OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za aovzdieo in naoredek ehrtništva Dravske banewlss®
»OBRTNI VESTNIK«
ishaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane:
seioletno..................Din	40 —
Polletno...................Din	20-—
posamezna Številka . . Din 1 —
Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le i navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.88».
XIH. letnik.
V LJUBLJANI, dne 19. aprila 1930.
Štev. 16.
Josip Rebek, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani:
Pred odločitvijo.
Imamo osnutek obrtnega zakona Pred seboj. Pregled in študij istega nas vpeljeta v nove pojme, v nove načine. obrtnopravne ureditve obrta. V celoti, skupno pa moramo priznati, da je bila naša bojazen, da bo izpadel načrt novega obrtnega zakona za napredne kraje slabo, prevelika. Osnutek, kakor ga imamo, za naše kraje ni slab. Mnogo je stvari, ki bi si jih želeli imeti še boljše izvedene, vendar bi se dale pomanjkljivosti lahko popraviti z nekolikimi resnimi spremembami. Za nas, ki imamo slične predpise že uvedene po starem obrtnem redu, je zakon lažje doumljiv in sprejemljiv kot v pokrajinah, kjer se ta popolnoma na novo uvaja. Razumemo odpor tovarišev iz srbskih krajev, ki izgube mnogo na sedanji Sestavi njihovega zakona o radnjama. Lažje si tolmačijo tovariši iz Hrvat-ske nove predpise in baš uvodni članek v poslednji številki .Obrtni ekog Vjesnika« izpod peresa predsednika Saveza hrvalskih obrtnika jasno priča, da novi osnutek ni toliko gorje, da si ga ne bi zamogli oni osvojiti.
Na nas samih je torej ležeče, ako hočemo, da ostanemo vsaj v kolikor toliko pri sestavi odredb, v katerih vidimo, da koristijo napredku našega stanu, da ne iščemo dlake v jajcu, temveč da enodušno izjasnimo naše stališče in povemo, kje si želimo sprememb, ki bi še zboljšale sedanje predpise.
Gotovo je, da bodo našle naše zahteve umevanje na najvišjem mestu, saj ne bomo predlagali ničesar, kar bi značilo korak nazaj v našem stali ovskem vprašanju.
Nesebično lahko povdarjamo mi Slovenci, da je čut naše obrtniške organizacijske tvorbe pri nas mnogo Popolnejši, kot v ostalih delih našega obrtniškega stanu. Zavedamo se tudi, da je baš obrtniška organizacija dvignila in izpolnila v toku dolgih desetletij zastarele predpise in jih stavila v sklad s sedanjostjo in modernizacijo.
Resnici na ljubo moramo priznati, da smo pričakovali, da naj bi novi zakon o obrtih uvaževal dolgoletna izkustva in jih, prilagodivši se našim razmeram, vsaj v jedru osvojil. Kot že omenjeno bi pa sličen preokret občutneje prizadel pokrajine, kjer ne pozinajo koristi, ki bi jih pridobili povsem v drugem načinu njihove organizacije,. Za nas je gotovo dejstvo, da je zakonodajalec hotel v smislu osnutka prilagoditi nove razmere načinom, kateri so v veljavi. — Vendar osnutek ne pokaže prave jasnosti v vprašanju obvezne obrtniške organizacije, kjer je le še preveč navezan na razmere v pokrajinah, ki niso imele v zadostni meri izvedene in razvite obrtniške stanovske organizacije. — Mogoče bi te določbe ustrezale za razmere v nekaterih pokrajinah z manj razvito stanovsko organizacijo. Tam bi značilo že ustanovitev kolektivnih udruženj napredek.
Pri nas pa je seveda položaj drugačen in želimo, da bi prišle vse pridobitve dolgih delapolnih let nase obrtno-stanovske organizacije, predvsem kar se tiče strokovne (fakultativne) opredelitve organizacij. Želimo si možnosti obstoja naših strokovnih udruženj (strokovnih zadrug) in to
ne na načelu kolektivnosti po srezih z minimalnim številom 100 članov, temveč v prvi vrsti po strokah brez omejitve glede števila članov in okoliša. Glavno je, da je zadruga dela-zmožna. — V tej meri bi ,si pridobili vsaj delno status quo in tudi novi predpisi zakona o obrtih bi našli na tej bazi svojo skladnost. Enodušno stopa z označenimi zahtevami tudi želja organizacije strokovnih udruženj v svojih save-zili (zvezah), ki naj bi bili posredujoč organ med včlanjenimi udruženji in nadrejeno komoro, obenem naj bi le-ti inicijativno vodili v svojstvu enote strokovno, gospodarsko in so-cijalno pokrete udruženj svojega okoliša.
Zakonodajalec po tem osnutku tudi ne predvideva pravice soodločeva-nja strokovnih udruženj v vprašanju podelitve obrtnih pravic prosilcem. S tem se odvzame pravo sedanjim zadrugam, kar smatramo pogrešnim in uverjeni smo, da pride ta zahteva v zakonu tudi do svoje veljave. Pravica soodločevanja strokovnih udruženj se mora uvesti enako, kakor tudi dolžnost nadrejenih komor, da zaslišijo pred izjavo saveze strokovnih udruženj.
Uvedba komisarja nad temi udruženji je pa nesprejemljiva. V okvirju zakona je itak predvidena kot nadzorna oblast obrtna oblast prve in druge stopnje in še zbornica. To nadzorstvo je pač dovoljno in vidimo potrebe še po kakem specijelnem komisarju.
Pogrešamo v osnutku tudi določbe, katera bi zagotovila rešitev socijal-nega vprašanja. Naša zahteva po izvedbi obligatornega zavarovanja obrtnikov z slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in smrti je povsem enoduš-na. Pričakujemo, da določbo uvede obligatornost obrtniškega zavarovanja, to pa seveda edino v okvirju legalnih strokovnih udruženj in samouprave po obrtništvu samem. Svobodno priznamo, da odklanjamo poizkuse gotovih faktorjev priključiti obrtniško zavarovanje na delavskega, ker poznamo mentaliteto in ekonomijo istih. Hočemo napredno zavarovanje obrtnikov v našem lastnem okvirju, kjer z zmernimi zneski in malenkostno režijo zagotovimo popolen uspeh velikemu, človečanskemu delu.
