(UREDNIŠTVO Z A k J E je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 lliskarna I. nadstr.). Uraduj ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od B. do 6. t o! oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se n j vračajo. Nefrankirana pisma se ne v :	.- prejemajo	; • '•
NAROČNINA : eelolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K ‘21'60, polletna K 10‘80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 ‘80; /.a Nemčijo celoletno K 26/40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: .
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 528.
V Ljubljani, v soboto dne 8. marca 1913,
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje fn praznikov .• / /	ob pol 11. dopoldne.	•.	•.	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbuigovi ulici štev. 6, II., m uraduje 7.a stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Innerati: enostopna petilvrstica 80 vin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
— Reklamacije lista so poštnine proste. •	1	—
Leto III.
Če bi imele žene volilno pravico.
Adelheid P o p p.
Ce bi imele žene volilno pravico: ali bi bilo
Se za spoznanje drugače na svetu? Tako vprašujejo! Vse drugače bi bilo na svetu, če bi odpravili one tesne vezi, ki uklepajo danes ženo. Toliko govore danes o galanteriji, s katero obdajajo moški ženo. toliko o nežni obzirnosti, ki gre ženskemu spolu; ali se pa te stvari še uje-fnajo s sedanjim razmerjem med možem in 2eno?
Dame ne tvorijo velike ženske mase, dame,
Jci nimajo drugega posla, kakor da premišljujejo o tem, kako da bi postale za moške oči bolj piivlačne, temveč maso žen tvorijo one, katere je njihova razredna usoda potisnila na trnjevo pot. Na tej poti jili ne obdaja viteška galanterija, niti nežna obzirnost, temveč brutalna, zapovedujoča sila. Mladostna svežost, mladostna sila se mora ukloniti mogočnim besedam: delaj Tri služil Preživljaj se! Preživljaj otroka!
Sest miljoTiov Ž6ii £ r.2 Avstrijskem, ki so pokorne tem ukazom. Tovarne in karri»s!s3!l-pisarne in modni saloni, stavbe in rudniki, vse to zahteva žensko delovno moč. In dobivajo jo. Hči zapušča dom staršev, ki je ne more več preživljati, soproga zapušča domače ognjišče, ki se neti le tedaj, če se tudi njene roke prodajo. Mati zapušča svoje dete. Industrija, rokodelstvo, delo na domu, polje, domače delo, trgovina. moda, povsod ie zahteva po ženski delovni sili. Njim se pridružujejo zdravnice, filozofinje, višje uradnice, trgovke, babice. V rokodelstvu so si osvojile žene mesta mojstrov in pomočnic. Delo vseh teh je produktivno, ustvarja bogastvo. In vendar bi znala marsikatera od teh povedati, kaj je glad, težke skrbi so naprtene večini.
In vendar so izključene povsod, kjer bi lehko nastopile za izpremembo žalostnih razmer, v katerih morajo živeti. Ce bi imele žene volilno pravico, tedaj bi poslale v parlament sotrpinke, ki poznajo muke in bremena svojega spola, ker so same pod njimi zdihovale. Te zastopnice delovnega ženstva bi v parlamentu povedale o trdem jarmu, ki ga mora nositi žen-stvo, o katerem vendar trdijo, da je »nežni spol«, brez odporne sile. Zastopnice v parlamentu bi povedale o brezprimernem izkoriščanju žen in deklet, da delo dolgega, trudapolnega delovnika ne vrže toliko mezde, da bi se najedle do sitega; povedale bi. kako postajajo dekleta bledolična, ker morajo delati ob nezadostni hrani šest dolgih dni na teden, kako se uničuje in razdira or-, ganizem mlade delavke, koliko da je onih, ki jih Je težko delo pripravilo ob materinsko srečo, govorile bi o »blagoslovljenih« materah, ki z otrokom pod srcem vlečejo težke tovore in delajo ob strojih, kako da je uničeno življenje otrok, še preden se porode. Žene, prežarjene od materinstva, ki ga občutijo same, bi v parlamentu povedale, kako slabotna je življenja luč delavskih otrok, kako da ovira strahota kapitalistične družbe matere, da bi te slabotne cvetove hranile same z mlekom, ki jim vre iz prsi, ker morajo na roboto kapitalizmu, čeprav pgasne vsled tega življenje otročičev. Zastop-
Mrtvaški ženin.
Balada K. .). Erbena. Poslovenil Josip Stritar.
Enajsta ura bije že, noč zemljo trudo krije že;
Je ena, pozna luč gori,
Ki nad klečalom tam visi.
Na steni nizke izbice podoba božje matere; y naročju Jezuska drži. ljubo upira vanj oči.
Pred blaženo devico pa kleči mi mlada deklica; povešena glavica nje,
Ha prsih sklenjene roke.
Solze lijo ji iz oči, v bolesti duša koprni;
Oči solze ji točijo in belo nedro močijo.
»Gorje mi! Kje so očka moj?
Nad njimi trava raste, oj!
In kje so dra^a mamka, kje?
Poleg očeta mi leže!
Sestrico v zibki Bog je vzel, brat z vojske ni prišel vesel.«
»Oh, ljubega imela sem, edino zanj živela sem; po svetu šel je Bog ve kam. če živ in zdrav je še. ne znam.«
»Odhajal je. slovo jemal, tako me tešil je, dejal:
»Sejaj, sejaj mi draga, lan, pa name misli slednji dan; in prvo leto predi že. pa drugo beli kraj vode, košnlje šivaj tretje že; koštilje ko došiješ ti, iz rožmarina venec vij!««
nice žen bi povedale, kako ogroža življenje žen in otrok današnja gospodarska politika, ki je zdražila vse življenske potrebščine do skrajnosti in ki je že skoraj delavskim družinam vzela možnost, da bi dobile cena, zdrava stanovanja.
Zahtevale bi osemurni delovnik in prost sobotni popoldan za obremenjene žene ir« matere. nadzorstvo za izpolnjevanje varstvenih zakonov potom zadostnega števila obrtnih nadzornic. Zahtevale bi strogo kazen za one podjetnike, ki so brezvestni dovolj, da imajo v svojih obratih, vkljub zakonski prepovedi, otroke pod 14. letom.
Zenske zastopnice v parlamentu bi jasno pokazale, kaj da pomenjajo za gospodinjstvo v delavskih družinah visoki davki na živila.
Ce bi imele žene volilno pravico, tedaj bi odločno nastopile proti blaznim izdatkom za militarizem in bi pokazale, koliko potrebnejša so zavetišča za dojenčke In matere ob porodu, zdravilišča za matere, ki so obolele ob porodu, kjer bi si pridobile novih življenskih moči. Ali ne le v državnem zboru, tudi v zastopih vsakega mesta in vsake vasi zahtevajo žene zastopnice. In če bi imele žene volilno pravico za občine, tedaj bi zahtevale, da preskrbe občine prebivalstvu cena živila. Od občin bi za-fitevatc, d-i nastavilo izkušene babice in bi se s tem omejile nevarne	oh času porodil,
občine bi morale preskrbovati zdravo micka za otroke, ki jih matere ne morejo dojiti same, ker morajo delati, in oskrbeti bi morale zdrava, cena stanovanja. Ce bi imele žene volilno pravico, tedaj bi zahtevale za vsako občino zdravnika, ki bi dajal svete bodočim materam; žene bi tudi povedale, koliko morajo pretrpeti otroci, koliko se jim odtegne, koliko utrpe na duši in telesu, ker rasto na cesti brez dobre vzgoje, matere pa so priklenjene na delo. Zahtevale bi otroške vrtce in otroška zavetišča z izšolanim csobjem in oskrbo za bolne otroke. Ce bi imele žene zastopnice v občinskih odborih, tedaj bi naslikale stanovanjsko bedo in krepko zahtevale zdrava stanovanja, brez katerih so z otroki žrtve prezgodnje smrti. In dalje in dalje bi lehko govorili, kaj bi žene vse storile, Če bi imele volilno pravico v državi, deželi in občini.
Ali nimamo te pravice.
Zločinci, bebci In žene nimajo volilne pra-vlcc.
Ali naj ostane vedno tako?
Ne! Žene so odločene, da gredo v boj za volilno pravico. Socialni demokraciji se hočejo pridružiti in se z njo navdušeno, odločno bojevati. Na »Zenskem dnevu«, ko bomo čutile krepko solidarnost s socialističnimi delavkami vseh dežel, naj zveni iz vsakega ženskega srca, iz ust vsakega dekleta, kaj bi zahtevale. Če bi imele volilno pravico. ' _______________________
JULIJ DEUTSCH:
Alkoholna desetina.
Uživanje alkoholnih pijač je bilo priljubljeno v vseh časih. Ampak pitje je bilo prejšnje čase drugačno kakor dandanašnji. V starih časih so bile pivske navade vdomačene predvsem v posestnih slojih, dočim je ljudstvo pilo le o posebnih prilikah. Danes pa je popivanje ljudska navad:!.
»Košulje že došila sem in v skrinjo položila sem; usahnil rožmarin je že, a njega ni do tega dne; po svetu hodi, Bog ve kod, samotna je njegova pot, tri leta, dolga leta tri poročil ni, če še živi.«
»Marija, usmiljena gospa, čuj prošnjo mojega srca:
Daj. da mi pride še nocoj izvoljenec, predragi moj; izvoljenca mi zopet daj, če ne življenje mi končaj! Življenje ž njim pomladni cvet, brez njega pust vesoljni svet! Marija, mati milosti, čuj me v težav obilosti!«
Na steni gane se obraz, siroto stresne groze mraz; luč, ki gorela je temno ugasne v hipu tem celo.
