pred-"'k glasi drugače. Ravno tako morajo imet-'I'kl Reichszuckerkart prevzeti sladkor, ki jim prlstoji za 61. In 62. dodelltveno periodo, to je *a čas od 3. aprila do 28. maja. 1944., že v dodelitveni periodi, torej v času od 6. mar-do 2. aprila. % @1. ta 62. dodelltveno periodo predvideni odrezki Reichszuckerkart zgu-be Svojo veljavo že 2. aprila 1944., dasl se glwi predtlsk drugače. Vsi* potrošniki se to-f zBova opozarjajo, da se mora za 61. 1 ,^*^*iitveno periodo pristoječi sladkor J anusiu %omjlh izvajanj prevzeti preje. ♦ v nastane za potroenlke nujna po« i^ba, da ustrezno gospodarijo s količinami ladkorja, ki jih prejeli vnaprej za te do-•litvene ^rlode, in si uredijo svojo potrošnjo 'ЗДо, da bo sladkor Se zadostoval do konca ^delitvene periode. Kdor bo porabil ta *"™u>r preje, pač pozneje nobenega ne bo Imel. Položa) v britanskih premogovnikih je poglavje, ki stalno vznemirja vlado. Premalo se Izkoplje premoga. Za 12 milijonov ton je nazadoval izkop nasproti letu 1943. Stavke so na dnevnem redu. Rudarji, ki so pozvani k vojakom, se branijo na vse krlplje, da bi se vrnili v rudnike. Raje na fronti, kot v peklu britanskih rudnikov. Minister za dela Sevan je poskušal ж žrebanjem dobiti »prostovoljne« delovne moči za rudarstvo, pa s* mu je poskus ponesrečil. »Bevan Boys«, tako iRtenujejo Izžrebane — po večini so iz boljših plasti —, se čisto nič ne znajdejo v delovnem postopku. Te razmere so napotile velik časopis »News Chronicle«, da je priredil neke vrste anketo: Kaj ni v redu v naiih rudnikih? Izmed doSlih odgovo-rov prlobčujemo tukaj le nekaj. TI povedo dovolj nedvoumno, kaj m v redu т angleških rudnikih. Osvetljujejo neverjetne razmere, pod katerimi se mora tam delati, odkrivajo barbarsko suženjstvo nesrečnih, brazpravnih in nezaščitenih IjudL Nek angleški vojak piše, »Moj oče )• bil pred približno desetimi meseci ubit т nekem rudniku, ko sem se jaz nahajal v Severni Afriki. Bil je 66 let star in je od svojega 11. življenjskega leta delal v rovu. Posvetil Je torej vse svoje življenje nalogi, da koplje premog za naše tovarne in našo mornarico. Kaj je prejel za to? Nič drugega, kakor nevarnost, da umre od lakote, če je, kar se je često zgodilo, med kakšno krizo postal brez posla.« Nek rudar iz Južnega Walesa: »Obiskovalca naših rudnikov, ki je brez predsodkov, bi. presenetilo, če pri nas ne bi mogel odkriti nobenih bolniških sob aH kantin. Obiskovalec bi pri na# dobil tudi prvovrstna pojasnila o tem, zakaj je razširjeno toliko smrtnih bolezni. Nedostaja vsake higienske obrambe.« »Nek drugi rudar: Zares zahtevajo preveč od britanskih rudarjev. Zakaj naj bi morali garati ob čim najslabših delovnih prilikah pod zemljo in se morali zadovoljiti po končanem delu s slabimi, nehigienskimi tta-novemjsklmi razmerami! Zgolj zato, da bi napolnili žepe angleške dvorne plasti.