Odposlale se bodo izjave. Zato tudi opozarjamo vse merodajne činitelje našega gospodarskega foruma Zbornice za TOI v Ljubljani, katerim so dobro poznane naše zahteve, da ob tem momentu opuste vsako osebno mnenje in se v svojih izjavah izrečejo v smislu zahtev onih, ki bodo nosili bremena in odgovornost. Caveant consules!
Mi pa, tovariši, združimo vrste in skupno pokažimo, da hočemo ob tem momentu tudi doprinesti žrtve, a te le v toliki meri, kolikor zahteva sedanji položaj raztresenega obrtnega stanu, ki se še ni uživel v naše razmere. Novi zakon naj nam da možnost, da v skupnem složnem delu dvignemo naš stan, naše gospodarstvo in s tem dokumentiramo pravo in pošteno zavednost državljana mogočne Jugoslavije.
Pokažimo se pri ustvarjanju in kritiki tega našega najvažnejšega zakona velikopotezne in dalekovidne, ki jim gre v glavnem za načela. Mali
J. R.:
Opazovalec današnjega eksistenčnega boja družb, stanov in posameznika, zapazi skrajno napetost domačih, to je domorodnih sil, kolikor jih pač je, da bi vzdržale naval tujega kapitala, kateri se udejstvuje na vsem polju našega državnega in narodnega gospodarstva, morda izvzemši za sedaj še agrarije. Najtežji pritisk v tem oziru pa občuti ravno obrtništvo. Industrija, kolikor sploh je z jugoslovanskim kapitalom, se skoraj ne more vpoštevati, pa vendar se da isti možnost obstoja v obliki kakega kartela, dočim je pri obrtništvu kaj tace-ga nemogoče. Če bi bili merodajni faktorji uvidevni, bi to staro domorodno in rodoljubno obrtništvo dvignili, ali vsaj skušali dvigniti, po možnosti do najvišjega strokovnega in gospodarskega razvoja, kar bi bil prehod v industrializacijo domače, narodne industrije. Toda žalibog tega umevanja se pri nas ne zapazi. Vidimo pa, kako se kapital s pomočjo industrije polašča celih vasi in občin. Poleg tega vidimo tudi na podlagi objavljenih bilanc, koliko milijonov gre vsako leto kot čisti dobiček teh družb v inozemstvo in to povečini na račun našega nerazumevanja položaja in ekonomske nesposbnosti.
Res je, da je polom Slavenske banke zapustil občutno vrzel v našem gospodarstvu. Toda ta vrzel naj bi bil le kažipot, kje smemo in kje in smemo hoditi, alii kaj naj se vpošteva in kaj ne. Ker se pa te treme naši gospodarski in sploh finančni krogi ne morejo iznebiti, se mora sedaj pri nas še tako lepo razvijajoče podjetje, če
ljudje, ki bi se bavili z malenkostmi, nam lahko povzročajo s tem le nepopravljivo škodo za ves naš stan, oso-bito pri nas v Sloveniji.
pride v male plačilne težkoee, takoj podvreči operaciji finančnih strokov-njikov, koje izid je ponavadi smrtno-nosen. A po uničenju takega podjetja zapazijo operaterji, da je smrt povzročila le neprava narkoza tin pa zarjaveli inštrumenti, ne pa navidezna bolezen. Zatorej se vsled takih okoliščin ne moremo gospodarsko dvignita čez povprečni nivo.
Čudna prikazen je tudi to, da so za časa političnih strasti in volilnih bojev kandidatje vseh strank in strok imeli tako polno torbo gospodarskih programov in obljub, katere hoče izvršiti kandidat, če mu cenjeni volilci zaupajo svoje glasove. Seveda je ibil vsak gospodarski program zabeljen z suhimi ocvirki. Zato pa ti programi niso nič teknili volilcem, ampak samo izvoljencem, ker oni niso izivrše-vali gospodarskega programa, ampak so izvrševali program politične nestrpnosti. Tega je sedaj, hvala Bogu, zaenkrat konec, za kar ee imamo zahvaliti predvsem modrosti našega kralja.
Kadar človek upa na boljše čase, reče po navadi, da ni še vseh dni konec in tako imajo vsi nekdanji izvoljeni in neizvoljeni kandidatje še vedno priliko sodelovati na polju narodnega Obrtnega napredka, če imajo še isto ljubezen do obrtništva, kakor takrat, ko so lovili njihove glasove. Zato bi obrtništvo z veseljem pozdravilo danes, ko živi v tako težkih prilikah dela in pomoč onih, ki so mu jo vedno radi obljubljali in ki bi mu danes vsaj nekoliko vendarle mogli pomagati.
Dipl. com. Gomišček:
Na čem trpi naše obrtništvo.
Ako pregledamo vrste našega obrtništva, opazimo povsod eno in isto: Pomanjkanje podjetnosti in nekak strah pred večjim korakom oziroma bolje rečeno, nekaka bojazen pred prelomom s tradicijo. Da pa pri nas gospoduje tradicija, se lahko prepričamo na vsak korak in to posebno v obrtništvu.
Hočem tu navesti samo eno panogo in ta je — mizarstvo. Naše izdelovanje pohištva je doseglo, hvala spretnosti in umetniškemu čutu naših malih obrtnikov, že tako dovršenost, da se lahko svobodno merimo z drugimi narodi. To pa ne samo s stališča tehnike, ampak pred vsem s stališča stila in okusa. O dovršenosti izdelave pa moramo naše luksuzno pohištvo primerjati z najboljšimi in najsolidnej-šimi tipi na trgu, doma in v tujini. Kljub temu opažamo, da še ta ali oni raje seže po pohištvu iz tujine. Menda je to blago bolj »nobek, ako ne celo bolj drago.
Potreba je, da se dovršenost našega pohištva tudi temu primerno izkoristi in to z ozirom na naš domači konsum kakor tudi z ozirom na izvoz. Beseda izvoz se čuje nekako čudno, a uverjen sem, da bi s primerno reklamo in prvovrstnim delom lahko resno
ogrožali avstrijsko pohištvo na svetovnem trgu. Egipt, Španija, Grčija, kakor tudi ves daljnji in bližnji Vzhod in Južna Amerika uvažajo mnogo luksuznega pohištva, kakor tudi onega za opremo hotelov. To stanje bi se dalo izkoristiti, -ako bi se tozadevna organizacija mizarjev hotela zainteresirati za stvar. Naravno, da začetek bi bil težaven in bi se moralo precej žrtvovati. Toda čim bi naše blago prodrlo na trg, mislim, da bi baš solidnost in lepa oblika našega pohištva zamogla obdržati svoj sloves pred drugimi.