Od sape vgasnil plamen je? Morda je slabo znamenje.
A čuj! stopinj pred pragom zvok! Na okno trka: tok. tok, tok!
»Spiš alf čuješ. dekle hoj!
Prišel je pote ženin tvoj.
Kako se. ljuba, ti godi?
Srce se meni veseli, ali za drugega gori?««
»Oj ljubi, kje si se mudil?
Zdaj ravno si mi v mislih bil; zvestobo ti hranila sem in zate zdaj molila sem! «
»Ej kaj molitev! Dekle, hoj!' na noge urno, pa z menoj!
Glej, mesec sveti na zemljo, nevesto peljem jaz sebo.«
Kapitalistično proizvajanje v velikem je scenilo pijačo in moč alkoholnega kapitala je odprla pijači pot v vse ljudske sloje. Beda proletarskih plasti je po svoje pripomogla k razširjenju alkoholizma, kar je bilo vsled splošnih predsodkov jako lehko. Tako so zavladale pivske navade.
Državi je bila pijača ljudskih množic od nekdaj priljubljen predmet obdavčenja. Pod pretvezo, da se obdavčuje luksus, so se državni blagajni odprli novi miljoni indirektnih davkov in razširjalo se je mnenje, da alkoholni davek, ki podražuje pijačo, zmanjšuje uživanje. S hinavskim zavijanjem oči zagotavljajo, da je obdavčenje alkohola pravzaprav pobijanje alkoholizma, a obenem iztezajo prav lakomno roke pc denarju, ki ga »pobijani« alkohol daje državi. Resno vladajoči krogi ne mislijo, da bi stopili na prste alkoholizmu, ki jim donaša tako mastne dohodke. In čim bolj je državna blagajna interesirana na dohodku alkoholnega davka, tem manjša je bojevitost v pobijanju pijančevanja. Ako bi bilo vladajočim strankam kaj na pobijanju alkohola, bi bile pripravljene žrtvovati vsaj del dohodkov alkoholnega davka za boj proti tej ljudski rani. Vprašanje alkoholnega obdavčenja bi s tem še davno ne bilo rešeno in še potem bi ostali težki pomisleki zoper to indirektno davščino, pač pa bi bila s tem dokazana dobra volja za boj proti pijančevanju.
Da te dobre volje pri nas še ni, je pokazalo glasovanje meščanskih strank na seji finančnega odseka poslanske zbOrttice z dne 23. jan. 1913. Tam je bil odklonjen predlog sO-drnga dr. Rennerja, da se uvede alkoholna desetina, z dobro dvetretjinsko večino (z 29 proti 13 glasovom); Predlog se je glasil:
»Desetino povečanega dohodka vsled povišanja davka na žganje za petdeset vinarjev je odkazati posebnemu fondu za pobijanje alkoholizma in za ustanavljanje pivskih zdravilišč. Eond upravlja ministrstvo notranjih zadev in se uporablja po predlogih najvišjega zdravstvenega sveta.«
Kakor vidimo, je bil Rennerjev predlog jako skromen, ker ni niti zahteval, da se uporabi desetina vsega davka na žganje za boj proti pijančevanju, temveč se je zadovoljil s tem, da se odkaže temu namenu le desetina poviška. Vzlic temu je bil odklonjen. Lakomnost dežel, ki naj se s povišanjem davka na žganje sanirajo, je bila mnogo večja od sovraštva do alkohola.
Renner je v utemeljevanju svojega predloga pokazal na Švico, kjer je uvedena alkoholna desetina že celo vrsto let. Koristno je, da se ozremo na izkušnje, ki jih imajo v Švici s to napravo.
Do let osemdesetih se švicarska republika ni za alkohol zanimala nič drugače kot ostale države: pobirala je davek od njega. Nekaj kantonov je bilo po vrhu interesiranih na alkoholnem konsumu še s posebnim kantonskim davkom. Ti kantonski davki so poleg tega ščitili domače žganjarstvo pred tujo konkurenco in ohranili veliko število malih in srednjih obratov. Vsled varstvene carine umetno vzgojeno presežno število žganjarn je preplavilo deželo z žganjem in razširilo najhujše pivske šege. Poslanica zveznega sveta z dne 8. oktobra 1886 je prav tehtno opisala zlo, ki ga je po-
vzročilo delovanje malih žganjarn. Med drugim
je omenjala tudi Škodljive posledice, ki jih je imelo rafinirano podeljevanje kredita za razširjenje pivskih šeg: »Gotov dolg ostaja zmerom nepokrit, da priklenejo malega odjemalca in razrušitev razmerja je za odjemalca vedno težavnejša. Ljudje se tako navadijo na uživanje žganja, da si odrekajo najpotrebnejša živila, da imajo doma le žganja vedno v izobilju. Enako učinkuje barantanje z žganjem in mezdni dogovori v obliki te pijače.«
(Konec.)
Domače težave Turčije.
Carigrad, 7. Po raznih vznemirljivih znamenjih je vlada prepričana, da nadaljujejo zarotniki svoje priprave za prekncljo. Zarota je nedvomno široko razpletena. V poučenih krogih trdijo, da ima vojaška liga veliko večino v armadi, vlada pa se more zanašati samo na nekoliko polkov. Policija mrzlično delnie, rta bi prišla zarotnikom na sled; s posebno vnemo išče glavnega tajnika princa Sabah Edma, Lufti bega. Včaraj ponoči je napravila zopet nenadno hišno preiskavo v prinčevi palači; preiskava pa jc ostala brez uspeha. Vsa garnizija Je na nogah, da prepreči pričakovano vstajo. Masa prebivalstva je apatična in želi samo miru. Le v nekaterih predmestjih je opaziti med policijsko sumljivimi elementi neko dvomljivo gibanje, ki ga pozna Carigrad kot pričakovanje prilike za plen. Aretacije so na dnevnem ?ed*u vsa javna poslopja so močno zastražena; Dolma Bagiiže iti palača Visoke Porte imata po več bataljonov posadks; vse ulice v okolici teh palač so zagrajene z vojaškimi kordoni. Mesto je polno vznemirljivih vesti.
Nezadovoljnost med niladoturkl.
Carigrad, 7. Po zanesljivih informac jah so mladoturški krogi hudo zbegani, ker so prepričani, da je vsak odločilen uspeh na bojiščg nemogoč in ker so zaradi zadnje zarote v silnem strahu. Stališče Enver bega se Je v lasti l strank) silno poslabšalo; merodajni mladoturški voditelji ga dolže, da je zakrivil vso sedanjo nesrečo, ker je podajal komiteju povsem napačno sliko položaja. Opravljal je posle šefa generalnega štaba in je lahko imel vpogled v stanje armade kakor nihče drugi. Zato se je njegovim poročilom brezpogojno verjelo. V splošni potrtosti zaradi velikli porazov v prvem delu vojne in zaradi brezuspešnosti londonskih pogajanj Je vse hrepenelo po kakršnem koli dogodku, ki bi mogel dvigniti javni pogum, ali pa ki bi bil vsaj omogočil, da bi st bil narod oddahnil. Drugo bi se doseglo, če bi se bil sklenil mir in če bi se bilo uredilo razmerje do balkanskih zaveznikov ter do velesil. Prvo ie povzročil Enver beg s svojim fanatičnim navduševanjem. Pridobil si je tem lože zaupanje, ker ga je spremljal nimbus največjega junaka iz Tripolitanije. To ugodnost je Enver beg izrabil in jc delal v komiteju, kar je hotel. Pri tem pa ga je zapustila vsa treznost in preudarnost. Moral je vedeti, da vojska ni bila dorasla zahtevam nove vojne, komiteju pa je poročal, da je bila armada le uplašena zaradi prvih neuspehov in da ji je treba le boljšega vodstva, pa lahko prežene Bolgare iz Tracije.
»Kaj govoriš besede te?
Kam pojva, ko je pozno že? Viharna noč je, svet teman, počakaj, da napoči dan.«
»Ha! dan je noč, in noč je dan, čez dan sem truden in zaspan; še predno bo petelin pel, ženico svojo bom objel.
S a noge urno! še nocoj oš moja ti in jaz bom tvoj.«
Noč pozna krila je zemljo, luč mesec vsipal je bledo; vse tiho, zapuščena vas, le veter tulil je na glas.
A dalje on, ne postoji, kar more, ona ž njim hiti; po vasi psi zatulijo, ko potnika zavohajo; psi duh mrtvaški čutijo, mrliča blizu slutijo.
.»Noč lepa jasna! Uro to mrliči iz grobov gredo; morda že kteri tu stoji, in tebe, ljuba, groza ni?««
»Kaj groza? Z mano ženin mo), oko je božje nad menoj.
Povej, govori, ljubček ti: tvoj oče ali še živi?
In mati tvoja, ali bo vsprejela rada snaho to?«
»Kaj, ljubica, vprašanja ta?
Le urno, vse to zveš doma; le urno, že poteka čas, in pot je dolga še do nas!
Kaj pa v desnici tu imašr««
»Molitnih bukvic ne poznaš?*
»»Zaženi stran! Molitve te so kakor kamenje težke.
Zaženi stran! Kakor pero tahko čutila boš telo.««
Zagrabi, vrže stran, in gleji iza milj deset sta že naprej.