« V to poglavje spada tudi teorija o »meji siromaštva in bede«, ki jo jq odkril Lloyd George In jo razvijal pred avditorijem oxfordskih profesorjev in dijakov. »V Angliji nahajamo«, je rekel, »nekaj takega, kar bi najraje imenoval mejo revščine. Je to tista linija, pod katero žive milijoni ljudi in životarijo v tej bogati deželi, kjer trpe zaradi nezadostne prehrane in obleke ter radi ne-možnostl, da bi spravili svoje življenje na dostojen nivo. Potem Imamo še neko drugo linijo, linijo bede. Ta ne pomeni samo revščine, lakote In pomanjkanja, ampak življenjske prilike, ki se ne morejo več spraviti v sklad z bistvom civiliziranega obstanka. VisoKe sovražnikove zgabe na Vzliodn Ponovni obrambni nspebi f prostora pri Rogačevn, VItebskn in Nevln Oberkommendo d«r Webrroacht J« dne S. marca objavlloi V južnem delu vjhodne fronte je bilo včeraj samo krajevno bojno delovanje. Odredi bojnih letal ao napadli v prostoru Polono j* — Sepetovka z dobrim uspehom zbiranja bolj-ieviških čet. Severno od Rogafieva je nasprotnik pripeljal nadaljnje divizije In nadaljevali s svojimi trdovratnimi prodornimi poskusi. V hudih bojih so naSe čete odstrelile 20 oklopnjakov In si priborile popoln obrambni uspeh. Pri Vitebsku so preSll Sovjeti s skupinami pehote in oklopnjakov v dveh odsekih v napad. Pri uspešni obrambi smo jugovzhodno od Vitebska odstrelili 14 izmed 18 napadajočih oklopnjakov, vtem ko so severozahodno od mesta jurlino topništvo In orožja obrambe proti oklopnjakom uničile "u j" oklopnjakov, ki so prodrli. Severo-sahodno od Nevla i« trajajo trdi obrambni boji. BoljSevlkl so Imeli pri svojih brezuspešnih napadih visoke zgube. Vtem ko so spodleteli sovražni napadi jugovzhodno od Pskova, se vrše še silni boji ob Narvi z napadajočimi Sovjeti. V mostišču pri Nettunu so na*# čete z dobrim uspehom Izvršile številna podvzetja udarnih čet. Odredi bojnih letalcev so pri Anziu in Nettunu težko zadeli dva rušilca in eno prevozno ladjo s 7000 brt. Pri podvzetju udarnih čet ob jadranski obali smo uničili tri sovražne oklopnjake In pognali v zrak neko skladišče municije in gonilne snovi s posadko vred. Lahke nemške pomorske bojne sHe so z opaženim učinkom obstreljevale pristanišče Bastla na Korziki. Dne 3. marca so v opoldanskih urah ped# vzele skupine severnoameriških bombnikov z močno zaščito lovcev ob strnjeni plasti oblakov zastrahovaln« napade na kraje v Zapadoi in JugozapadnI Nemčiji. Dasl je vreme zelo oviralo, je bilo sestreljenih 19 sovražnih letal. V pretekli noči so odvrgla nekatera sovražna vznemirjevalna letala bombe nad rhelnsko-mrestfalsko pokrajino. Odbiti novi sovletsU napadi (Nadaljevanje z 2. strani.) sevemonemško obrežje. Po daleč razstreee-nih, odvrženih bombah so nastale škode т stanovanjskih okoliših nekaterih krajev in v kmečkih občinah. Sile zračne obrambe pri zračnem orožju In vojni mornarici so uničile 21 sovražnih letal. Sovražna vznemirjevalna letala so v pretekli noči odvrgla bombe nad Zapadno in Severozapadno Nemčijo, Polagoma nvldevaio Kockhobo, 7. marca. V Washington* so po zadnjih vojnih izkušnjah splošno uvideli, da v Nemčiji ne bo poloma, javlja londonski »Dally Mali«. Vojaški strokovnjaki, ki so bill dosedaj prepričani, da se more ukloniti Nemčija samo z zračnimi - napadi, molčijo. Zadnji člen v verigi razočaranj pa Je vojni pohod, ki je obtičal južno od Kima, pri čei^sr se lahko govori o vseh mogočih stvareh, samo ne o nemški kapitulaciji. Vesti iz Ljubljane in okolice Zgled, ki fa Je trebn posnemftti na Gorenjskem. Nekateri kraji na Goriškem se se, kakor poroča torkov »Slovenec«, že odločno za-6*11 otresatl komunUtlčne strahovlade. Javno mnenje na Goriškem se vse bolj odvrača od komunizma. Deloma so k temu pripomogli zločini, k( se jim komunisti n« morejo