Tudi na tem polju bo potrebno, da se naše umetno mizarstvo uveljavi. Predvsem bo potrebno, da si osvojimo in popolnoma onemogočimo uvoz pohištva. To pa ne z zaščitno carino in podobnimi umetnimi sredstvi, ampak predvsem z lepim, solidnim in cenim domačim izdelkom. Mi imamo že od narave vse predpogoje za to. Manjka nam samo še dobre volje za to in resno proučevanje razmer na domačem in tujem trgu, ki bi prišel v poštev za plasiranje mizarskih izdelkov.
Nova zamišljena organizacija obrtnikov za prodajo produktov bo morala vzeti v račun tudi eventualen izvoz.
Tudi to!
Ne smela bi delovati ravno na notranji konsum, ampak bo morala iskati predvsem pota za izvoz. To pa ne samo radi tega, da se naša obrt razvije, ampak tudi z ozirom na narodni prestiž v tujini. Vse naše sposobnosti moramo uveljaviti tudi v tujini, ker le tako zamoremo kovati naroden kapital in z njim tudi naš ugled v tujini.
Počasno tipanje in iskanje ni na mestu, kakor ni umestna prevelika skromnost in bojaznost. Velesejmi so nam pokazali, kaj zamoremo in kaj imamo. To kar imamo pa moramo izkoristiti in moramo dati naš pečat.
Uveljavljenja naše pohištvene industrije in obrta pa ne dosežemo, ako obrtnik ne bo organiziran. Vsi uspehi danes zavise od organizacije, kjer te ni, se ne doseže ničesar.
Organizacija je, ki vodi vse naše delo in nam daje smer. Brez prave smeri pa tudi obrtništvo ne bo uspelo. V sedanjem času si sploh ne moremo predstavljati uspeha, ako se izogibamo organizacije. Vsi stanovi se organizirajo, vsi hočejo naprej, le obrtnik poleg kmeta, kot steber naroda naj bi za to ne čutil potrebe?
Vse delo poedinca je malo. Delo združene skupine ljudi z enakimi interesi pa je lahko ogromno in preko-ristno za skupnost in posameznika. Naš obrt bomo mogli uveljaviti le takrat, kadar bo udružen in organiziran in bo nastopal tako, da bo znal braniti interese celokupnosti in posameznika. V smeri vsestranske organizacije naj se razvija naš obrt, ker to je nujna potreba in zahteva časa.
Josip Stoinman, čevljarski mojster in
strokovni učitelj.
S čim naj čevljar trguje?
Čevljarska roba je jako kočljivo blago, ker se izdelujejo v najrazličnejših vrstah, pa tudi jako različno zahteva. Zato je pravilno, da se ravnamo po zahtevah kupca in se zato prilagodimo občinstvu tako v velikih, srednjih in malih mestih, kakor delavcu in kmetu na deželi. Poznati moramo lokalne cene, pa tudi navade in posebnosti ter okus občinstva v kraju, kjer hočemo odpreti trgovino s čevlji. V začetku zaloga ne sme biti velika, da nam ni potreba naložiti velikega kapitala in pa da nam zaloga ne postane stara. Nadomestitve se danes dajo hitro izvršiti.
Poskusiti moramo, da imamo v zalogi poleg čevljev tudi gumijaste izdelke in klobučevinaste čevlje. Tudi pri teh se da zaslužiti. Izplača se tudi prodaja mazil, krem, apretur, notranjih vložkov, trakov itd.
A. K.:
Okus in moda.
Harmonija barv pri moških oblekah.
Kolikokrat se sliši v javnosti beseda, da je ta ali oni človek okusno oblečen. Človek je oblečen okusno takrat, kadar si zna času, svoji postavi, kretnji, k obličju in polti obraza izbrati primeren kroj, odnosno blago tako da se skladajo z obleko tudi vsi drugi predmeti oblačil, ki jih ima človek na sebi.
O spremembi mode se dandanes
Omenim naj še točko, ki jo prezrejo mnogi tovariši, ki že imajo trgovino, ali jo hočejo že ustanoviti. Jako važno je, da vlada v trgovini in izložbi red in snaga. Vsak čevljar, ki ima izložbo, naj gleda, da jo lepo aranžira, napravi lepe čiste zavese. Tudi znotraj naj bode trgovina okusno opremljena. Imeti mora ogledalo, mizo, stole itd. — Mojstri, ali uslužbenci morajo biti vljudni na-pram kupcem ter čedno napravljeni. Kupcu je treba blago pokazati, četudi bi zaenkrat še ne kupil. Stranke se vse drugače počutijo in tudi raje kupujejo tam, kjer se jih streže, kakor pa v trgovinah, kjer je treba osobju šele dopovedovati, kaj se hoče kupiti. Kupec plača, zato se ne pusti streči z nekako milostjo ali celo odurnostjo. Mnogi mojstri ali uslužbenci žalibog v tem oziru mnogo grešijo. Če si od kakega trgovca dobro in redno postrežen, si znaš o tem ustvariti sam svoje mišljenje. Če se nošeni čevlji vrnejo, ker ne odgovarjajo, potem se ne daj pregovoriti od klepetavega prodajalca morda radi malenkostne podcenitve. Vsak mojster ali trgovec naj cene tako stavi, da zasluži primeren zasužek. Pri umazani konkurenci se zgubi lahko mnogo in se le medsebojno ubija.
Največjo jezo s slabimi čevlji ima itak samo mojster in on sam je strankam odgovoren za vse nepravilnosti. Če stopimo 30 let nazaj, je bila takrat vsaka obrt kolikor toliko dobra. Resnica pa je, da je danes pri velikem napredku in novih metodah mojstru težko slediti. Mnogi tudi nočejo, nekateri pa nimajo prilike. Sliši se o veliki konkurenaci, o strokovnem znanju pa povečini vsi molče. Je pa ravno nasprotno potrebno. Ako bi vsak čevljar napravil čevlje, kakor jih dela konkurenca, sem prepričan, da bi šle stranke raje k čevljarju, nego v trgovino. Delali naj bi se različne kvalitete, ceneje in dražje. Največkrat naročnik ne dobi tega, kar je naročil. Svoječasno je prinesla stranka tovarniške čevlje v popravilo in mnogo mojstrov ni hotelo niti sprejeti takih čevljev v popravilo. Sedaj pa, ko vsaka trgovina sprejema v popravilo, se čevljarji pritožujejo nad to krivico.