Visoka gora, pot gre čez, po skalah črez samoten les; jpošasti divje vstajajo, grozeč se jima, lajajo.
Skovir skovika in kriči:
Nesreča vama daleč ni!
A dalje on, ne postoji, kar more. ona ž njim hiti;
'Po skalah se, po trnji nje uboge trudijo noge; jod bele polti kamenje krvavo kaže znamenje.
»»Noč lepa, jasna! Uro to mrliči k živim v vas gredo; morda že kteri tu stoji, in tebe, ljuba, groza ni?««
»Kaj groza? Z mano ženin moj Gospoda roka nad menoj; kakov, povej, da mirna bom kakov, predragi, tvoj je doinr Prijazen, čederi najin hrami Do cerkve koliko imam?«
»»Kaj, ljubica, vprašanja ta?
Le urno, hoj, vse zveš doma; Le urno, dolga še odtod 'do doma mojega je pot!
Kaj pa imaš za pasom, hoj?««
»Svoj molek vzela sem seboj.« (Konec prih.)
Oglašajo se že merodajni člani stranke, češ. da ne bi odobrili revolte zoper Kiamila, ako bi jih bil Enver beg poučil o resničnem položaju, kajti revolta bi bila le tedaj opravičena, če bi bila mogla mladoturška vlada dokazati, da je bila Kjamilova politika zgrešena. V resnici na so imeli mladoturki takrat le velike besede in zdaj stoje pred narodom kakor puhli bahači. Kajti zdaj ni dvoma, da mora Turčija skleniti mir, ne da bi bili pogoji kai boljši od onih, ki jih je hotel sprejeti Kjamil. Ako bi bili mladoturki takrat pustili, da izvrši vlada, kar je morala izvršiti, bi bili vsaj v notranji politiki lahko prišli do vpliva. Po končani vojni bi se bilo lahko obračunalo z vlado, ne da bi se dajal svetu zgled notranje razdejanosti vpričo zunanjega sovražnika. Tedaj bi bili mladoturki prišli kot rešitelji in bi meli odprto polje za državne reforme, vsled katerih bi Turčija okrevala. Zdaj pa ne morejo nič drugega kakor skrbeti za svoj obstanek, ki je ogrožen vsled vsestranskega nezaupanja.
Puntarski oficirji.
London, 7. Neki poročevalec, kateremu se Je posrečilo priti v turški tabor pred čataldžo. je imel priliko govoriti z visokim častnikom, ki je član vojaške lige. V razgovoru se ni častnik prav nič potrudil, da bi zatajil svoje sovraštvo do mladoturkov in do sedanje vlade. Dejal je: »Mladoturki so največja nesreča Turčije. Nisem reakcionarec; nisem pristaš Abdul Hanii-da. Ali niti Abdul Hamid ni naredil Turčiji toliko gorja kolikor mladoturška svojat, ki je s frazami o svobodi samo drapirala svoj egoizem. Ko je bil Abdul Hamid odstavljen, so imeli mladoturki vso državno moč v svojih rokah, in če bi bili imeli poštene namene, bi jih bili takrat lahko izvršili. A mi4 ko smo poznali to puhlo družbo, smo vedeli, da ne bo nič. Nikdar jim ni šlo za delo. Kadar so govorili o reformah. so le mislili na to. kako prijetno je v Parizu posedati po kavarnah in se zabavati in kako bi bik. lepo, če bi se to nadaljevalo v Carigradu. Pri nas, kjer je lenoba od nekdaj doma, je bilo to kakor strup, če vprašate, kaj se je res reformiralo, odkar so zavladali 'mlado-
v»7^Vam nc morem reči drugega kakor: Nič! Korupcija je prešla v druge roke, ali ostala je korupcija. Izkoriščanje državnega iftretia za osebne koristi, pohajkGVBftj?:, podkupljivost, brezvestnost- tostranska uprava, neorganiziran armada — vse je ostalo kakor pod Abdul Mamidom. Le še politiziranje v armadi in volilne sleparije so se pridružile starim grehom. Starega Kjamila, kateremu ne more nihče očitati najmanjšega sebičnega dejanja, so pobalini strmoglavili Iz same pohlepnosti po oblasti. Kjamil je spoznal položaj Turčije. Hotel je rešiti državo br.^z ozira na svoj ugled. Ni se postavljal pred zrcalo in vpraševal:	Kako bo
zgodovina pisala o moji pozi? Kaj ne bi bilo za 851etnega starca, ki sl je pridobil dovolj slave, ugodneje, če bi šel mirno domov pa prepustil drugim odgovornost za težke korake, za katere lahko pričakuje kletve nemislečih. pa nič zahvale? In kaj so storili mladoturški paglavci ko so strmoglavili poštenega starca in umorili Nazima? S svojo neumno igro so nas le kompromitirali pred zunanjim svetom, doma pa so napravili kaos, da se moramo bati za življenje otomanske države, če se ne napravi nrav prav kmalu red. Poznam kugo in mladoturke;.večje nadloge od teh dveh ni.« Časnikar je vprašal pašo, če je res. da se hoče armada upreti vladi in marširati v Carigrad. Častnik je dejal: »Odpustite, na to ne odgovarjam.« Na to je opomnil Časnikar: »No da, mislim, da je to nemogoče ko imate sovražnika pred seboj.« Tedaj je zaklical častnik: »Kaj?l Za hrbtom Imamo sovražnika, v Carigradu ga Imamo!... Kaj pa sploh delamo tukaj? Z Bolgari se ne vojskujemo. No. o tem ne bom govoril. Ampak pravim
*ix,CeJeJ^?1?ar naS Sovražnik, je Enver naš džtn (hudič) in družba okrog njega je peklenska rodbina...!« Časnikar dostavlja svojemu poročilu:	>Dobil sem tak vtisk, da ne
bom nič presenečen, ako srečam jutri ali pojutrišnjem generala v Carigradu, na čelu brl-gade. ki maršlra proti Visoki Portl...«
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ženski dan. Nocoj ob 8. zvečer bo v areni »Narodnega doma« manifestacijsko zborovanje slovenskih, razredno zavednih delavk in delavskih zen za politično enakopravnost K*- . Vastna dolžnost vseli ljubljanskih in okohčanskih sodružic je, da pridejo na nocojšnjo zborovanje in se solidarno pridružijo protestu vsega socialističnega ženstva zoper politično brezpravnost žen. Na shodu pa ne sme manjkati moških delavcev, ki naj s svojim prihodom dokažejo, da so tudi oni solidarni z delovnim ženstvom v zahtevi po politični enakopravnosti.
-p Ljudske potrebe in slovenska »ljudska«
stranka Ko je slovensko ljudstvo poslalo sedanje klerikalne poslance na Dunaj, je po veliki večini volilo z zavezanimi očmi. Koliko škode m gorja je naprtila klerikalna delegacija na Dunaju našemu ljudstvu, ni mogoče povedati Pri vsakem glasovanju vidimo klerikalne poslance v taboru najzakrknjenejših ljudskih škodljivcev In kedar m prilike, da bi pljuvali na najočitnejše ljudske koristi m interese, se ta zloglasna kleri kalna četa resno potrudi, da slovensko ljudstvo pred svetom blamira, osramoti, da mu jemlje ugled in kredit. — Četrtkova seja poslanske zbornice je bila sklicana za to, da zavzame ta 'korporacija, ki po ustavi predstavlja voljo avstrijskih narodov, svoje stališče napram svetovnim dogodkom in politiki, ki jo uganjajo todgovorni krmarji naše države. Na tej seji so socialni demokratje sprožili predlog, naj se odpokličejo rezervisti z meje, naj se vrnejo očetje Zapuščenim osirotelim družinam, naj se konča 6edanje nezmiselno oboroženje, ki stane avstrijske davkoplačevalce ogromne miljone, ki vznemirja duhove in ruši vse naše gospodarsko življenje. Socialno demokratični predlog je dal Avstrijski vladi točen nalog, da na* od »kupne
avstroogrske vlade izposluje takojšnjo demobilizacijo iu odpust rezervistov. Vlada je želela, da se o tem koristnem predlogu ne razpravlja in vladna želja je za naše klerikalce povelje.
V	družbi z nemškimi nacionalci, s krščansko socialnimi panamisti in poljskimi šlahčiči so vladi prodane klerikalne duše v kali zadušile socialno demokratični predlog in s tem povzročile, da bodo rezervisti še nekaj časa stradali in prezebali in uničevali svoje zdravje in življenje ua mejah, da bodo nesrečne družine doma, brez rednika in brez dohodkov, še nekaj časa okušale vso grenkobo bede, da se naše gospodarstvo še ne bo umirilo in da bodo celi bataljoni po sili praznujočih in stradajočih delavcev še nadalje ginili na cesti. Klerikalno dejanje na Dunaju je izdajalstvo ljudskih interesov in nezaslišan zločin. Nič manj predrzen in hinavski ni izgovor, ki ž njim opravičujejo svoje poli-tičo zlodejstvo: preprečiti so hoteli razpravo o avstrijski vnanji politiki. V svojem glasilu klerikalci že mesece in mesece točijo solze in črnilo, kako je zavožena ta politika in kako je škodljiva. Ko pokličejo socialni demokrati odgovorne krivce pred sodni stol, zbeže ti klavrni junaki in se skrijejo za grm. Fej, hinavci in vladni skledolizniki!