odreči, Kakor se ne more volk odreči svoji krvoželjnl naravi, še bolj pa zgled, ki eo ga ljudje dobili v nekaterih pogumnih fantih in možeh, ki so že prijeli za orožje in se že dejansko bore proti komunizmu. Tako so po svoji znani navadi komunistične tolpe pridrle v Dornberg na Goriškem ter začel* # 1д grožnjami mobilizirati fante to može v svoje bandltske oddelke. Niso pa tokrat računali z odločnostjo ljudi. Prisilni mobilizirancl so se kmalu znaSll Jn v hipu navalili na komuniste. Nekaj ao jih razorožili, drugi pa so prestraSenl zbežali aU pa se poskrili. Zgled Dornberčanov jasno kaže, kaj vse se lahko naredi, kjer je doma pogum in odločnost. Visoka krvna žrtev dolenjske župnije. Ljubljansko »Jutro« poroča: župnija Skocljan pri Turjaku spada v Ljubljanski pokrajini prej med majhne kakor med velike župnije. In vendar je samo ta župnija v enem samem letu, v preteklem letu 1943. položila življenje 45 svojih župljanov, krepkih mož in fantov, na oltar svoje domovine v borbi proti ubijalskemu In krvoločnemu komunizmu. Največ žrtev sta zahtevala junaška obramba Turjaka pred besnim napadom združenih komunistov In badoljevcev sredi septembra ter nekaj dni nato zverinski pokolj ujetih turjaških branilcev v Velikih Laščah. Neznoeen teror med komunisti. Prisilni mo-blUzlranec, ki se mu je posrečilo uiti Iz komunističnih tolp, pripoveduje po poročilu ljubljanskega lista »Slovenca« o neznosnem terorju, ki vlada med tolpami. Opisuje primer, ko je bil ustreljen komunistični komandir, ker je v borbi doživel neuspeh. Bil je poslan s svojo skupino ter z enim protitankovskim topom ned n^l nemški oddelek. Toda top je Izstrelil komaj nekaj granat, ko so že prldrll nemški vojaki In v hipu obkolili tolpo, tako da se je le nekaterlip posrečilo uiti. Med drugim si je rešil življenje tudi komunistični poveljnik čete. Pri svojem vodstvu pa je zaradi tega padel v nemiloet ta Ml obsojen na smrt. BU je ustreljen pred zborom cele komunistične »divizije« kot Izdajalec, ker je zapravil top. Ko je ta komandir stal pred jamo, je Se zaklical, tik preden so počile puške: »Tovariši, to sem si zaslužil po štiriindvajsetih mesecih borbe!* Puške so počile In dveletni navdušeni komunistični priganjač se je zvrnil v jamo. Tak teror vlada med komunističnimi tolpami, medtem ko komunistična propaganda po drugi strani trdi, da vlada v hribih enakost in svo« boda! Vedno več bolezni med komunisti. Ljubljanski »Slovenec« poroča, da se skrajno bedno življenje med komunističnimi topami stopnjuje sedaj z vedno bolj naraščajočim tifusom, ki ponekod že kar epldemlčno razsaja med komunističnimi oddelki. Kom'-nlstlčno vodstvo je bilo prlmorano da uvede med svoje tolpe pouk o čuvanju pred to nalezljivo boleznijo. Uš, ki prenaša tifus, se je tako razpasla, da pomeni že najbolj nevarnega nasprotnika komunistov. — Zdravstveni odsek pri komunistih nabija sedaj lepake po hišah, kjer opozarja ljudi pred nevarnostjo, ki jo s seboj prinaša uš. Komunisti morijo tudi na Primorskem. Ljubljansko »Jutro« priobčuje: Sedaj pa prihaja iz Gorice poročilo, da je OF pred nekaj dnevi priznala tudi »likvidacijo«, torej umor 15 primorskih rojakov. Umorjeni so bili že 5. novembra, a komunisti so ta svoj zločin doslej skrbno prikrivali, da jih ne bi ljudje prehitro spregledali. Med temi 15 žrtvami so tudi