Vprašajmo se sami, kje je — vzrok? Kako nastane tovarna? Gotovo iz enega mojstra, pozneje jih je več, recimo, da je zadruga in pozneje je lahko tovarna. To je danes važno. Čim se bodo ustanovile zadruge, bo konkurenca čevljarjem deloma premagana. Ako pa si čevljarji ne bodo tako pomagali, bo konkurence od dne do dne več in trgovina s čevlji bo še bolj prešla v roke drugih.
čita dosti v raznih strokovnih listih, zelo pa pogrešamo kake raziprave o harmoniji barv. To vprašanje prihaja bolj redko na dnevni red.
Današnja moderna doba prinaša na trg vedno nove vrste blaga s prav lepimi barvami. Da olajšam izbero in krojaču nasvetovan je strankam, ki hočejo pustiti delati obleko, podam v naslednjem tabelo za harmonijo barv k oblekam, ki je izšla na Angleškem za moško krojaštvo, odnosno jo je sestavil John d’ Orsay, in jo tudi objavil. Ta tabela bo služila tudi nam; torej
Iz slaščičarske in medičarske stroke.
Dne 10. marca t. 1. popoldne se je vršil v hotelu Orel v Mariboru občni zbor Obrtne zadruge slaščičarjev in medičarjev v Mariboru. Navzočih je bilo od 49 članov 19 iz Celja, Konjic, Ljutomera, Maribora, Murske Sobote, Ormoža, Prevalj in Šoštanja. Poleg članov šteje zadruga 14 pomočnikov in 14 vajencev. Blagajna je z ozirom na slabo plačevanlje članarine zaključena s primanjkljajem, ki bo pa našel povoljno kritje v okviru sprejetega proračuna, v katerem je izkazano kritje v znesku Din 11.550-—. Članarina znaša Din 200-— za člana. — V prošlem letu je zadruga zgubila 3 člane vsled smrti. Tajniško poročilo obširno navaja delovanje posebno v vprašanju razmejitve pekarskega in slaščičarskega delokroga glede sladoledarjev, zasledovanja šušmarjev, skrbi za vajence in akcije za vzdrža-nje mariborskega obrtno-pospeševal-nega urada. — Poročalo pa še posebej omenja akcijo glede točenja alkoholizirane medice in glede umazanega postopanja nekaterih članov, ki so vzgajali šušmarje na ta način, da so sprejemali neobrtniške uslužbence za plačilo mesečne odškodnine Din 500-— in jim izdajali strokovne recepte.
Med slučajnostmi so se slišale pritožbe radi nečistoče v nekaterih kramarskih obratih, kjer se prodajajo tudi slaščice po bolnih in jetičnih osebah in se slaščice hranijo v umazanih predalih, in je zbor sklenil naprositi obrtna oblastva, da kontrolirajo vse take trgovine, ki razpečavajo tudi slaščice, najstrožje glede čistoče. Nadaljnje pritožbe se tičejo prodaje sladoleda v vozičkih v podeželskih krajih in točenja takozvane šumeče limonade po medičarjih, kakor tudi povsem neupravičenega izvrševanja slaščičarskih obrtov v Celju.
Pri volitvah je bil izvoljen v celoti dosedanji odbor z načelnikom g. Ivanom Pelikan z edino izjemo, da se je namesto umrlega člana Gertha izvolil v odbor g. Duhek. Zadruga bo predložila v odobrenje tudi pravila pomočniškega zbora in uvedla v svojem okolišu za Maribor, Celje, Ptuj in Mursko Soboto vajeniško ocenjevalno komisijo, v katero se bosta poleg dveh obrtnikov pritegnila tudi zdravnik in učitelj iz dotičnega kraja, in kateri bo moral biti predstavljen vsak vajenec, predno sklene učno pogodbo.
Občnemu zboru sta prisostvovala tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik in predsednik splošne zveze obrtnih zadrug g. Bureš.
bo marsikateremu mojstru dobrodošla, kadar daje take vrste nasvete svojim naročnikom.
Da se za kombinacijo barv izda lahko nekak pravilnik, je dokaz spodnja tabela. Nikakor pa nam ne sme biti ta tabela absolutno pravilo, ki bi se ga morali trdovratno držati, temveč le kot pripomoček pri svojem obratu.
Če ima kdo boljši okus in kaj boljšega znajde, lahko z mirno dušo sestavi po svojem okusu kako boljšo kombinacijo.
Kaj je novega
Borzna poročila: — Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13 50, Budimpešta (pengo) 889, Curih (švic. frank) 1096, Dunaj (šiling) 7’97, London (funt) 274-94, Newyork (dolar) 58-42, Pariz (franc, frank) 2-22, Praga (če-škcslov. krona) 1-68, Trst (lira) 2-98.
Zakon o privilegirani izvozni družbi je kralj podpisal, s čemer se ustanavlja temelj delniški družbi za izvoz kmetijskih izdelkov, ki dobi 50 milijonov dinarjev državnega kredita in prsotost vseh državnih dajatev.
Finančni minister dr. Švrljuga je odpotoval za daljši čas v Francijo.
Vozni red se dopolnjuje tako, da se uvajata nov brzovlak na progi Jesenice (16-20), Ljubljana (17-50, Zagreb (2050) in Zagreb (7-55), Ljubljana (10-52, Jesenice (12-28) od 15. junija dalje ter nov potniški vlak Ljubljana (0-55, Maribor (6-55) in Maribor (21-50), Zidani most (0-31), opoldanski vlak 12-20) iz Ljubljane v Maribor se ukine in vozi ob 13 49 iz Ljubljane s prihodom v Maribor ob 18.
Borba gostilničarjev proti pivovarnam se je poostrila ter utegne dovesti * do bojkota domačega piva po vsej državi, ako se ne poceni za 200 Din pri hektolitru ali 2 Din pri litru.
V Indiji je upor Indijcev zavzel že tolik obseg, da je došlo v več mestih do krvavih spopadov med domačini in angleško policijo.
Anketo o načrtu obruega zakona je priredila Zbornica TOI z obrtniškimi organizacijami v ponedeljek dne 14. t. m. v Mariboru, v sredo 16. t. m. pa v Ljubljani.
Albanija gradi prvo železnico, dolgo 50 km, ki bo spajala Tirano z Dračem.
Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo se bodo predvidoma začela po velikonočnih praznikih.
Patrijark Dimitrij, ki je umrl prejšnji teden, je zapustil nad 11 milijonov Din premoženja in sicer večino v razne dobrodelne in narodne namene.