— Konferenca uravnavalcev proge se vrši v nedeljo v Ljubljani. Konference se udeležijo zastopniki uravnavalcev prog državne in južne železnice. Poroča sodr. Kopač. Konferenca se vrši v gostilni »International« na Resljevi cesti. Na dnevnem redu je sklepanje o važnih predlogih.
— Zveza kovinarjev, podružnica v Ljubljani. priredi jutri, v nedelje 9. marca, ob pol 10. dopoldne v restavraciji »Perles« zraven glavne pošte društven shod. Dnevni red: 1. Letošnje delovne pogodbe dunajskih kovinarjev. 2. Razno. Dnevni red je važen za vse kovinarje, poroča sodrug Mihevc iz Trsta. Po shodu bo predavanje o predmetu »Slovenci pred lOOleti«; predava sodrug dr. Jos. Tomšič. Kakor je razvidno, bo shod, ki je združen z predavanjem. zelo zanimiv, vsled tega je dolžnost kovinarjev, da se ga vsi udeleže. Zatorej vsi na shod!
— Tflmb«rsš?fl zbor vlško-glinške podruž-i??C0 »Vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 16. t. m. v restavracijskih prostorih v »Ameriki« na Ollncah ljudski koncert z izbranim sporedom, srečolovom in šaljivo pošto. — Začetek ob 5. popoldne. Vstopnina za člane 30. za nečlane pa 40 vin. Na mnogobrojno udeležbo vabi vse sodružice in sodruge podružnični odbor.
— Predavanje v Sp. Šiški. V pondeljek, 10. marca ob 8. zvečer bo v salonu gostilne pri Reberšku predaval sodr. Etbin Kristan o Ameriki. S tem zanimivm predavanjem otvori šišenska »Vzajemnost« vrsto predavanj, ki se bodo vršili po možnosti vsak teden. Ker se ji je predvsem potrebno zdelo, da naše delavstvo izve. kako izgleda Amerika, kamor se posebno v sedanjem času zopet obrača ljudski tok. zato je naprosila sodr. Etbina Kristana, da poda na svoj mojsterski način verno sliko o tej deželi, ki je pač obljubljena le za one. ki imajo kaj pod palcem.
— Zagorje ob Savi. Občni zbor podružnice rudarjev v Zagorju se bo vršil v nedeljo dne
9. marca ob 2. popoldan v dvorani gosp. Riharda Mihelčiča. Dnevni red: 1. Poročilo društvenega vodstva. 2. Volitev podružničnega odbora. 3. Razvoj rudarske industrije in strokovna organizacija. O tretji točki poroča sodrug Ivan Tokan iz Trbovelj. Rudarji, udeležite se mnogobrojno shoda! Podružnični odbor.
— Naš grob. Včeraj zjutraj ob 7. je na jeseniški postaji na delu smrtno ponesrečil ogibni nadzornik sodrug Ivan Bizjak. Pokojnik je bil zvest in vnet bojevnik v delavski armadi in je bil med delavstvom močno priljubljen. Železničarji so mu izkazli svoje zaupanje s tem, da so ga izvolili v odbor strokovne organizacije,
v	katerem Je z veliko marljivostjo deloval več let. Lep mu spomin! - Pogreb na delu padlega sodruga bo v nedeljo ob 3. popoldne in vabimo jeseniško delavstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu! O nezgodi se priporočamo Za natančnejše poročilo.
— Predavanje sodruga E. Kristana na Jesenicah. napovedano za nedeljo 9. t. m., odpade vsled Dogreba ponesrečenega sodruga Bizjaka.
— Jesenice. Občni zbor skupine železničarjev z običajnim dnevnim redom se vrši
10. t. m. zvečer v gostilni pri Mesarju. Tajništvo železničarjev bo zastopal sodrug Kopač.
— Koncert »Glasbene Matice«. Motiv Lenore, deklice, ki čaka hrepene svojega ženina in ga kliče pa prikliče — mrtvega ter gre z njim do pokopališča, kjer šele zadnji trenotek spozna svoj pravi položaj, je znan po vsej Evropi, tudi med južnimi Slovani. Nekateri celo mislijo, da je med Srbi njegov pravi dom, in da se je odtod razširil po drugih krajih. Ali bodisi tako ali tako — gotovo je, da je za balado ta motiv kakor nalašč. V nemški literaturi je najbolj znan po »Burgerjevi« »Lenori«. Za češko balado pa ga je porabil K. J. Erben. to besedilo pa je potem uglasbil Anton Dvofak. Genialnemu komponistu se je tudi to delo sijajno posrečilo, in včeraj ga je izvajala »Glasbena Matica« na svojem koncertu. Ker se jutri še enkrat ponovi, izpregovorimo nekoliko več v pondeljek. Za danes pa bodi na kratko omenjeno, da se pridružuje izvedba te velike balade najboljšim koncertom, kar jih je imela »Matica«. Partijo neveste je pela primadona zagrebške opere gdvtia. Mira Koroščeva, ki jo pozna ljubljansko občinstvo že kot Sento v »Večnem mornarju«. Od te je njena snočnja naloga zelo različna. Njen uspeh pa ni bil v Dvofakovi baladi nič manjši. Sladkost njenega glasu je prihajala do popolne veljave v liričnih delih, posebno v zadnji molitvi. Osvojila pa je poslušalce že s prvim stavkom; v tožbo za svojci je vložila globoko žalost, potem je prešla arija v mogočno hrepenenje po ljubem, ki ga je odlična pevka izražala z dramatično silo. Še bolj učinkovita pa je ta postala v recitativu pred pokopališčem. Gospod Križaj Je pel obširno pripovedovalčevo
partijo s svojim zvočnim, gibčnim basom in z velikim čuvstvom. Ženinov del pa je bil zaupan gospodu Rijavcu, gojencu glasbene akademije, katerega smo pred nedavnim slišali na produkciji v »Mestnem domu«. Da je obstal v tem izbranem ansamblu, je zanj jako lepo izpričevalo. Veliki zbor in pomnoženi orkester sta bila odlična; izvajanje je bilo precizno, dobro akcen-tuirano, ritmično. Palčica vodje gda. Hubada je obvladavala vsako noto, vsako znamenje. V prvem odmoru je dobila gdčna. Koroščeva krasen šopek.
— Glede koncerta »Glasbene Matice« dne 9. t. m. opozarjamo osobito zunanje občinstvo na jako redki dogodek, ko se more pri naših razmerah dostojno proizvajati tako slavno, ve-Hko in vseskozi umetniško delo, kakor je Dvo-Fakov »Mrtvaški ženin«. Pri svoji visoki umetnosti so krasote dela dostopne tudi neuku v posameznih delih tako, kakor tudi v celotnem slogu in harmoniji vseh delov. Kdor je vnet za glasbo, kdor količkaj more. naj torej ne zamudi te redke prilike, da vidi in spozna umetniško delo največje glasbene vrednosti in naj si ob njem bodri um in blaži srce, širi duševno obzorje in dobi upogled v duševno življenje narodov iz visokega vidika ter pozabi za kratek čas vse težke brige vsakdanjega življenja.
— Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto, se uprizori za par petič v sezoni Puccinijeva »Madame Butterfly« z gospodično Richterjevo.
V	nedeljo ob treh popoldne izven abonnementa, za loze par, zabavna burka »Robert in Ber-tram«, zvečer radi koncerta »Glasbene Matice« izjemoma ob polu osmHt burka »Nebesa na zemlji«^za nepar. Drama vprizori do konca sezone še burko »Uboga para«, Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« z gospodom Borštnikom iz Zagreba v vlogi Kantorja, In Thomovo ljudsko igro »Magdalena«, opera »Tosko« z gospodično primadono Miro Koroščevo. »Mignon«, opereta »Jesenski manever«.
— Slovensko gledališče. Sem Bendtfleva tragična pesem »Ljubezen treh kraljev« ni došola na slovenskem odru onega uspeha, ki je bil pričakovati po objavah pred predstavo. In ne moremo se preveč čuditi. Njegovo delo je sicer pisano v krasnih verzih in lepota njegovega jezika je vsekakor več vredna od manirlranega besedičenja d’ Annunziovega; ali krvoločnost, ki zahteva v treh dejanjih štiri mrliče, ki Jih imamo na koncu vse pred očmi, učinkuje na odru še veliko bolj surovo kakor v knjigi. Nezvesto Manfredovo ženo Fioro zadavi njegov oče Arhibald, ker ve, da bi ji sin prizanesel. Avtor je hotel vpodobiti dva svetova v njih naj-ekstremnejših nasprotjih: Krščanstvo s svojo odpuščajočo ljubeznijo, poganstvo s trdovratno pravičnostjo, ki zahteva kazen za vsako ceno. Boj teli dveh principov, teh dveh idealov je zanimiva snov. In zaradi nje bi se človek še sprijaznil z grozoto enkratnega umora. Toda nazadnje se zdi, kakor da avtor ni prav vedel, kaj bi počel s trojico, ki je ljubila zadavljeno — vsak na svoj način — in iz te zagate poišče najsurovejši izhod, pa umori vse tri. Tega je moderni duši vendar nekoliko preveč, posebno' ker se ji zdi način postumnega umora — starec namaže zadavljeni ženi strupa na ustne, da se bo zastrupil njen tajni ljubimcc, ko jo pride poljubit — bolj senzacionalen kakor umetniški. Slavo Sem Benellijevo je ustanovila njegova »Cena delte Beffe«. Rekli bi, da je to delo, ki ima pač tudi svoje krvoločno poglavje, vendar dramatično boljše od »Ljubezni treh kraljev«; nemara je to pisatelj sam nejasno čutil, ker imenuje svoje novo delo »poem«. Uprizoritev pa zasluži priznanje. Razun gda. Danila so bili tudi ostali sodelujoči dobri, zlasti ga. Kreisova in gospod Bukšek, potem tudi gg. Fišer in Štrukelj. Prav čedna je bila scenerija, zlasti v tretjem aktu. Nazadnje malo vprašanje na uvaže-vanje: Ne bi li bilo prav. če bi se na slovenskem odru pri slovesnih prilikah posegalo po slovenskih delih? Ali pa vsaj po jugoslovanskih.