trije duhovniki: župnik Supln ter kaplana Piščanec In Sluga. To komunistično naknadno priznanje dokazuje, da so v polni meri utemeljene tudi vesti o drugih komunističnih umorih, čeprav jih komunisti označujejo Se za neresnične. Saj so tudi umor teh treh duhovnikov in njihovih sotrpinov poprej ogorčeno zanikali. Primorsko ljudstvo; v kolikor Se nI spregledalo zločinske komunistične Igre, pa mora na teb primerih spoznati, da je OF v njenih krajih prav tako samokomunistlčna in ravno tako krvoločno zločinska, kakor se je to pokazalo v Ljubljanski pokrajini. Zato pe ji mora tudi ono enako strnjeno in enako odločno upreti, kakor je to storilo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine. Predvsem pa je dolžnost primorske Inteligence, da z vsem svojim vplivom pospešuje ta raz/oj, saj bo ж tem prthraoUa primorskemu ljudstvu In njegovim krajem nešteto žrtev in neismeme пежмб#. Oeemdeeetletnlca Ijubljan#keg» goetUnl€ar> Ja. Pred 80 leti se je v Velesovem na Gorenj-вкшп rodil g. JoBip Mač«k, lastnUc znane ljubljanske gostilne tam za vodo. Ljubljani** novice. Tri realne gimnazije «o te dni zopet povzele dolskl pouk. — V pred-pustu je bilo v Ljubljani zopet mnogo porok. Samo v župniji Sv. Petra, kjer je po statistiki iz leta 1942. leta 18231 prebivalcev, jih je bilo v tem predpustu S3. — Oskrba z jabolki je dobra, kar prebivalstvo hvaležno priznava. Doalej je bilo uvoženih okrog 90 vagonov jabolk, ki eo bila v prvi vrsti razdeljena med otroke, starčke in bolnike. — V operi bodo predvajali Puccinijevo opero Воћвте, v kateri bosta prvič nastopili mladi pevki V. Heybalo-va kot Mimi in M. Leynikova kot Musette. — V prihodnjih dneh bodo gojenci operne Sole »Sloga« Imeli prireditev, da predvajajo jav^ nosti naraSčaj mladih pevcev in pevk. Ravne tako bo dne 7. marca predvajanje Glasbene Matice s njenimi gojenpl. — Rektor univerze dr. Mirko Kos je izdal oklic na prebivalstvo Ljubljane za Zimsko pomoč, ki jo je ustanovil predsednik pokr&jinmke uprave т LjuUja* nI, general Rupuik. Skrbnost T oospodlnlstvo z dobrim ravnanjem podaljšamo trpežnoet najrazličnejšim gospodinjskim predmetom, t* vedno pa ne ravnamo pravilno a predme-tlizgumije. Gumi ne prenese niti vročine, niti trajne suše, toda tudi mraz mu škoduje* če v njem zmrzne voda. Zato je potrebna pri hranitvi vodnih cevi, kopalnih kap, gumija« stih grelcev Itd. največja previdnost; preden jih hranimo, jih moramo osušiti. Popolnoma napačno je, če namaetimo gumijaste predmete, da bi se ohranili prožni. Maet škoduje gumiju, prav tako olje, terpentin, petrolej ali eter. če kašnega predmeta Iz gumija že doilgo nismo uporabljali in je postal trd, ga polotimo pred uporabo za pol ure v mlačno vodo, kateri dodamo, če je mogoče, nekaj amoolaka. Plašče in čevlje iz gumija najbolje operemo % mrzlo vodo ali mlačno mllmco. čevlji * gumija xa-dobe lesk, če jih potem še odrgnemo s krpo, namočeno v petroleju. Male okvare namažemo ■ kolofonijeni raztopljenim v špiritu. Vee gumijaste predmete smemo sušiti samo na zraku, ne pa pri peči. Tudi X voščenim platnom večkrat napačno raimamo. Najbolje M da čistiti a toplo vodo, potem ga pa odrgnemo % nekaj kapljioamd mleka. Umazana meat* odr« gnemo z volneno krpo namočeno ▼ petroleju. Okensko usnje se mnogokrat predčasne uniči. Usnje ostane mehko, če ga