Za ravnatelja Trgovske akademije v Ljubljani je bil imenovan profesor dr. Karol Pirjevec.
Pri pogajanjih o vzhodnih reparacijah med Madžarsko in Češkoslovaško, ki so se vršila več tednov v Parizu je bil končno dosežen sporazum.
Tiskarna »Merkur« v Ljubljani je bila pred kratkim prodana.
Uredba o davščinah Dravske banovine je objavljena v Uradnem listu z dne 16. t. m.
Ljubljanska občinska trošarina na
najrazličnejše obrtne izdelke, ki se uvažajo, je povzročila med izvenljub-ljanskim obrtništvom in ljubljanskim trgovstvom veliko razburjenje in kakor čujemo, je v teku akcija, da se to novo breme vsaj omili, če se že ne more odpraviti.
Ban je ugodil pritožbi čevljarjev, da trgovci ne smejo posredovati ali prevzemati naročil na popravila čevljev in obleke ina da tudi nea morejo dobiti obrtnega lista za prost obrt posredovanja čevljarskih ali krojaških popravil. (Odločbo še priobčimo v izvlečku.)
Obleka:	temnomodra	svetlomodra	temnosiva	modrosiva	rjava — rdečkasta	svetlorjava || črna -m "	
Površnik:	temnomoder	sivomoder ali 9vetlorjav	siv, moder ali modrosiv	sivomoder	rjav ali rdečkast	iste barve kot je obleka	temnosiv ali črn
Srajca:	bela ali lahno modrikasta s svetlo-sivim ali črnim vzorcem	bela, svetlomodra ali siva	bela, svetlomodra ali siva	bela, svetlomodra ali svetlosiva	svetlorjava ali svetlomodra	na beli ali sivi osnovi z modrim, zelenim ali zlatu podobnim vzorcem	bela ali siva, ali bela s črnim vzorcem
Klobuk:	temnosiv, črn	srednjesiv ali črn	srednje- odnosno temnosiv ali črn	črn ali srednjesiv	temno- ali svetlo-rjav	temno ali svetlorjav	srednjesiv ali temnosiv
Kravata:	temnomodra z belini ali oranžnim vzorcem ali šam-pansko barvo	modra, modrosiva, črnobela, temna ali svetlorjava	črnobela ali luhno-modra, z zlatu podobnim vinsko-rdeiim ali zelenim vzorcem	vinskordeča, modra, siva ali modrosiva	rdeča, ‘zelena, temnomodra ali bakrene barve	bakrene, rjave, zelene ali zlatu podobne barve	črnobela, sivozele-na, sivomodra, tudi šampanske ali brončaste barve
Nogavice:	temnosivp, ki senčijo na modro ali rjavo	svetlorjave, sive ali modre	črne, črnobele ali temnosive; pri rjavih čevljih modre	modre ali sive	rjave, z rdečkastim, modrim ali sivim vzorcem	svetlorjave ali svetlomodre, s svetlo-rdečim vzorcem ali šampanske barve	črnobele, sive ali šampanske barve
MEDIC-ZANKl
tvornice olja, firneža, lakov In barv (boja)
d. 9E O. SE.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale Podružnice In skladlSča: Maribor, Novisad
c
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, Bmež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, r' pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
I- Mihelčič star.:
Slovesna otvoritev poveča-ne ljubljanske mestne elektrarne.
V soboto, dne 12. aprila zvečer se je ob navzočnosti vodstva mestne elektrarne in upravnega odbora in odličnega občinstva svečano izročila v obrat povečana mestna elektrarna. Navzoči so bili pri tej priliki med drugimi banski načelnik g. dr. Vončina, divizijski general g. Tripkovičs knezoškof g. dr. Jeglič, zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Delavske zbornice ter celokupni občinski svet z županom g. dr. Pucem na čelu, zastopnik univerze dekan g. ing. Vidmar, ravnatelj srednje tehniške šole gosp. dr. Reisner, za ljubljanski velesejem industrijalec g. Bonač ter večje število inženerjev. Otvoritve se je udeležil tudi senior slovenskih ljubljanskih županov g. Graselli.
Ko je opravil knezoškof g. dr. Jeg-^ obred blagoslovitve, so se ustavili v®i dosedaj v obratu se nahajajoči stroji v elektrarni in je prevzel novi generator obrat za celo Ljubljano in vSo njeno okolico. Novi generator je zmožen oddajati še enkrat toliko toka kot ga potrebuje danes Ljubljana z okolico. Po ogledu električnih naprav v centrali so se podali navzoči v dvorano hotela Union k oficielni otvoritvi. Načelnik upravnega odbora mestne elektrarne obč. svetnik gosp. Orehek je po pozdravu predstavnikov kratko orisal razvoj elektrarne od početka, ko se je vršila prva občinska seja v namen, da se zgradi v Ljubljani mestna elektrarna, ki je bila prvotno namenjena le za razsvetljavo ulic in hiš. V letu 1898, ko je prišla elektrarna v obrat, se je takoj pokazalo, da je premala. Radi tega se je morala že leto pozneje povečati za polovico in v letu 1905 za drugo polovico prejšnjega obrata, kar je ostalo do prevrata. Po prevratu so pričele potrebe zopet naraščati ra-pidno v taki meri, da ni bilo mogoče več ustrezati zahtevam. V letu 1925 ®e je elektrarna zopet povečala, danes pa se je otvorila povečana elektrarna, ki bo za dogleden čas odgovarjala zahtevam prebivalstva. Po-vdarjal je, da je sedanja ljubljanska testna elektrarna ena največjih v Sloveniji. — Nato je načelnik gosp. Orehek izročil novo napravo v nadzorstvo g. županu s primernim nagovorom, nakar se je g. dr. Puc zahvalil upravnemu odboru mestne elektrarne za požrtvovalno in nesebično delo, ki je pripomgolo k uresničenju velikega načrta in je obljubil, da bo obč. svet deloval tudi v bodoče v sedanjem pravcu. Povdarjal je, da s tem že ni nikakor dovršena elektrifikacija Ljubljade. Treba bo še vedno delati na to, da se čim bolj izpopolni. Za Zbornico TOI je govoril njen tajnik g. Mohorič, ki je podčrtal pomen povečane elektrarne za našo obrt in industrijo, katere napredek je predvsem odvisen od zadostne množine cenene električne energije.