— Koncert priredita v torek, dne 11. sušca 1913, v sokolski dvorani v Kranju Anton Trost (pianist) prof. na »Glasbeni Matici« v Ljubljani in Josip Rijavec (tenorist) gojenec na dunajskem konservatoriju s sodelovanjem moškega zbora »Narodne čitalnice v Kranju«. Na sporedu so skladbe Adamiča, Ravnika, Deva, dr. Kreka, Lajovica, Chopina- Liszta, Verdija in Puccinija. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina: Sedeži prvih treh vrst po 2 K, drugi sedeži po 1 K, stojišča 60 vin., za dijake 30 vinarjev. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini g. Ferd. Sajovica v Kranju. Ker je čisti dohodek namenjen trem slovenskim konservatoristom v svrho nadaljevanja študij, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Klub slovenskih tehnikov v Pragi ima
v pondeljek 10. t. m. ob 8. zvečer v Trunečko-
vi restavraciji na Kralj. Vinogradih svoj II. redni občni zbor s predavanjem tov. J. Žerjava: O Bregu pri Trstu. Gostje dobrodošli.
— Dobrodelno loterijo v prid slovenskim umetnikom je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani. Dobitki obsegajo 200 izvirnih slik in kipov, ki so jih domači umetniki sami brezplačno poklonili v ta namen. Sestavil sc je poseben loterijski odbor, ki je izdal 20.000 srečk po 1 K. Dobitki so brezplačno na ogled v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča, na kar opozarjamo cenj. čitatelje >Zarje«.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Slovencev in 37 Hrvatov, iz Amerike je pa prišlo 15 Slovencev; 14 Hrvatov je šlo v Ino-most, 200 Lahov na Dunaj, 17 Kočevarjev se je pa vrnilo z Dunaja.
— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v januarju 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in draguljev) in v marcu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd) v četrtek dne 13. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2.
— Obsojen defravdant. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) Včeraj se je zagovarjaj pred ljubljansko poroto dvajsetletni privatni uradnik Evgen Kus§, doma iz Radgone
na Štajerskem. Lansko leio je bil zaposlen 'f pisarni kemične tovarne v Mostah. Ker ji imel trgovinsko izobrazbo, je bil Dprrarft! ® je užival pri tvrdki (J. Oulllm veiiVc mtpanjfc Vsak inessc je bil odposlan v Uika]5n)o k=e-diino banko, da dvigne večjo vscio od tu ]o pa moral iti na južni kolodvor, da poravna voznino za odposlano blago. Bilo je dne ? novembra 1912, ko je dvignil obdolženec pri Kreditni banki 18.000 K. S tem denarjem je Šei na južni kolodvor, da poravna voznino. Kakor sam priznava, se ga je nehote polotila med potjo nesrečna misel, z denarjem pobegniti, Obdolženec je res podlegel izkušnjavi, čeravno. kakor trdi obdolženec, je imel dostikrat v! rokah večje vsote, enkrat celo 30.000 K ne da bi na to mislil denar poneveriti. Sedel’ je nai državnem kolodvoru na gorenjski vlak ter se peljal na Bled, kjer je v hotelu »Triglav« kosil. Spotoma se je predstavil zdravniku dr Hočevarju z resničnim imenom in natakarici v hotelu »Triglav« je tudi razodel bližnji cilj svojega popotovanja: Gorico. Iz Gorice se je odpeljal v Benetke in Milan in končno v Švico, kjer se je v Ženevi ustavil. Nadel si je tu razna tuja imena. Njegovo razkošno življenje je pa zbudilo sum pri tamošnji policiji, ki se je jeli za mladega zapravljivca zanimati. Konečno je bil Kuss v nekem hotelu v Ženevi aretiran in ljubljanskemu deželnemu sodišču izročen. Pri ?Te?Sf!i dobili še 14.267 K gotovine in Z4 6?,5 £ dragocenosti, katere si je potoma nakupil. To dejanje in svojo lahkomiselnost obdolženec odkrito priznava, zagovarja se le s hipno zmedenostjo v trenofku, ko si je prilastil zaupani denar. Strah pred kaznijo in sramoto je bil močnejši od kesanja, vsled česar pozneje m popravil svojega dejanja. — Porotniki so vprašanje, glaseče se na poneverjenje, z desetimi proti dvema glasovoma potrdili; sodišče je ni podlagi tega izreka obsodilo obtoženca na osemnajst mesecev težke ječe,
-- Kain in Abel. (Izpred ljubljanske porote.) Letos na svečnico Je v Britofu pri Kranju Lovrenc Bizjak svojega brata Miho zaklal. Lovrenc Je bil od žganja precej okajen in i« brata dražil. Miho. ki Je bil trezen, je to ujezilo in Je udaril Lovrenca s pestjo v obraz lov* renc je odgovoril z odprtim pipcem in priza-djal svojemu bratu lahko rano na glavi in smrtno rano na vratu; ker so bile prerezane žil« dovodnice in odvodnice, je v nekaj trenotkih izkrvavel in izdihnil. — Na današnji razpravi so porotniki vprašanje glede uboia ® s oroti 4 glasovom potrdili, postno, odgovornost it* ključenojMjfinost so z 9 proti 4 glasovi zanikali ln sodišče Je obsodilo ubijalca na sedem let težke Ječe. poestrene s posti in temnico
— Požigalec. Včeraj je porotno sodišč« obsodilo na osemletno težko ječo 23letnega Janeza Trobca iz Zavratca na Notranjskem Trobec je delomržen človek. Ko je bil 7. januarja izpuščen iz prisilne delavnice, ni iskal dela. temveč se je potikal naokoli. Ko se je potepanja naveličal, je sklenil, da si s požigom priskrbi pristrešje. Krenil je k svojemu bivšemu gospodarju Peternelu, po domače Mavsarju v Jsrčjo dolino, kjer je bil prijazno sprejet in poc^čen; gostoljubnost je poplačal s tem, da je podtak- j nil ogenj v Peternelovo listnico, kjer je bila spravljena stelja; ogenj se na srečo ni prijel. ; Od tam se je obrnil k Seljakovemu kozolcu ki je bil poln sena. Zanetil je ogenj, ki je bliskoma objel ves kozolec in uničil seno, škopo in mnogo gospodarskega orodja; škode je napravil 1283 kron. Le ugodnemu vremenu je pripisati, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja. Ko je Trobec izvršil svoj zločin, je začel klicati na pomoč. — V tem se je namreč premislil gbde pristrešja a ta zvijača mu ni pomagala; še tisti dan so ga imeli orožniki.
— Kinematograf »Ideal«. Kdor se želi < dobro nasmejati, naj si ogleda sijajno francosko -veseloigro:	»Brigaj se za Amelijo« v 3 delih. Prve vrste je Nordisk drama »Trije prijatelji* > z Psylandrom v glavni vlogi. »Bubyjev hranil- i nik je velekomičen film, igra 31etni umetnik Buby. Torek: »Prve sledi starosti«, slika iz Živ- i Ijenja, pri vseh predstavah.
Štajersko.
— Pozor, rudarji! Po Štajerskem se klati po rudarskih krajih agent Wutsch in slepi rudarje. Obljublja jim delo proti visoki mezdi na Nemškem v rovu »Deutscher Kaiser«. V Ljubnem je speljal dva delavca na led. Odposlala sta že vse svoje stvari in potem čakala nanj. da jim prinese potnino zanja in družino. Šja sta na ; kolodvor, a o Wutschu ni bilo ne duha ne sluha, delavca pa sta ostala brez sredstev, bre* oprave. Wutsch hodi po vseh rudarskih okrajih. Rudarji, ne dajte se slepiti in kjerkoli pojavi Wutsch, ga naznanite takoj oblastim.
Vestnik organizacij.
Mladinska podružnica »Vzajemnosti11 ima v nedelj«
9. marca ob 1. popoldne velevažno sejo, na kar opozarjamo vse sodruge odborujke.
Sodruge Solsko-poljanskega okraja vabimo n« redni letni občni zbor, ki bo 9. marca v gostilni pri Bončarju, Poljanska cesta 23 točno ob 10. dopoldne. Sodrugi, udeleži« se polnoštevlluo občnega zbora.	Odbor.
Občni zbor pevske podružnice se vrši 18. marca ol 8. zvečer v društvenih prostorih, Šelenburgova ul. 6. 1. Po* ročlla funkcionarjev. 2. Volitev odbora. 3. Raznoterosti. Obilna udeležba nujna!	Odbor.