pred uporabo namakamo eno uro v vodi, kateri dodamo nekoliko salmlaka (2 žlid salmiaka na en liter vode), če je usnje zelo umazano, moramo večkrat obnoviti salmiakovo. vodo. Posušimo g» v senci, poprej pa se mora uenje še nategniti oa vse strani. Naši vojaki pozdravljalo domovino Iz nekega lazarete U т Pragi pozdravlja Slanislaua Kutzler ta Cralnburya, ЛнРГЈПЈ porotcpgicc kportoi drohU V hokeju na ledu je postal letošnji drtavoft prvak Berliner SC, ki si je s tesno 4:8 zmagq v finalu oeemnajstlč priboril ta naslov. * Meddržavno boksarsko мебапј# med Slovaško is Hrvaško se je končalo neodločeno 8:8. * Na smučarsko državno prvenotro т disciplinah, Id se vrši 4., 5. marca v Arlbergvfc je odšel kot zastopnik Kttmtna Alods Schwa* Iz ASlinga. * V Wlmu gre nogometna ииоа akgmi. T zadnjem kolu je preiskrbel za senzacijo ligašU novinec LSV Markersdorf, ki je zmagovalo* Tschammrovega pokala Vienni z neodločenim Izidom 5:5 odvzel dragoceno točko. Vienna je kljub temu ostala na vodilnem mestu z 21 to&. kami, kateri sledi WAC ж 18 in FAC # 1# točkami. * Na evropskem prvenstvu namiznega teotse v Bratislavi na Slovaškem je zmagala Madžarska pred Slovaško, Hrvatsko, Nemčijo, Romunijo itd. V posameznih igrah so prva tri mesta zasedli sami bivši jugoslovaneki igralci In sicer brata Harangoso, ki nastopata za Madžarsko, in Marinko ki nastopa za Slovaško. Svetovna prvakinja kitzijeva je bila v finalni borbi premagana od Madžarke Farkašov#. V dvojicah sta osvojila prvenstvo brata Harangoso. * Nemška državna reprezentanca nemizn^fa tenisa, sestavljena Iz Wlenerjev Wunscha in Bckla ter ABlingerja Strumbla, je gostovala po končanem bratislavskem prvenstvu v različnih slovaških mestih in nnagala v ŽiUnl z 8:2, v Turanjr 4:0, v Prešau 8:0, v Sp. Novi Ves 5:0 in 6:0, medtem ko je osvojila Prltađ-jeva internacionalno prvenstvo Tatranake Lomnlce. * Prvenstvo Wiena v namiznem tenieu si je osvojil Bednar, ki je v finalu premagal državnega prvaka Wunscha ш 9 a, medtem ko je žensko prvenstvo osvojila večkratna svetov-na. prvakinja Pritzijeva. Gau K&mten je prijavil na državno prvenstvo v namiznem tenisu/ ki se vrši 26. in 26. marca v Breslavi, afillnški Gaumeisterpai; Knifitz-StrumbL stran 6. — 19. K A ?; ^ Ц A X K E X BOTE Sreda, 8. majrca 1944. AMTIlCgB BEKkNmMkCniNGEN DBK BB1CH88TATTHALTER IN KXKNTBN. Dt* Ohet det ZiTilTerwaltnnc ta den hetetzten Gebielen Kerntent _npd Krain« mnabbOdancBBteUe) IMi^ Klaeenfurt. den 15. februar 1944. Bekonnhnachmng тов 15. Febrnar 1944 liber Prelee ftlr Sneisekartoffeln in den Monaten MSrz nnd Apt!] 1944. Auf Qroml VerordnunK flher Erzeuererfestpreise fUr HMisekartoffeln.. Fufterkartoffeln and Pabrikkartoffeln im Kar. t^offelwirtSchaftejahr 1943/44 vom 21. August 1943 I, 8- 491) warden die Preise fflr Sppisekartoffeln fUr die Alonate MJra und Apnl 1944 wie folfft feeteasetit: I л i s i š-B I5j )e 100 Eiloarramm in Reicbsmarli Prfl#K«biet i U I II I II I H HrMueerfeetpws frel Verlade- ^etation oder Verla Jestelle . . . 6.90 6.90 7.50 7.50 8.90 8.90 9.50 9.50 Feetpms einschlieBl. Versand-Terteilerepanne frei ЕшоГапк«- »tation ...... ....... 7.70 7.70 8.30 8.30 9.70 9.70 10,30 10.30 Hochetureiee ab Wagiron oder Laeer des Emofanssverteilere bei Seibstabholuns durch den Kleinverteiler 8.50 — 9.10 — 10.50 — 11.10 — HSchstoreise bei Lipferunr frei Lager rtes Kleinverteilers durch den Kmofamtsverteiler . 