Po oficielni otvoritvi se je vršil slavnostni banket, kjer se je razmo-trivalo o raznih nadaljnih delih, katera še čakajo Ljubljano in katera so deloma že neposredno pred pričetkom, na primer razširitev cestne železnice, regulacija struge Ljubljanice, zidava carinarnice in javnih skladišč itd.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
las
Občni zbor Zadruge pekov za sodni bkraj ljubljanski v Ljubljani se bo vršil 24. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni »Pri Mraku -, Rimska c. 4. Vabimo vse člane, da se ga točno in polnoštevilno udeleže. — Načelstvo. Josip Breskvar, čevlj. mojster:
Obrtniško društvo v Brežicah priredi sestanek obrtnikov 21. aprila, to je na velikonočni pondeljek v gostilni tov. Miška Kovačiča v Dobovi. Ker je sestanek velike važnosti, vabimo vse obrtnike, da se ga polnoštevilno udeleže.
Občni zbor Obrtne zadruge sedlarjev, jermenarjev in tapetnikov v Celju se je izvršil dne 25. marca db razmeroma zadovoljivi udeležbi, ker je bilo navzočih iz srezov Celje, Brežice, Gornji grad, Konjice, Laško, Slo ven j-gradec in Šmarje 40 članov. Zadruga šteje iz naštetih srezov 79 članov in sicer 73 sedlarjev, oziroma sedlarjev in tapetnikov, 6 tapetnikov. Iz poslovnega poročila posnemamo med drugim, da je bilo vloženih tekom leta 15 kazenskih ovadb zoper šušmarje, katere so pa le deloma imele uspeh, ker oblastva premilo nastopajo v preiskovanju neopravičenega izvrševanja obrtov. Izrečene so bile kazni od 100 do 500 Din. Zadruga je zahtevala, da se dela v javnih zavodih razpišejo. V tem pogledu je zadruga imela uspeh, izvzemši zdravilišče Doberno, katero tozadevnega naročila ne upošteva, oziroma zaposluje za obrtna dela ta-kozvane nameščence. Zadružni obračun izkazuje prejemkov 3840 Din, izdatkov 3324 Din, prebitka 516 Din in razpoložljivega premoženja 1901 Din. Proračun, ki izkazuje primanjkljaja 1800 Din, se bo kril s članarino: za navzoče po 20 Din, za neopravičene po 50 Din, odnosno 35 Din. — Zadruga je sklenila ponovno spremembo svojih pravil v tem smislu, da se priključijo k zadrugi sedlarji in tapet-niki iz brežiškega in laškega sreza, ki hočejo ostati v Celju in se tudi dejansko doslej še niso izključili. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika g. Žirovnik Alojz iz Celja, za podna-čelnika pa g. Strelec Ivan od ravno-tam, a v odbor: Ačkun Valentin iz Hrastnika, Cvetanovič Ivan iz Celja, Kajne Josip iz Žalca, Livio Edvard iz Sevnice, Rednak Rafko iz Celja, Rito vše k Ivan iz Šoštanja kot odborniki, Drobnak Maks iz Ponikve, Kovač Jurij iz Konjic in Rakef Jurij iz Teharja kot namestniki. Za predsednika preizkuševalne komisije je predlagan zadružni načelnik, za prisednike so pa izvoljeni gg.: Cvetanovič, Jazbec, Jug Josip, Krulc in Ornik. Dosedanji načelnik g. Strelec Ivan je s tem odložil nadaljnje vodstvo zadruge, oči-vidno ozlovoljen nad neprilikami, ki mu jih je doneslo dosedanje načelo-vanje. 'G. Strelec je ustanovitelj te zadruge in je imel prestati hude boje zaradi separatističnih teženj, ki so se v zadrugi pojavljale prva leta po ustanovitvi, posebno pa tudi zaradi članstva v brežiškem in laškem srezu, katero je hotelo in hoče ostati pri zadrugi, čemur pa nasprotujejo ljubljanske strokovne organizacije. Gosp. Strelec je znal zadrugo privesti preko vseh teh začetnih težkoč do sedanjega lepega uspeha, mirnega in složnega delovanja, o katerem priča posebno tudi zadnje zborovanje.
Obrtniško gibanje v vranskem okraju. Gotovo bode širšo, javnost zanimalo, kako se obrtniki tudi v vranskem okraju gibljemo. Mnogim je naj-brže že znano, da smo imeli zadnja leta sem več krojaških in čevljarskih prikrojevalnih tečajev. Kako potrebni in kakšen zadovoljiv uspeh so imeli,
hi bilo odveč omenjati. Tudi letos se bode na željo obrtne zadruge oblačilnih strok na Vranskem priredil krojaški in šiviljski prikrojevalni tečaj v Braslovčah. Isti je v prvi vrsti namenjen za obrtnike te stroke iz Braslovč, Polzele, Gomitskega in še drugih bližnjih krajev. Ker je tozadevno učno moč le sedaj mogoče dobiti, se bode tečaj moral pričeti takoj po velikonočnih praznikih in to 23. aprila. Radi nizke pristojbine, katera se je znižala od Din 150 na 60, je pričakovati, da se bode istega poslužil sleherni obrtnik te stroke. Tečaj se bode vršil pod vodstvom občepriznanega državnega strokovnega učitelja gosp. Alojza Knafelja. Ker je toraj že zadnji čas za prijavljanje, se poživljate vsi krojaški mojstri in šiviljske moj-strce, kakor tudi pomočniki in pomočnice, kateri se za tečaj zanimate, da se prijavite obrtni zadrugi oblačilnih .strok na Vranskem najdalje do 20. aprila t. 1.
Enako se bode na željo obrtne zadruge oblačilnih strok na Vranskem in obrtne zadruge prostih obrti na Gomilskem vršil v toku tega leta knjigovodski tečaj, ki pa je namenjen vsem obrtnikom vranskega okraja brejz ozira na stroko. V katerem kraju, v okraju in v kaiterem času se bo tečaj vršil, bode odločala večina pri-glašencev. Kako velikega pomena bode ta tečaj, bo vsakomur razumljivo. Marsikateri obrtnik je že pramnogo-krat pogrešal znanje knjigovodstva. Eden ali drugi bi bil že rad žrtvoval čas in denar, samo da bi se bil istega priučil, toda nihče mu ni nudil te prilike. Ker je sedaj zelo ugodna prilika in pa malenkostna pristojbina, pač gotovo ne bo nobeden izostal. V tečaj se bodo sprejemali tudi pomočniki in pomčnice. Vsak, kdor se hoče tečaja udeležiti, naj se prijavi obrtni zadrugi oblačilnih strok na Vranskem ali pa obrtni zadrugi prostih obrti na Gomilskem. Lahko se pa prijavi tudi obrtniškemu društvu na Vranskem. Prijaviti se je vsaj do 20. aprila t. 1., da se potem lahko prične s potrebnimi predpripravami.