Organizacije in zaupniki, ki imajo v kolportaži .Dni' šinski koledar" se nujno vabijo, da denar za prodane koledarje takoj vpošlje na naslov: .Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Neprodanih koledarjev ni treba vračati
Sodruge po Slovenskem vabimo, da opozore delav« stvu prijazne trgovce, obrtnike, gostilničarje Itd. na reklamni del .Družinskega koledarja14, ki bo za I. 1914. Se velik« lepše opremljen. Nabiralcem oglasov se da znaten popust in lahko precej zaslužijo. Kdor hoče sodelovaU naj se obrne ni naslov: Zveza .Vzajemnost* v Ljubljani. Inserenti naroČ< -oglase lahkb naravnost pri zvezi.
Trst.
— Zenski dan v Trstu. Jutri ob treh popot
dne se vrši v > Delavskem domu«, ulica Madon-nina 15, javen ženski shod z dnevnim redom*. »Boj ženstva za politično ravoopravnost«,
Sodružice! Zavedno ženštvo Avstrije bo jutri 'ia neštevilnih shodili zahtevalo politično ravno-,nravnost. Gospodujoči razred Vam odreka politične pravice; moralno, gospodarsko in politično Vas prezira in zatira. Izrazite odločno voljo, pokažite, da stremite po napredku; pridružite se kompaktno manifestaciji in zahtevajte soglasno Vaše pravice. Slovensko moderno misleče ženstvo naj z mtiogobrojnim obiskom shoda izrazi svojo neomajno zavednost in prepričanje. Za slovenske in nemške sodružice poroča sodr. Gornikova; za italijanske sodružica Martinuzzi.
— Shod lesnih težakov bo v torek 11. t. m. ob 8. zvečer v »Delavskem domu«. Lesnim težakom priporočamo, da se ga udeleže v največjem številu. Razpravljalo se bo o položaju lesnih težakov in o nalogah organizacije.
— Pevski odsek »Ljudskega odra« ima v nedeljo ob 8. zvečer v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25, svoj redni občni zbor. Pevcem priporočamo, da se ga udeleže mnogoštevilno.	_________
Stavka v tržaškem tehničnem zavodu.
Izzivajoč odgovor ravnateljstva: 23odstotnl kapitalisti so pahnili vse delavstvo na cesto.
Strokovna komisija priporoča delavcem mirno kri.
T f s t, 7. marca.
Kakor smo včeraj že poročali, se stavka v tržaškem tehničnem zavodu nadaljuje. V četrtek popoldne se je vršil v »Delavskem domu« zopet velik shod. Na shodu sta poročala sodruga Kopač in Chiussi. Povedala sta, da sta bila pri namestniku in pri obrtnem nadzorniku, naj bi po-
sredovala med delavstvom in zavodom. Obrtni nadzornik je dejal, da bo napel vse svoje moči v to, da se stvar poravna. Namestnika ni bilo doma. Poklical ju je pozneje k sebi. Namestnik Je povedal, da mu je ravnatelj tehničnega zavoda izjavil, da se vrši naslednji dan seja upravnega sveta tehničnega zavoda in da bo o sklepih seje poročal. Delavci so vzeli poročilo na znanje in sklenili, da se shod vrši zopet v petek ob 2. popoldne. — V petek je bil shod sijajno obiskan. Navzočih je bilo nad 1000 delavcev. Govorila sta zopet sodruga Chiussi in Kopač, razen njiju še sodrug Todeschini. Sodruga Kopač in Chiussi sta poročala, da je upravni svet akcijske družbe, ki si Je letos razdelila 23 % čistega dobička, sklenil izpreti vse delavce in je poslal vse delavske knjižice na magistrat. Kdor želi priti zopet na delo, se mora priglasiti pri vratarju tehničnega zavoda s knjižico v roki in mora podpisati nove delavske pogoje. Na delo pa bodo sprejeti le oni, ki bodo upravi všeč. Ta brutalna provokacija je delavce slino razburila, vsi so izjavili, da ne pojdejo na delo. Stavki se je pridružilo še 8o delavcev iz ladjedelnice St. Rocco pri Miljah. V vseh velikih ladjedelnicah vlada nepopisno razburjenje. Strokovna komisija priporoča, da se *tavka ne razširi na druge zavode. Zlasti še opozarja so-druge. naj se ne puste zavesti od posameznikov v neprevidne korake. Stvar je taka, da je treba pri njej ohraniti mirno kri. Prihodnji teden se vrši seja strokovnih organizacij, ki bodo sklenile o nadaljnih korakih organiziranega delavstva. Tehničnemu zavodu bo treba pokazati, da je delavstvo Še vedno solidarno. Danes popoldne se je vršil ttidi shod nemških livarjev, katerim je poročal sodrug Mihevc. Livarji so sklenili, o zadevi poročati v Nemčijo in priporočati, da livarji ne hodijo v Trsf.
Balkanski in mednarodni položaj.
V Janini so vpeljali grško upravo. Častniki izpred ČatakJže groze Mahmud Ševketu in sultanu. Mladeturki se boje na-
pada na Carigrad.
*	JANINA.
33.000 Turkov kapituliralo.
Atene, 8. Orški uspeh v Janini je večji nego se je pokazalo prvi hip. Posadka trdnjave Je štela 33.000 mož. ki so padli z vsemi topovi, z orožjem, streljivom, zastavami in vojnim materialom v grške roke. Zdaj se vidi, da je bila trdnjava dobro obskrbljena in temu dejstvu je pripisati, da se je mogla tako dolgo držati.
Veselje v Atenah.
Atene, 7. Vest o padcu Janine je povzročila po vsem mestu nepopisno radost. Vsi posli $o zaostali, trgovine in urpdi so zaprti, nihče ne misli na delo. Vse prebivalstvo se je zlilo na ulice. Z vseh hiš plapolajo zastave. Zvečer Je bilo mesto razsvetljeno. Celo r§njeni vojaki so zapustili bolnišnice in so se udeležili plesa po ulicah.
Janina In Albanija.
London, 8. Albanec Mahmud beg iz Romi-ce, ki je že nekaj tednov tukaj, izjavlja, da je vsjed kapitulacije Janine albansko vprašanje
pač komplicirano, da pa Albanci na noben način ne bodo priznali Janine Gikom. 1 o mesto Je baje ključ južne Albanije, in velesile »ne smejo dovoliti,« da bi si ga Grška pridržala. Če bi vendar privolila v to, bi bil to začetek plemenskih bojev na Balkanu, ki bi lahko imeli najusodnejše posledice. Toda Albanci zaupajo velesilam in se nadejajo, da bodo rešile albansko vprašanje na podlagi resnosti in pravičnosti.
Grška uprava.
Atene. 8. V Janini je uvedena grška uprava. Za guvernerja je imenoyan general Skuco. Nastopil je že svoj urad in je storil vse ukrepe za varnost prebivalstva. Na vladnem poslopju SO razobesili grško zastavo. Prestolonaslednik Je izdal nujen ukaz, da se takoj poskrbi za živ-ljenske potrebe prebivalstva. V glavnem taboru je prestolonaslednik sprejel čestitke tujih vojnih ataejev.
Slavnosten vhod.
Atene, 8. Danes odkoraka prestolonaslednik na čelu ene divizije oficielno v Janino. SpremJjevali ga bodo njegov najstarejši sin Jurij in ostali kraljevski princi.
Ferdinand čestita.
Atene, 8. Kralj Ferdinand je odposlal svojega prvega adjutanta čestitat grški vladi zaradi zavzetja Janine.
Turški topovi.
Atene, 8. V okolici Janine so imeli Turki baje 108 topov, med njimi 25 težkih trdnjavskih.
GRŠKI JETNIKI.
Atene, S. Vseh Turkov v grškem jetništvu, vštevši one iz Epira. je sedaj 78.450. Po Epiru je še razkropljenih 20.000 mož. Grki jih zdaj obkoljujejo in Jih bodo kmalu vjeli. Tako doseže Število jetnikov 100.000.
HAMIDIJE.
Belgrad, 8. Uradno poročajo: Vest nekega zunanjega lista o napadu križarke HamidJČ na grške transportne ladje je po zanesljivih poročilih nepravilna, ker je »Hamidjč« zdai ob sirskem obrežju in ker se transport čet iz Soluna ni vršil ob navadnem času. Najbrže gre za zamenjavo z nezgodo parnika »Apostolos«, ki pa je potekla brez škode.
Trst, 8. V Lloydovih krogih pravijo, da je turška križarka »Hamidjč« zdaj najbrže blizu Palestine, kjer križari. Častniki Lloydovega parnika »Amphitrite« pripovedujejo, da zadržuje »Hamidjč« trgovske ladje, katere srečava in se od njih preskrbuje s premogom, luai
»Amphitrite« ji je morala te dni oddati večjo množino premoga. Nekateri oficirji so fotografirali ta proces.
GROŽNJE VOJAŠKE LIGE.
Carigrad, 8. Člani vojaške lige so poslali sultanu spomenico, v kateri Izjavljajo, da si pridržujejo popolno svobodo akcije, ako ne doseže Mahmud Ševket paša boljšega miru kakor Kiainil paša.
Frankobrod, 8. »Fratikf. Ztg.« poroča ia Carigrada: Častniški zbor izpred čataldže je poslal velikemu vezirju ultimatum, s katerim zahteva, da naj odstopi, če se ob otvoritvi mirovnih pogajanj ne zagotovi, da ostane Odrln Turčiji Armada mor* kategorično odklanjati, da bi služila kot orodje takega samomora. Predi kratkim v San Stefano koncentrirani polki, katere smatrajo, da so vladi brezpogojno zvesti, imajo svojčas zadržati, pohod nezadovoljne armade izpred Čataldže proti Carigradu.
MAŠČEVATI HOČEJO NAZIMA.
