Letnik 1914,
*
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L. — Izdan in razposlan 3. dne junija 1914.
Vsebina: (St. 114—117.) 114. Ukaz o ustanovitvi posebnega obrtnega nadzomištva za gradnjo vodnih poti s sedežem v Krakovu. — 115. Ukaz o obrambi avtorskih pravic v razmerju k Švici. — 116. Cesarski ukaz o delitvi katastrskih parcel in vknjiževanju pridobitka nepremičnin majhne vrednosti (novela o delitvi parcel). — 117. Cesarski ukaz o nekaterih izpremembah zakona z dne 23. maja 1883. 1. o razvidnosti zemljarinskega katastra.
114.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za javna dela z dne 26. maja 1914.1.
o ustanovitvi posebnega obrtnega nadzomištva za gradnjo vodnih poti s sedežem v Krakovu.
§ 1.
; Stavbna, zemeljska in vodnostavbna dela, ki se izvršč v zmislu § 1 zakona z dne 11. junija 1901.1. (drž. zak. št. 166) o gradnji vodnih poti in izvršitvi uravnav rek pod vodstvom krakovske podružnice c. kr.' ravnateljstva za gradnjo vodnih poti, se po § 14 omenjenega zakona izločajo iz nadzorstva obrtnih nadzornikov tistih okrajev, v katerih se opravljajo imenovana stavbna dela. Za nadzorovanje teh del se ustanavlja posebno obrtno nadzorništvo za gradnjo vodnih poti s sedežem v Krakovu.
Pod nadzorstvom tega obrtnega nadzomištva so ne samo stavbna, zemeljska in vodnostavbna dela, temveč tudi vsi stranski oblati, ki se vršč v zvezi 8 temi deli, kakor n. pr. popravljalnice, tcsarniee,
kamnolomi, jame za gramoz in pesek in kaj enakega, ako so ti obrati krajevno v zvezi s stavbnimi oblistvi ali spojeni s posebnimi občili stavbnega podjetja.
§ 2.
Ta ukaz dobi moč 1. dne julija 1914. 1.
Heinold s. r.	Trnka s. r.
Schuster s. r.
115.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 27. maja 1914.1.
o obrambi avtorskih pravic v razmerju k Švici.
•
I.	Po členu 10 švicarskega zveznega zakona z dne 23. aprila 1883. 1. o avtorski pravici do del slovstva in umetnosti uživajo avtorji, ki ne bivajo v Švici, za tista dela, ki izidejo ali se objavijo v inozemstvu, iste pravice kakor avtorji del, ki so izšla v Švici, ako se s temi avtorji v dotični deželi ravna enako kakor z avtorji lam izhajajočih del.
Švicarska vlada je izjavila, da je z začetkom veljavnosti v oddelku II tega ukaza ukrenjenega dulo-
(Slovenlsch. )
125
Kos L. 116. Cesarski ukaz z dne 1. junija 1914.
v
čila po členu 10 navedenega švicarskega zveznega zakona izpolnjen pogoj, vzajemnosti nasproti kraljevinam in deželam avstrijskoogrske monarhije, zastopanim v državnem zboru.
II.	Ker je potemtakem vzajemnost zajamčena, se ukazuje po členu I zakona z dne 26. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 58):
Določila zakona z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197) se uporabljajo na dela slovstva, umetnosti in .fotografije, ki so izšla v Švici in niso varovana že po § 1 tega zakona.
III.	Ta ukaz *dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Ukaz velja tudi za dela, ki so izšla pred tem dnevom. Kjer je v zakonu z dne 26. decembra 1 S95.1. (drž. zak. št. 197) in v ukazu pravosodnega ministrstva z dne 29. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 198) govor o začetku veljavnosti imenovanega zakona ali se računijo rokovi od tega časa naprej, je namesto tega časa merodajen začetek veljavnosti lega ukaza.
Hochenburger s. r.
116.
Cesarski ukaz z dne 1. junija 1914.1.
o delitvi katastrskih parcel in .vknjiževanju prido-bitka nepremičnin majhne vrednosti (novela o delitvi parcel).
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Člen I.
§ 1 zakona z dne 23. maja 1883. 1. (drž. zak. št. 82) se izpreminja in naj se glasi:
§ 1.
(i)	Katastrska parcela se more zemljiško-knjižno deliti samo na podlagi geometrskega načrta (situacijskega načrta), ki ga je sestavil civilni geometer
ali civilni inženir v svojem strokovnem področju, merski uradnik katastra ali državno službeno oblastvo, ki ima stavbno tehniške organe, v svojem delokrogu.