8.70 — 9.80 — 10.70 — 11.30 — HScfetorpise bed bieferuoe frei Keller dee Verbraucbere durch den Rmofanesvpfteiler..... 9.10 — 9.70 — 11.10 — 11.70 — HBchetpreiee bei Lieferung ab Verkaufeetelle des Kleinverteilers an den Verbraucher: II п I je 100 kg J# бО kg i: . RM 9,— . n.M 4.50 . RM 0.r>3 • RM 0.11 7.S0 9.60 8.40 3.1(0 4.80 4.20 0.« 0.56 0.48 0.0« 0.12 0.10 11,— 9.80 11.no 10.10 5.r>0 4.90 Г).Ж) Л.20 О.СЗ 0.55 O.fifi 0.58 0.13 0.11 0.13 0.12 ZAHVALA Ob težki zgubi naše ljubljene, nadvse dobre mamice, же vsem, ki ste na kakršen koli način z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti in Ji darovali cvetja na grob, najiskrenejše zahvaljujemo, — Posebno zahvalo smo dolžni %. dr, Walitschu; g. duh. svetniku Zupancu za versko tolažbo, gospej Welikovsky za vsestransko pomoč za čas# bolezni, HBflein, Laibach, Krainburg, Predasael, v marcu 1944. Kahijofe družine: Vlmlk, Gahritsch, Zeohner, Perdan. XUZTUCHER DIEIVST 1лак a. d. Zaler, Oberkrain: Dr. Kari PetritfK-h, ordiniert vorlaufig Monta?r. Mittwooh, Freitag von 13,30 Uhr bls 15.30 Uhr In der Ordination vonnals Dr. Koziantschitsch In Laak. ЏШофШ* Službo d (rb i Herksdiul/.mSnncr und 1 Lagerfiihrer von mittlerem Industrie-betrieb in Krainburg ge-sucht. Bewerbungen mit Liditbild, Lebensliuf u. Zeugnisabschriften unter 5347» Kar. Bole Uiaqriitiirt, Bismarckring 13, Sprejmem kovaškega vajenca. Alois Sdiebalz, Sdimied, Busdi 2, Post St. Martin in Tudiein. 5335-' Službo dobi takoj sposobna mlaj-i.^a natakarica. J'oniidbe n« Gast-jhof „Krone", Laak'Zaier. ' Sprejmem vajenca ali vajenko za brivsko obrt. Kos Peter, Reiter-durdila(5, Krainburg. I599j;' Brivskega pomočnika sprejmem takoj ali po dogovoru. Viktor Kolman, frizer, Veldes. 2626-1 Dekle, ki je prosto dolžnostne-ga leta, se sprejme т učenje. — Viktor Kolman, frizer, Veldes. 2625-1 Kupim iepno uro, četudi po- j kvarjeno in klavirsko harmoni- { ko. Javiti na Ciril Gasperschitr., j Steinfcld a. Drau. 2621-7 | Kupim že rabljen pisalni stroj. I Naslov pri K. B. Krainburg. I 2619-7' Menjam Trgovskcga vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hili. Ponudbe pod „Trifail" na K. B. Krainburg pod 2623-1. Službe išče Službe ižče kuharica, ki j« it več let vodila samostojno gospodinjstvo. Gre najraje k molkim , I . , , . osebam. Naslov se dobi pri K, den Lieferwagen lanrt, b. Krainburg. 2620-2. Wenn „sie Die nntpr 1 eenannten HOchstpreise gmlten Itlr foliretiile Ge-!S?in<1en: Klaeeniart, Viktrine, Krumpendorf. POrtsctiach. Veliien. Villach. Landskron. Spittal an dfr Drau. Speboden. Mitlstatt. IV-™endorf. Mallnitz. Heiligenblut Lien^ St. Veit an der Glan. ^leeach, HUttenberr. Ebpretein. Klpin-St Paul. LOlline. Kerlach. Windisch-BleibiTe. Bleibprg-Kreuth. Radenthfin Ilermaitor. jgisenkaopel. ABline. Krainbnre. Kronan, Kropo, Lees Littai Neumarktl. Radmannsdorf, Ratschach. Veldes und Schwarzenhnrh Bei Belieferiine der O rte Heilivenblnt. Htlfenher«, Bleiherit. Kreuth. Gmfind nnd Radenthein dflrfen den Kleinverteitermtigahe. preigen fflr Meneen Ton 50 kit and mehr die zusiitriichen Kosten des GroBverteiler« filr die Zufuhr mit Lastkraftw airen ah nSchst-eeleffener Bahnstalion amreiianirr werden. Die unter II eenannten Hrtcnstpreiee eelten