Carigrad. 8. Trideset častnikov izpred ča-taldže je prišlo v Carigrad maščevat Nazimova smrt. Skriti so baje v palači princa Vahid Edina, drugega prestolonaslednika, ki ima očitne zveze s častniki vojaške lige. Zadnjo noč so nabili v Stambulu revolucionarne proglase v džamijah.
HAKI PAŠA.
Berlin, 8. *Voss. Ztg. javlja iz Carigrada: Haki paša je brzojavil iz Londona, da je mir zagotovljen; zahteva pa pooblastilo, da sme Angliji obljubiti koncesijo za kanalizacijo Mezopotamije. Porta mu je že poslala poobtastilo.
PREPREČEN BEG.
Solun, 8. Sin turškega generala Hasan Tahsim paše, ki ;e predal Solun Grkom, je poizkusil na parniku avstrijskega Lloyda »Uran« pobegniti v Carigrad. Grške oblasti so ga s posredovanjem avstrijskega generalnega konzula prisilile, da se je zopet izkrcal.
TURŠKO ČASOPISJE.
Carigrad, 7. »Ifham« pravi, da je mir ue-
dvomno blizu. Tudi vprašanje vojne odškodnine se lahko reši brez posebnih težav. — »Alem-dar« pravi v očitno inspiriranem članku: »Veliki vezir naj še enkrat poskusi srečo orožja, da doseže ugodnejše mirovne pogoje, ali pa naj prepusti oblast ljudem, ki se čutijo bolj sposobne za tako odgovornost.«
MIROVNO VPRAŠANJE.
Bolgarsko stališče.
Peterburg, 8. Poročevalcu »Novega Vremena« je bolgarski poslanik v Parizu Stančov izjavil: »Težišče bolgarske politike je v zvezi balkanskih držav. Bolgarska stremi za tem, da ohrani zvezo. Vse, kar so osvojili od Turčije, je skupna last zaveznikov, in zdaj se bavijo le s tem, do katere meje sc more ustreči Turčiji, šele po sklenjenem miru se bodo zavezniki sporazumeli zaradi novih mej. Vprašanje Soluna še ni rešeno. Na noben način ne bo mesto internacionalizirano. Trdno je sklenjeno, da zahtevajo zavezniki vojno odškodnino. Eden glavnih pogojev j>e ta, da pride Bolgarska vsaj z malim 'delom do Marmarskega morja.
ALBANIJA,
Dunaj, 8. Rešitev ustavnega vprašanja za Albanijo bo najbrže zahtevala daljši čas (aha!) in verjetno Je, da bo za to dobo imenovan mednaroden komisar za Albanijo, V poštev prihaja v prvi vrsti dr. Henrik grof Taaffe, irski peer.
Avstrija In Kusija
sta se baje popolnoma pobotali. V Budimpešti bo danes tretje čltanje volilne reforme. Na Nemškem imajo zopet Kopenikiado. Gorkii se lahko vrne na Rusko.
Berlin, 8. «Lokalanzeiger« trdi z vso gotovostjo, da se je dosegel med Avstrijo in Rusijo trden in trajen diplomatičen sporazum, po katerem je vprašanje obmejnih čet tudi za bodočnost urejeno. (To se glasi tako pametno, ca se nam zdi kar neverjetno.) Le to še ni dognano, kdaj in kako se objavi sporazum. (Čudno 1 O glavnem, najtežjem vprašanju se snorazumejo, o tako postranskem se pa ne morejo.)
TEŽKA NEZGODA NA TRŽAŠKEM TRAMVAJU.
Trst, 7. Danes dopoldne je s pavolo težko otovorjen voz zavozil v voz cestne železnice. Preglednik cestne železnice Panzera je padel z voza in si prebil lobanjo; v bolnišnici je podlegel težki poškodbi.
OGENJ NA OBREŽNEM PARNIKU.
Trst, 7. Danes dopoldne Je pri nakladanju
žvepla nastal na obrežnem parniku »Risano« požar, ki so ga po dveurnem gašenju zadušili. Pri gašenju sta sodelovala vladni parnik »Auda« in mestna požarna bramba. Škoda je znatna.
RUDNIŠKA NESREČA.
Praga, 8. V Maksovem rovu praške železarske družbe se je včeraj utrgalo dvigalo in padlo s tako silo na dno. da je dvaindvajset rudarjev težko poškodovanih; poleg zlomljenih rok in nog Imajo nekateri tudi notranje poškodbe.
GORKIJ POMILOŠČEN.
Peterburg, 8. Med onimi, ki Jih je car pomilostil zaradi jubileja svoje	tudi
Maksim Gorkii,	Se	torej vrne na Rusko.
OGRSKO VOLILNO TOLOVAJSTVO.
Med mameluki kakor po boju.
Budimpešta, 7. La cotnedia e finita. Poslanci, ki majo še kakšen ostanek vesti in vsled tega ne odobravajo Lukacsevega volilnega ropa, ne prihajajo v zbornico, Tisti, ki so pa popolnoma prepričani, da ne morejo biti izvoljeni drugače kakor z vladnim denarjem, pa tudi vedo, da morajo glasovati natanko tako, kakor jim ukazujeta podleža Tisza in Lukacs. Razprav o volilni reformi torej ni mogla biti nič drugega kakor odurna farsa. Danes je sedel na predsedniškem tronu podpredsednik Beothy. Najprej so mameluki zavrnili Giess-weinov predlog, da naj se načrt vrne komisiji, potem so zaključili generalno debato in sprejeli načrt za podlago specialne debate. Seveda je bila tudi to le burka. Da bi bilo vsaj na videz kaj debate, sta si Lukacs in Tisza naročila nekoliko izpreminjevalnih predlogov, o katerih je bilo že naprej znano, da bodo vsi odklonjeni. To se je seveda zgodilo; paragraf za paragrafom so Tiszini mameluki sprejemali, kakor stoje v vladnem načrtu.
Danes bo konec komedije.
Budimpešta, 8. Na današnji seji je tretje čitanle vollne reforme na dnevnem redu. Seveda pojde vse »gladko«.
Tisza grozi.
Budimpešta, 8. Med člani vladne stranke se je pojavilo mnenje, da utegne imeti nevarne posledice, ako se določi starostna doba za vo-lilce s tridesetim letom. Tisza pa je zažugal, da odstopi, če bi se ta doba znižala. Temu terorizmu so se poslanci udali.
TISZI PO ZOBEH.
Berlin, 7. Včeraj je grof Štefan Tisza v ogrskem parlamentu govoril o volilni reformi, ki je tam na dnevnem redu. Pri tej priliki si je dovolil tudi kritiko parlamentov, ki so Izvoljeni na podlagi demokratične volilne pravice. Ogrski grof je med drugim dejal: »Ozirati se moramo na posledice, ki jih je imela demokratična volilna piavica po vsem svetu. In nikakor ne moremo zamižati vpričo dejstva, da Je povzročila resnično splošna volilna pravica po vsem svetu, Celo pri najbolj enotnih in Izobraženih narodih ogromno znižanje parlamentne višine in svobode narodnega parlamentarnega dela. Celo na Nemškem Je bila splošna volilna pravica združena s tem, da so se prekucuški elementi izredno posilili v ospredje . . .« Z ozirom na te besede pravi današnji »Berliner Tageblatt«: »Z največjo odločnostjo se mora protestirati proti temu, da se nemška volilna pravica in nemški državni zbor insultira v ogrskem parlamentu. Kakšno stališče zavzema gospod grof Tisza v vprašanju volilne pravice in parlamcn-
i.trnega vladnega sistema, je vseeno; ali njegov nastop dokazuje, da nima jasnega pojma o parlamentarni dostojnosti.« (Grofovski pobalin se je zaletaval tudi v avstrijski parlament zaradi splošne volilne pravice; zaslužil bi, da bi dobil tudi od te strani po zobeh.)
MAGNATSKA ZBORNICA.
Budimpešta, 7. Magnatska zbornica je sklicana za četrtek, 15. marca, da začne z razpravo volilne reforme. V poučenih krogih mi-slijo,-da bo razprava trajala par dni.
O KOPENICK. o KOPENICK!
Berlin, 8, »Lokalanzeiger« poroča iz Halle, da je prišel v davčni urad v Sottenhausenu tridesetleten mož, ki se je predstavil za vladnega asesorja in revidiral blagajno. Denar je vzel s seboj, češ da ga mora oddati okrožni blagajni. Šele ko je odnesel pete, so spoznali, da jih je speljal na led-
ZAVAROVANJE ZA STAROST IN ONEMOGLOST NA HOLANDSKEM.
Hag, 8. Zbornica je s 5-i proti 35 glasovom odobrila predlogo o obvczpein zavaiovanju delavcev, za starost in onemoglost.
NESREČE NA MORJU.
Kodanj, 8. Na poti iz Tyna v Konigsberg se je parnik »Elsa und Hugo Stanner« potopil z vsem moštvom.
Katastrofa angleškega parnika »Calvados«.
Carigrad, 8. Oteti potniki s potopljenega angleškega parnika »Calvados« pripovedujejo pretresljive podrobnosti o katastrofi. V noči od
2.	na 3. marec je v pandermskem zalivu butil vihar ladjo ob Čeri. Z žičnimi vrvmi se je posrečilo privezati parnik na morske čeri; tako si je od 300 potnikov otelo življenje 150 oseb. ki so čakale v obupnem položaju dva dni na pomoč. Sedem potnikov je med tem zmrznilo.