(2)	Z ukazom se lahko, ko se je dobilo mnenje udeleženih inženirskih zbornic, izjavi, da so tudi za namene lastnega službenega področja sestavljeni situacijski načrti drugih oblastev in uradov, ki po tehniški predizobrazbi svojih organov zadostno jamčijo za napravo primernih delitvenih načrtov, pripravni služiti za podlago zemljiško-knjižnim •delitvam parcel.
(3)	Nadalje se lahko z ukazom, ko se je dobilo mnenje udeleženih inženirskih zbornic, oznamenijo določni okoliši, v katerih* sme pravosodni minister v porazumu z ministrom za javna dela za tako dolgo, dokler je potrebno zaradi krajevnega nedo-stajanja zadostnega števila civilnih geometrov za izvedbo soglasja med zemljiško knjigo in katastrom, izjaviti, da so tehniški organi, ki so dosegli potrebno geodetsko visokošolsko izobrazbo in popolno sposobnost za izdelovanje delitvenih načrtov, upravičeni narejati situacijske načrte, ki lahko v sodnem okraju njihovega stanovališča služijo za podlago zemljiškoknjižnih delitev parcel. Ta oblast se sme podelili samo, ako 'v dotičnem sodnem okraju nima civilni geometer svojega opravilnega sedeža in ugasne sama, čim dobi civilni geometer lam svoj opravilni sedež. Oblast se lahko vsakčas prekliče.
(4)	Načrta ni treba, ako gre za parcelo, koje mejna črta tvori kvadrat ali pravokotnik s širino 20 metrov največ in ki se naj deli po alikvotnih delih parcele. V takih primerih je delitev natančno popisati v listini, ki bodi podlaga zcmljiško-knjižne vknjižbe.
(5)	Ta popis ter v sprednjih odstavkih omenjeni načrti morajo ustrezali z ukazom izdanim predpisom, ki šo merodajni za razvidnost katastra.
(e) Poleg izvirnika načrta mora stranka predložili poverjeno kolka prosto kopijo za sodne spise in, ako načrt ne izhaja od pristojnega merskega uradnika katastra, še eno poverjeno kolka prosto kopijo za merskega uradnika katastra. Za sodne spise določena kopija se lahko nadomesti z izvirnikom.
(7) Ako je zemljiško-knjižnemu sodišču predložen osnutek o delitvi katastrske parcele, ki ga je sporočilo katastrsko oblastvo, sc lahko stranka sklicuje na osnutek, kadar prosi za izvršitev zemljiškoknjižne delitve, in tedaj odpade dolžnost predložili načrt in njegove kopije.
Člen 11.
Člen V.
(1)	Z uveti, oznaroenjenimi v nastopnem, se lahko na sodišču spisujejo pravne listine o pridobitvi nepremičnin majhne vrednosti.
(2)	Spisovanje takih listin je dopustno le pri zemljiško-knjižnih sodiščih, v kojih okolišu nima niti odvetnik niti notar svojega sedeža, ter na sodiščih, katerim dovoli to pravosodni minister z ukazom na predlog višjega deželnega sodišča, ker jo ta olajšava potrebna za vzdrževanje soglasja med zemljiško knjigo in katastrom zaradi gospodarskih rasper prebivalstva in ker so pogosta pravna opravila o nepremičninah majhne vrednosti.
(3)	Z zapisnikom more zemljiško-knjižno sodišče posvcdočiti pogodbe in izjave o pridobitvi nepremičnin samo, ako njihova vrednost po preudarku, ki je podlaga pravnemu opravilu, ne presega 200 K in se naj vknjižijo nemudoma.
V mandatnem postopku se izvirnik listine, ki se je po členu II tega ukaza sestavila na sodišču, nadomesti s poverjenim prepisom zapisnika.
Neizpremenjen ostane ■§ 550 c. p. r.
Člen VI.
Zemljiško-knjižne prošnje, ki sloné na listinah o pridobitvi nepremičnin, kojih preudarjena vrednost (člen 11) ne presega zneska 200 K, se lahko podajo tudi ustno na zbornih sodiščih.
Člen VII.
Prepise po členu II na sodišču sestavljenih listin za oblastvo za odmero pristojbin napravlja brezplačno zemljiško-knjižno sodišče.