am finch en La tide and in Gemeinden. deren Versorsrunir nnmittelhar diirch die Kr-цеикег sichereestellt ist also in alien nnter I nicht ».'enannteii ((ru-n Bei Binkanf durch den Klftnvfrteiler nnmittelhar bei m Er. zeniter. soweit nacb den Bewirfsrhaftunsrsvorephriften 7.ul*ssig. ist dem Brzeueer zn veretlten 1, bei ^Ibstahholune »om Hof des Erzeueer* der Erzeuirerpreis frei Verladeetation % bei Lieferung de» Erzenirer? fret Haug oder Lager des Klein-Trrteilere der Brzeuirerfestpreie. frei Verlade^telle zuzilglirh RM —.40 ie 100 kg. FUr die nnmittelhar« Beliefernne deg Verhranchcr* diirrh den Muger gilt folitendee; 1. Bei Abhohins dorch den Verbraucher helm Erzeoger ist der Feetoreia frei Verladeetelle zuzilelicb RM —.40 ie 1(X) ke zu bezahlen: 1 bei Beliefertina frei Keller oder frei Wohntine des Vcrtiraii-cbeni durch den Erzeueer lowie im rtrtlichen Marktverkt-lir liirf der fflr die ieweiliee Мепге im bmtreffenden Preissrebiet znlSs. mige Abirabeprei« des Kleinverteilers an d^n Verhrttirher nirht Otiergchritten werden. Bel Beliefernne *on GroBverbrenchero durch Rrzeiiaer, soweit dtese nacb den VVelsunnen de» LandesernShruiiitssintes KHrnien. Ahteilnns A. lolBeaie 1st gilt folirendes: «) bei Selbstabholnng beim Erzmiiter durch den OroBverbraucher iat der Brzeueerfestoreic ahz'Iglich eineg Betrages von RM 0 30 je 100 kg bei Entfernnngen big 30 km, bzw hlVhsteiie KM 0.50 Je too kg be! Entfernungen flher 30 km m bewhlen, W bei Zusteflnne fret Gr iBverhraucher durch den Eizeuger darf der Brzeugerfeetpr"!« znzilglich RM 0.80 ie I Oil kg *nr Ah-Beltnng der Erarhtkneten berechnet werden. Der Verteiler. flher den die Verrechmine der Lieferung geht. darf ear Ahgelfiine geiner 8pesen RM 0 20 Ie KM) kg hereclinrn. Bei Beiieferung von QroBverhraiichern durch den Verteiler darf hechetena der leweil* znlKsatge Verteilerahgahepreis l»e rechnet werden. FUr die Beiieferung der Wehrmacht der Waften ff der kaser nierten Polizei. deg RAD nnd der Gemeinschaftslager gi Iteii die Beatiiumnngen deg Rnnderlasses Nr. 80/42 des Reichskoniniissars fBr die Preiebildung vom 12. September 1942 MI 108 14 5117/121 Der Kleinhandfl hat Kartoffelsorten. die nicht wini Preise fflr weiB- nnd gelbfleischige verknuft werden (z B. Kiinigshercer Blauhlanke. Juliniere usw.l. deutlich r.n kennzoichnen g«ht am Waschtag die Houihdltarb*) waiter. In der Zeit ihrer houslichen Al> wesenheft weidit di# Wasch* tongt und grvndlich in Htnko. Dos schontdit Wosdi« und entfernl vie) mchr Schmuti ohm# Reib" und Burs(orb«(t. Durdi gut«i Durd>> stompfen nach dtm Einweichgn geht $* vi«t Schmutz htraus, doO Idngergs K@di#m nicht m#hr notwendig iit. So hof tig Uichter« A.'btit; Zurechtlcommftn mit d*m V/asdipulvtr und wgnio KohlcvgHvoudw Prodam Prodam konja za kmečko vožnjo, Ivana Dcmschar, Srednja vas, P. Polland iiber Laak/Zaier. 2611-6 Kupim Kupim dobro moško kolo, dam kako drugo protivrednost. Naslov pri K. B. Krainburg. 2610-7 Kupim dva jesenska preSička ali j pa večja spomladanska. Vpraša ! se na K B. Krainburg. 2607-7 I Kupim dobro ohranjen skobelnik ' (Hobelmasdiine), velikost 40 X ■ 60 cm. V zameno dam event, nekaj bukovih desk. Vinzenz Se- ■ nitza, Tisdilermcister, St. Маг-tein, Lichtenwald a. d. Sawe. 2606-7' Menjam malega konja boMnca za srednje težkega konja. Naslov na K. B. Krainburg. 