PROCES ZOPER NEZNANCA.
Milan, 7. Danes se je pred tukajšnjo poroto pričel proces zoper neznanca, ki je v galeriji Vittorio Emanuele z nožem umoril duhov-l.ika della Vale in ranil nekoliko drugih oseb. Obtoženec tudi na razpravi odklanja vse podatke o svoji osebi. Porotna dvorana je polna radovednega občinstva.
Poslanska zbornica.
Zadnja seja pred Veliko nočjo. — Za počitek trgovskih uslužbencev.
Dunaj, 7. marca.
Na današnji seji poslanske zbornice, ki je bila zadnja pred velikonočnimi počitnicami, je bila zaključena razprava o krošnjarski predlogi in predloga odkazana obrtnemu odseku.
Potem je zbornica vzela v pretres predloge
o delovnem času In o zapiranju prodajaln
v trgovski obrti. Vloženi so trije predlogi: socialno demokratični predlog zahteva, da se raztegne zakoniti nočni počitek trgovsJ^ ^močnikov od U 12 tir, počitek špedicijskih voznikov od 10 na 11 ur; nadalje razširja socialno demokratični načrt delavsko varstvo tudi na vajence. Predlog nemškega nacionalca Einspin-nerja, ki je urezan po željah gospodov šefov, kiatkoinmalo Izčrtava iz dosedanjega zakona določbo o zapiranju trgovin, le trgovski uslužbenci, ki ne pripadajo trgovčevi družini, naj bi hodili prej domu. Tudi krščansko socialni predlog RienoBlov ni nič prida, dasl je za spoznanje boljši od nemško nacionalnega.
V razpravi je utemeljeval socialno demokratični predlog sodrug Forstner. Opisoval jc. učinek dosedanjih določb o zapiranju trgovin na trgovske uslužbeuce in na gospodarje in kritiziral zavlačevanje deželnih vlad. ki večinoma še niso izdale izvršilnih naredb glede na zapiranje trgovin. Zapiranje trgovin ob sedmih se da izvesti, če se izvede enotno in splošno. Govornik poudarja dobre izkušnje z nedeljskim počitkom, ki je ugoden za osobje in za gospodarje,
Nato je govornik prešel na
infamno postopanje grofov in škofov
v gosposki zbornici, ki se zoperstavljajo vsem postavam na korist delavstva in pozival ljudsko zastopstvo, da se ne da ustrahovati od te ohole druščine.
Razprava se nadaljuje na prihodnji seji, ki bo bržkone šele 11. aprila. Sejo je zaključil podpredsednik sodrug Pernerstorfer z velikonočnim voščilom.
*
ZA PEKOVSKE VAJENCE.
Iz socialno političnega odseka.
Na današnji seji socialno političnega odseka je bil sprejet predlog sodr. Seitza, da se sodr. Muchitscha predlog o pekovskem varstvu, ki počiva sedaj v narodno gospodarskem odseku, izroči socialno političnemu odseku, da bo razpravljal o vladnem in o socialno demokratičnem načrtu obenem.
*
FINANČNI ODSEK IN UČITELJSTVO.
V finančnem odseku je socialni demokrat Hillebrand utemeljeval svoj predlog, ki meri na to, da dežele uporabijo državne prispevke iz povišane žganjarine in dohodarine v resnici za regulacijo učiteljskih plač. Predlog ustvarja tudi jamstvo, da se neha korupcijski protekcionizem pri službenem napredovanju učiteljev od stopnje do stopnje.
Finančni minister Zaleskl je kajpakda priporočal poročevalčeve predloge in izrekel upanje, da utegne do leta 1917 dozoreti misel o uvedbi državnega monopola na žganje.
Razprava o državnih prispevkih deželam je končana, jutri bo glasovanje; na vrsto pride potem razveljavljenje nekaterih določb glede na osebno dohodnino. Tudi določba o obdavčenju kloštrov dobi ostrejšo obliko. Kakor kaže, bo mala finančna »reforma« v torek gotova.
Izjava.
—	Obžalovalna Izjava. Podpisano uredništvo je v št. 382 z dne 18. prosinca 1913 priobčilo pod zaglavjem »Kakor cucek [e šel domov Jože Kopač«, notico, s katero smeši tajnika železničarske strokovne organizacije gosp. Josipa Kopača, češ, da je na shodu v Splošnem pravo-varstvenem in strokovnem društvu organiziranih železničarjev v Trstu bil pijan, da je komaj govoril, da ie na shodu imel tak nastep. oa je pred zbranim osmešil itd. Uredništvo Izjavlja, da vsebuje ta notica potvoro dejstev, k«um gospodu Josipu Kopaču ne moremo kaj tacega očitati ker se je na označenem impozantnem shodu 'železničarjev vseskozi dostop obnašal in eovoril. Podpisano uredništvo iskieno obžaluje v tem članku priobčene žalitve, prosi gospoda Josipa Kopača odpuščanja in se zahvaljuje gospodu Josipu Kopaču, da je odstopil od kazenskega preganjanja. Uredništvo »Dneva«.
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Gotzl
tii J d 1-bl f -5 _rtL «■,	Ure*	fconItwreM©e:
■ I W |11 | 51 II V| Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov €io-
J	maeegu izdelka. Za naročila po meri največja
Mesini trg št 19. - Stari trg št 8. =	to	“0“k'8“	"S.,,,.	....
PT
Ceno posteljno perje!
Najboljši čeSki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-jjenega2K;
K; prima ]
Benisch
boljšega 2-40 >1 belega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelegn, puljenega, : 6'40 K, 8 K; puha Bivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSl prsni puh 12 K. Naročila od 6kg naprej fin n k o.
Zgotovljene posteč
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema /.glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K: puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 8'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'60 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja
?orniea iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
500 kron!!
jam plačam, ako moj uničevalcc korenin „mazi!o Ria" ne jiistrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, Piščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1.
(emeny, Košiče (Kaschau) I. poštni predal 12/874 Ogrsko
lf Pošljite naročnino.
0 če je še niste!
t&BSS
sla^
'	m
!■
gMMn>
Kavarna stgaler* *9r«
celo nočodprta
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6 Pristna vina. Domača kuhinja.
Cenjenim železničarjem, in slavnemu očinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
gostilno
v neposredni bližini kolodvora v Nabrežini.
Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem času I Lep prostor za balincanje! Vsakovrstno časopisje na razpolago!
Za obilen obisk se vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Soba za društvene seje vedno na razpolago.
Naročajte se iiS Zarji)!
Avtomobilska zveza
Idrija-Logatec, kolodvor.
Prihod v Logatec:
ob 7 50 zjutraj „ 1 40 popoldan „ 5‘10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj „ 4*— popoldan „ 8*15 zvečer
Odhod Iz Idrije:
ob 6'— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3'30 popoldan
Odhod Iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2'30 popoldan „ 6-30 zvečer
Cene z avtomobilnim omnibusom:
I. razred	II. razred
za osebo	za osebo
Idrija-Logatec	ali nasprotno K	3 —	K	2'—
Idrlja-Oodovič	„	„	„	1-50	„	1 —
(iodnvič-HotedršIca	„	„	„	1-50	„	1-—
Boiedršica-Logatec	„	„	„	150	„	1-—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razred	11. razred
za osebo	za osebo
Idrija-Logatec ali nasprotno K 3'—	K 2 —
Idrlja-Oodovič	„	„	|(	]-50	„	l-_
(lodovič-HoudrSica „	„	„ 150	j-_
Hotedršlca-Logatec	„	„	„	150	„	i-_
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibns vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož MAKS ZALOKER, Ljubljana, Krakovski nasip št. 26 v lastnj hiši, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah.
Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da od 20. le-brnarja	naprej v moji modni trgo-vini za gospode dobrovoljno
'	"I * '  J*	UUUI	U	VUIJIIU
odračunam 10 °/« popusta
vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih nkroiTinih »stalnih cen pri nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic kravat rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd.
Opozorim istočasno, da je moja modna trgovina za gospode, založena ne-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren, in sicer v nedvomljivo največji izberi.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGDIČ, Ljublana, ..rrJL
Pazite na cene v izložbah!
''v
Priporoča se
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE, Ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varem! gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega
ali namiznega masla boljšo, zdravejo, ,^!neiQ in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino »Unikuill*
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Priporoča se domača najnovejša
Ironfelrcijslkca, trgova-aa.©,
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založsnilsi c. 3sx. pri-v.j-u-ž:. železnice. Solidna, pcstrežloa. — ISTajnižje cen©.
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah
vabi svoje člane na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo dne 16. marca ob 3. popoldne v društveni sobi v Trbovljah.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročil, nadzorstva.
3. Sklepanje o prebitku.
4. Preuredba § 14. in 17. pravil.
5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov.
6. Razno.
Trbovlje, dne 4. marca 1913.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR O AMERIKAMA
Trst-[\ew>ork, Buenos Aires-Kio de Janeiro
L«*lr„0?eJSimi |>r:l0Parniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo,
a^vbZ?LaVOm,’ "u katerih Je 28 VSi*ega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
E
52
S
%
E
	Z
	52
	S
	S
	a
—————-— Odhod parnikov: -------------------------
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko \sakih 14 dni.
  Nova proga Trst-Kanada: -----------------------
1. Odhcd 15. marca v Portland.
2. Odhod 12 aprila v Quebee.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
— Kolodvorska ulica štev. 26. ----------