(4)	Ako se razteza pravno opravilo na druge stvarne pravice, zlasti na zastavno pravico za ostanek kupnine ali na služnost, se lahko tudi izjave tega pravnega opravila posvcdočijo s sodnim zapisnikom.
(5)	Zcmljiško-knjižna prošnja se lahko vloži v zapisniku 9 sestavi listine.
Člen VIII.
Določila členov II do IV, VI in VII se uporabl jajo, kadar se menjavajo zemljišča, ako se pišejo zemljiške knjige gledč nepremičnin, ki so predmet menjave, na istem sodišču in ako vrednost teh nepremičnin pri nobeni menjajočih strank ne presega najvišjega zneska 200 K.
Člen III.
(1) Listino je vzeti na zapisnik na zemljiškoknjižnem sodišču na ustno prošnjo po sodnem uradniku privzemši zapriseženega zapisnikarja. Ako uradniku udeležene stranke niso osebno znane, mora njihovo identičnost ugotovili po predpisih, ki veljajo za sodno poverjanje podpisov..
Člen IX.
Členi II do VTIf sc ne uporabljajo na Tirolskem in Predarelskem.
Člen X.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
(2) Sestavo listine je odreči, ako se pokaže osnovana sumnja, da sklepajo stranke opravilo samo na videz, da se ognejo zakonu ali da krivično oškodujejo tretjo osebo.
Izvršiti ga je naročeno Mojim ministrom za pravosodje, finance in javna dela.
Na Dunaju, 1. dne junija 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
Člen IV.
Zapisnik o sestavi listine je po izvršenem vpisu v zemljiški knjigi opremiti s potrdilom izvršitve ypisa po § 105 občega zemljiško-knjižnega zakona 1(1 ga hranili na sodišču.
Stürgkh s. r. Hochenburger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zonker s. r.
Georgi s.-r. Heinold s. r. Hussarok s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Morawski s. r.
Cesarski ukaz z dne 1. junija 1914. 1.
o nekaterih izpremembah zakona z dne 23. maja 1883. I. (drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemlja-rinskega katastra.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
Odstavek 3 § 50 (kdaj se je pri porazdelitvi davka ozirati na posestne izpremembe).
Na posestne izpremembe, ki se zglasé po tem času, se je moči ozirati pri porazdelitvi davka prihodnjega leta, ki sledi zglasitvi, le še tedaj:
1.	ako se nanaša menjava posesti na celo posestvo ali cele parcele in se more identičnost predmetov dognati na podstavi katastrskih map brez poizvedovanja na licu mesta, ali
2.	ako se nanaša menjava posesti sicer na dele parcel, pa se predloži v zmislu § 23, odstavek 4, lit. b, sestavljen situacijski načrt.
Člen I.
Odstavek 4 § 23, odstavek 3 § 50 in odstavek 2 § 54 zakona z dne 23. maja 1883.1. (drž. zak. št. 83) o razvidnosti zemljarinskega katastra izgubé v svojem sedanjem besedilu moč in naj se glasé takole:
Odstavek 2 § 54 (Pristojbine za razvidnostna uradna dejanja).
Ako se pokaže pri delitvah zemljišč, da izmere ni treba zaradi tega, ker je že predložen v zmislu § 23, odstavek 4, lit. b, izdelan situacijski načrt, se uporablja na te delitve zemljišč tarifa I.
Odstavek 4 § 23 (Postopek pri delitvah zemljišč).
Člen H.
Izmera po merskem uradniku pri delitvah zemljišč naj se opusti:
a) ako gre za parcelo, koje mejne črte tvorijo ali kvadrat ali pravokotnik s širino 20 metrov največ in ki se naj deli po alikvotnih delih parcele ;
Izvršiti ta ukaz, ki dobi moč z dnem razglasitve, je naročeno Mojima ministroma za finance in pravosodje.
Na Dunaju, 1. dne junija 1914. 1.
Franc Jožef s. r.
b) ako stranka predloži po členu I cesarskega ukaza z dne 1. junija 1914. 1. (drž. zak. št. 116) za zemljiško knjižno delitev parcel pripraven geometrski načrt (situacijski načrt) in ako so bili v obeh primerih (a in b) izpolnjeni pogoji predpisa, ki ga izda finančno ministrstvo v porazumu s pravosodnim ministrstvom.
Stürgkh s. r. Hochenlmrger s. r. Forster s. r.
Trnka s. r.
Zenker s. r.
Georgi s. r. Heinold s. r. Hnssarek s. r. Schuster s. r. Engel s. r.
Muranski s. r,