Elektromonterskl tečaj.
Strokovna zadruga konc. elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani javlja, dd se^prične elektro-monterski tečaj 1. maja t. 1. ob 18 uri na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pouk se vrši v isti učilnici, kakor prejšnaja leta.
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlar-skih mojstrov v Ljubljani
je imela dne 30. marca t. 1. v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 34 članov. Za obrtno oblast II. stopnje se je udeležil občnega zbora zastopnik banske uprave g. dr. Šink, za Zbornico TOI gosp. Ogrin, za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani pa gosp. Krapež.
Po pozdravnem nagovoru načelnika stavi zadružni podnačelnik gosp. Pičman nujni predlog, da se dnevni red v toliko spremeni, da se stavi točka 6 (sprememba društvenih pravil) pred točko 5 (proračun za leto 1930), kar se brez nadaljnega sprejme.
Zadružni načelnik g. Ferenz oriše razvoj zadruge od leta 1921 naprej. Omenja, da se mnogi podeželski člani še sedaj branijo včlanjenja v Pokrajinski zadrugi, dasiravno so po svoje-časni odločbi obrtne oblasti dolžni
Radi preureditve prostorov
se ugodno proda prodajalna miza, steklena omara, železna blagajna in izložbena garnitura, pripravno za urarja ali zlatarja. Lud. Černe, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
biti člani zadruge, ker se je zadruga razširila na cel teritorij bivšega velikega župana ljubljanske oblasti z izjemo srezov Brežice in Laško. Vsled tega se je moral zadružni odbor zadruge neprestano baviti z izterjevanjem dolžne zadružne doklade, namesto z aktualnimi življenskimi vprašanji stroke. Omenja nadalje, da bi bilo potrebno hitreje poslovanje obrtnih oblasti pri ovadbah šumarjev. Na žalost podpirajo včasih člani sami šuš-marstvo s tem, da še sami proti nizki odškodnini dovoljujejo uporabo lastnih strojev ali celo krijejo šušmarja. Žalostne razmere vpijejo po reguliranju cen. Ker je naša stroka prenapolnjena, bi bilo treba omejiti število vajencev. Izjavlja, da je proti obligatorni naročbi Obrtnega Vestnika«, ker člani doklad ne plačujejo, dosiravno se jih potom obrtnih oblasti prisilno izterjava zaman in tako leze zadruga v dolg. Tudi Zveza obrtnih zadrug ni bila na strani zadruge, dasiravno jo je zadruga gmotno podpirala. Radi tega priporoča izstop iz Zveze. — Na poročilo načelnika se vname živahna debata. G. Pičman zagovarja obvezno naročbo na »Obrtni Vestnik« in nadaljnje včlanjenje v Zvezi. G. Pičman pripominja, da ni bilo pravilno postopanje načelstva pri zadevi podelitve koncesijske listine za centralne kurjave Hertle Fricu. G. Ogrin omenja, da je billa Zbornica proti podelitvi koncesije, vendar pa je bila koncesija vseeno podeljena. — G. Krapež izreče pozdrav Zveze in izjavlja, da je strokovno glasilo obrtniku duševna hrana in radi tega potrebno. Nezanimanje članov in na-sprotstva so skrajno škodljiva. Izraža željo, da bi zbor mirno potekel. Tudi g. Ogrin želi v imenu Zbornice zborovanju mnogo uspeha. Glavni vzrok nesoglasij je pomanjkanje dela. Sporoča, da se je v izobrazbo obrtništva ustanovil pri Zbornici zavod za pospeševanje obrti po vzorcu, kot je v drugih državah. Dokazuje potrebo reorganizacije obrtno nadaljevalnih šol. Izjavlja, da ni za obvezno naročbo nobenega glasila. G. Otorepec je za na-daljrio obvezno naročbo »Obrtnega Vestnika; in včlanjenje v Zvezi, kar se končno tudi sprejme.
Zadružni tajnik je poročal o stanju članov, pomočnikov in vajencev. Koncem leta 1929 je bilo včlanjenih 121 članov, prijavljenih 112 pomočnikov in 143 vajencev. Med letom so se vršile 4 vajeniške preizkušnje. Odbor je imel poleg rednega občnega zbora dne 17. marca 1929 še 12 rednih in 2 izredni seji. Radi poseganja kolar-skih mojstrov pri izdelovanju auto-karoserij v kleparski obrt se je napravilo več vlog in tudi osebno se je v tej zadevi pri obrtni oblasti interveniralo.
6. G. Pičman predlaga, da se § 29 zadružnih pravil v toliko spremeni, da odpade 7. odst. »Dohajojajoče.«, namesto tega se vstavi: »Dohajajoječ poslovne spise ©dkazuje zadr. načelstvo dotičnemu strokovnemu odseku, da se o njih izjavi in sme načelstvo spremeniti storjeni sklep samo s privoljenjem strokovnega odseka. Istotako morajo strokovni odseki na poziv zadružnega načelstva oddajati izjave, ki so za načelstvo obvezne. Načelstvo je obvezano, da mora upoštevati izjave odseka.« G. Pičman stavi še do-
datni predlog, da se v internem poslovanju zadruge načelstvo po tem predlogu že od prihodnjega dne, t. j. od 31. marca 1929 ravna, torej da oddaja vse dopise, ki se tičejo vodovodnega instalacijskega obrta, že vodovodno instalacijskemu odseku. (Sprejeto.) Zadružni načelnik predlaga na-dalnjo spremembo zadružnih pravil v toliko, da nosi zadruga naslov ^Strokovna zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov za Dravsko banovino v Ljubljani«. (Sprejeto.)
Proračun za leto 1930, ki izkazuje Din 25.930 dohodkov in ravno toliko izdatkov, se soglasno sprejme.
Razno.
Finska izvozna zveza, katere predstavnik za Jugoslavijo je gospod Rihard Rapeli v Beogradu, je sklenila, da se udeleži letošnjega jubilejnega velesejma v Ljubljani. V to svrho si bo zgradila na sejmišču svoj lastni reprezentativni paviljon. To je zopet nov lep dokaz, kako so ljubljanski velesejmi tudi v inozemstvu^ čimdalje bolj upoštevajo in kako važno ulogo igrajo v mednarodni trgovini.