2603-15 Menjam kravo z drugim teletom, za kravo, ki bi bila breja 7 do 8 mesecev, ali za svinjo z mladiči. Naslov te izve pri K. B. Krainburg. 2601-15 Menjam 500 do <00 kg težkega vola za mlado kravo, brejo ali s teletom. Kokal Jakob, Drago-mel. Nr. 1, Post Domschale, Oberkrain._2634-15 Menjam fotoaparat 6 X 9 damski ali tudi moiSki plašč. — Ponudbe na K. B. Krainburg. 2618-15 Zamenjam spalnico za pisalni stroj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 2616-15. Dobro ohranjen, globok otrc^i voziček prodam ali zamenjam. Naslov T K. B. Krainburg. ____ Menjam lepe čevlje ?t. 37 za nizke It. 38. Naslov te izve na K. R^^Krainburg^^^^^i^^^^ć^i^iJ 2 e n i t v e Miren, polten in priden fant »i ieli poznanstv« x dekletom od itarosti 23 do 27 let. 2enitev ni izključena. Dopise s sliko, ki se diskretno vrne, poslati na K. B. Krainburg pod žt. 2622-21. Izgubljeno v četrtek, 24. februarja sem M vozila z večernim vlakom iz Ais-linga do Kranja in sem imel* pri sebi mal, slab kovčeg, prevezam z jermenom. Stvari, katere so * njem, niso moja last, trpim vsled ' tega veliko škodo. Izvedelo s« je, da je bil opažen nek delavec, kateri je izstopil v Podnar-tu. Pozivam ga, da naj ga vrne mirnim potom, da ne bo imel sitnosti. Odda naj g« proti nagradi na K. B. Krainburg ali pt k fotografu Rovschek, Vogel-weidegasse 4. 2627-22 Dne I. marca je bila т večernem ▼laku VillaA — Wodi. Feistrira pozabljena rjava denarnica z malo ▼»ebino denarja in 3. ključi od ročne blagajne. Ključe oddati proti plačilu n* Bahnpolisei, Afiling. 2632-12 Razno Fotoatelje Pogačnik, Krainburg, zopet redno obratuje. 1588-1} Sprejmem »taro perilo ta krpati, tudi nogavice. Naslov т K. B. Krainburg 1617-13. Kdo mi posodi proti odikodnini višinsko sonce (luč za obsevanje) ali proda. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod šifro „liias". __1638-1; ObHlbaumspritzmittel Neodendrin (OlMtbaumkarbolineum). SpU-nori. neu. Bnumw.Tche. Baiim-teer, Oistrii-Kornpr гекеп FeUimilnse und sonatiге Schad-limrshpkSmpfuniremittel eowie Wolmann-Salz внг Holsimpri-Knipnmir im Gartenbau erhSlt-lich bel Franz Na potnik. Bieen-und FarbenhandlunjT. Kslk-iind Zempntnielprlaire. Klasren-fiirt. Krefelder Straflp fl, Fpm-ruf Sn09__f21.142) , ^ fHstik & Лш Kohl*-, Кок»- und Baumat#riali*ngro(;han(j*l Krainburg - Впго: Adolf-Hi«l»r-Ple'/* khtinek'nuivi ke ehemh-n ^'oss9^/tnhun (ebttr Hirt4 Knrht /»'t laxwi. iii^kiimJel livp/tm fnll Hr*ii>ln\\titr*4 uni mil mtf dun //^<4 ouf^aas SiiffrnpiiUf-inil Vmifllf Счлс1>тв%к k*^9f u'ir^ Allmaferial und ЧЗј leere Flasdien nichf wegwerftn, sondern sie neuen Zwecken dienstbar mochen, weM sle ouch ge-broucht noch wertvoll jind. leere Formomlnl-Flosihen mit Schraobdeckel mOssen heute an Ajiothekon und Drogericn zurOcknegoben warden* BAUERiCIE BEKLIN KNETI3SKA POLJEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADROOA Krainburg, Laak Wir bei Domsthale, Sfeln (Ш I Л SCHUHFABRIK iniu^ GES. M. B. H. NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFl: TRIO NfcUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 »INTEX« TEXTILWERKE HORAK KOMMANDITGESELLSCHAFT KRAINBURG SPINNEREI, WEISS- UND BUNTWARtNWEBEREl, FAR-BEREl, BLEICHEREI, DRUCKEREl, RAUHEREl UND APPRETUR Krainburger Textilfabriken o. m. b. н. 1Кт^А111\11ВШ1Р€