Minister Jura j Deinetrovie, častni predsednik Velesejma v Ljubljani. Pred nekaj dnevi je gospod minister ljubeznjivo sprejel deputacijo, ki mu je predložila prošnjo, da prevzame mesto častnega predsednika ljubljanskega velesejma. Gospod minister je sprejel mesto in obljubil, da se udeleži otvoritve jubilejne prireditve osebno.
Ljubljanski velesejem zaseden. — Kljub temu, da gradi velesejmska uprava dve novi razstavni zgradbi, je celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnji jubilejni prireditvi prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno došlim prijavljencem
dodelil prostor na ta način, da se onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodeli malo manjše.
Priviligirana izvozniška d. d. kraljevine Jugoslavije za pospeševanje izvoza naših poljedelskih proizvodov se ustanovi s kreditom 50 milijonov Din, ki jih določa poseben zakon, ki ga je pred kratkim na predlog ministrstva trgovine in industrije sprejel ministrski svet.
Anketa radi ustanovitve tovarne za vezane deske (Sperrplatten) se je vršila prošli teden v Ljubljani v prostorih Zbornice TOI, vendar pa baje ni dovedla do uspešnih zaključkov, dasi bi tako tvornico pri nas jako potrebovali, ker ta les sedaj uvažamo.
Ljubljanski velesejem gradi nove razstavne zgradbe. Ker primanjkuje razstavnega prostora, se je odločila velesejmska uprava, da zgradi dvoje novih razstavnih poslopij in sicer na vsako stran ceste, ki pelje od glavnega vhoda proti čehoslovaškemu paviljonu po eno. — Ena teh razstavnih zgradb je namenjena naši tekstilni industriji, ki se predvidoma udeleži jubilejnega velesejma v večjem obsegu. Nove zgradbe bodo podale sejmišču popolnoma novo arhitektonsko lice. Načrte je izdelal g. arh. Costa-peraria.
Dražba kož divjadi dne 25. in 26. marca 1930 v Ljubljani. Zaloga blaga je bila srednja, v celem je bilo 566 lo-zov. Kvaliteta blaga deloma dobra, večinoma pa slaba, čemur je vzrok letošnja mila zima. Zanimanje je bilo samo za dobro blago, del slabeje kvalitete v lisicah in kunah je bil sploh neprodan. Poleg domačih kupcev so bili tudi kupci iz Avstrije, Nemčije in Italije. Posredovalo se je za 170 prodajalcev. (Kdor želi zvedeti cene, ki so notirale za poedine vrste kož, naj se obrne pismeno na uredništvo ter priloži znamko za odgovor.)
lil ste že poravnali naročnino?
Dobave.
Dobave. Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: dne 23. aprila t. 1. pri Gradjevinski upravi mornarice v Boki Kotorski glede dobave 300.000 komadov zidne opeke, 150 ton nega-šenega apna, 500 ton portland-cemen-ta, 40.000 komadov žlebnjakov ter cementnih in keramičnih plošč. — Dne 24. aprila t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega vrvarskega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 23. aprila t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave pohištva. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri blagajni navedenega ministrstva.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg lesnega oglja in 1000 komadov toporišč za jamske krampe. — Dne 23. aprila t. 1. se bo vršila pri Upravi barutane v Kamniku ustmena licitacija glede dobave 1200 m3 lesa, 8000 m platna, 300 kg sukanca in 100.000 kg amonijevega solitra; dne
2.	maja t. 1. pa glede dobave 30.000 kg preje od jute, 100.000 kg amonijevega solitra, 150.000 kg kalijevega solitra in 20.000 kg trinitrotoloula. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri celju sprejema do 24. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 komadov krajnikov in 250 m3 jamskega lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zakupa pobiranja mostnine na železniškem mostu čez Savo med Bosanskim in Slavonskim Brodom se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 25. aprila t. 1. pri Gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pi-
sarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Oddaja zgradbe konjušnice na Su-šaku se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 28. aprila t. 1. pri Inže-njerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starih sodov. Dne 30. aprila t. 1. se bo vršila pri Delavnici državnih železnic v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje ca. 1000 komadov starih lesenih sodov; pri Sre-dišnjem stovarištu materijala Generalne direkcije državnih železnic v Subotici pa glede prodaje ca. 2000 komadov lesenih sodov. — (Predmetna oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznih pil, raznega elektromaterijala, elementov, 2000 m jeklenih vrvi, 3 tisoč kg tračnih žebljev, ključavnic, 200 kg cilinderskega olja itd. — Dne
3.	maja t. 1. pri Komandi v Zemunu bo ofertalna licitacija glede dobave' večje množine dežnih plaščev in oblek. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja starega papirja. Pri Sre-dišnjem stovarištu materijala držav-železnic v agrebu se bo vršila dne 2. maja t. 1. ofertalna licitacija glede prodaje ca. 15.000 kg starega papirja. (Oglsa je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 5. maja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa, drv in lubja na panju. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam initvrdkam
mm
L. Mikus, dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 25
Uitanovlieno 1S30
Skrbno izdelovanja I Najvetji izbori ^ NajniSJo cene! Preoblekel Popravita*
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare
Luksuzni predmeti Stavbno in umetno steklarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta št. 10
Telefon 2478
Železnina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
BOGDAN
Steklenina
ŽIE.IČ
LJUBLJANA, Dunajska e. 11
(poleg Figovca)
VARILNE APARATE
„GRIESOGEN“
in vse razne potrebščine za AVTOGENSKO VARENJE ima vedno na zalogi
Feliks Toman ml.
Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30
Širite »Obrtni Vestnik"!
OBRTNA BANKA V UUBUANI
CENTRALA: KOMGPESNI TRG 4	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
Telefon it. 2508	Ralun	pri	poštni	hranilnici v Ljubljani it. 12.051	Telefon	it.	2503
Daje kredite v obrtne s vrh e, pospeSuje ustanavljanje obrtnih in Industrijskih	izvršuje	vse	banžnetrans-
akcije najkulantneje. Vloge na knjižice In na teko« raJun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po do-
govoru primerno viSe '	"	O
Za konzorcij »Obrtnega Ve*taika< Ivan MihelSi«. Urednik Ivan Lombar. — Tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. (predstavnik O. Michžlek). Vsi v Ljubljani.