Stev. 125.
v
'»ons 6. umno raza Posamezna številka stane t'5C Din L6(0 LIH.
Naročnina
sa državo SHS:
aa mesec ...... Din 20
m pol leta ..... „ 120
M celo leto .... . 340
za inozemstvo: deteino.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
• Jugoslaviji .... Din 60 V inozemstvu. ... » 80
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din i'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniSkem delv vrstica po Din 6"—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
prilogo wIlustrirani Slovenec" PoSlaina plato v oolevinl
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50, upravnižtva 328.
Uprava'je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunuj 24,797.
Občinske revizije.
Zastavimo si takoj spočetka vprašanje: Katera so postavna določila, ki dajejo nad-zorovalni oblasti pravico, da izvršuje pregled občinskih računov pri županstvih? Prej je dajal zakon pravico do nadzorovanja občinskega gospodarstva dež. odborom. Ker pa teh v naši državi ni več, je prešla nadzorstvena pravica na državno oblast in ta čas na velikega župana, ki izvršuje sedaj tudi vse posle nekdanje avtonomne uprave. Nimajo pa pravice izvrševati občinskih revizij nad poslovanjem občin v lastnem občinskem delokrogu politična upravna oblastva prve stopnje, to je okrajna glavarstva. Ta morajo paziti na poslovanje občin lc v toliko, da te ne kršijo zakonov in da redno izvršujejo posle prenešencga delokroga, to je onih poslov, ki jih morajo izvrševati občine za državo.
Veliki župan pa sedaj naslanjajoč se na člen 2. zakona o obči upravi z dne 26. aprila 1922 le začasno izvršuje nadzorstveno pravico nad lastnim delokrogom občine. Koliko od nadzorstvenih pravic bo prenešenih na tako zvane »oblastne odbore«, če sploh pride do teh volitev, danes niti ne vemo, ker je zakon V tem pogledu docela nejasen. Da opravimo z državno nadzorstveno pravico, naj omenimo le še to, da ima državna uprava kot taka pravico nadzorovati občine le v toliko, kolikor dopuščajo določila občinskega reda v naslednjih paragrafih: § 94. obč. reda za bivšo Kranjsko, § 91. za bivšo Koroško, § 89. ca bivšo Štajersko.
Za nadzorstvo nad občinskim gospodarstvom, to je nad poslovanjem občin v lastnem delokrogu, je merodajnih dvoje določil občinskih redov. Poglavitna pravica, ki jo je dajal zakon bivšim deželnim odborom in jo daje sedaj začasno velikemu županu, je določena v onem poglavju občinskega reda, ki govori o nadzorstvu nad občinami, to je v § 89. o. r. za Kranjsko, § 86. o. r. za Ko-roSko in v § 84 o. r. za Štajersko. Po teh bistveno enakih določbah je pazil deželni zbor sam po svojem odboru nad tem, da ostane osnovno premoženje občin in njenih naprav nedotaknjeno in nespremenjeno. V tem primeru, in če jc šlo za kako spremembo v omenjenem premoženju, je imel deželni odbor in ima sedaj veliki župan pravico, odrejati poizvedbe na licu mesta po posebnih komisijah. Iz tega sledi, da je pravica, po-iiljati revizijske komisije k občinam, po navedenih postavnih določbah precej omejena, 6e naj se izvaja s strogo zakonitega in po določbah občinskih redov dokaj točno označenega stališča.
V prvi vrsti je za izvrševanje nadzorstva nad upravo in denarnim poslovanjem v občinah poklican občinski odbor sam. Še to naj omenjamo pri tej priliki, da so v občinah bivše Štajerske okrajni odbori (zastopi) po posebnem zakonu upravičeni izvrševati neposredno nadzorstvo nad vsem gospodarstvom ▼ občinah, torej tudi revizije računov.
Zadnje čase čujemo ponovno, da se iz-VrSujejo v raznih občinah revizije, na katere se potem običajno naslanjajo odloki o razpustih občinskih odborov, o katerih smo pisali v 121. številki »Slovenca«. Juridična terminologija označuje tc vrste občinskih revizij z nazivanjem »represivna kontrola«. Pri pravilnem pojmovanju te vrste kontrole je po tolmačenju pravniških krogov opravičeno prisilno nadzorstvo le v izrednih primerih in le tedaj, če obstoji, oziroma je že dana neposredna nevarnost, da sc utegne izvršiti kako protipostavno dejanje; ali pa tedaj, če mora nadrejena ali nadzorstvena oblast izdati kako odločbo, odobritev, oziroma razsoditi o kaki pritožbi. Rekli smo: razsoditi o pritožbi. In resnično, pritožb od izvestnih strani, izrab-ljajočih današnjo politično konjunkturo, naravnost mrgoli; to nam je prav dbbro znano. Zato so dobile zahteve po revizijah nekake simptome naravnost bolezenske nravi. Ne toliko stvarna potreba kakor politična strast in maščevanjaželjnost rodi take zahteve. 2e poprej smo rekli, da je pred vsem poklican občinski odbor, da uredi gospodarske zadeve v občini in tudi kake nerednosti odpravi sam v svojem delokrogu, če se morda pojavijo. Le izredni razlogi morejo dati oblasti povod, da poseže vmes z izrednimi sredstvi.
Za take primere pa moramo zopet povedati. kai določa občinski red« ki pravi: Čc
bi člani občinskega starešinstva zanemarjali svoje dolžnosti v zadevah samostojnega delokroga, tedaj ima deželni odbor (sedaj veliki župan) pravico, nalagati jim globe do 200 K (sedaj v 20-kratni izmeri). Šele potem, če se smatra za upornost, ako ostanejo opomini in globe brez uspeha, slede lahko komisije na stroške krivcev po ponovnih naložitvah glob. In šele nazadnje, če so vsa ta sredstva izčrpana, pa še vedno nerednosti niso odpravljene, je po zakonu mogoča odstavitev obč. starešinstva (t. j. župana ali svetovalcev). Za razpust občinskega odbora iz navedenih razlogov pa ni dana prav nobena postavni, podlaga v občinskem zakonu v onem paragrafu, na katerega podlagi so dopustne uradne komisije. Te določbe obsegajo: § 92. občinskega reda za Kranjsko; § 89. občinskega reda ozir. zakona z dne 7. dec. 1868, dež. zak. št. 33 za Koroško; § 87. občinskega reda in zakona z dne 12. aprila 1866, dež. zak. št. 12 za Štajersko; a za to deželo še posebej zakon o okrajnih zastopih, na katere je bila prene-šena prvotna oblast deželnega odbora v občinskem nadzorstvu obenem s pravico nalagati globe in odrejati komisije (revizije) na licu mesta.
Toda namen, ki ga morajo imeti revizije po občinah, mora biti vse drugačen^nego ta, iz katerega se izvršujejo danes /čestokrat prav nemarno in ko je edini-eilj"persekucija,
ne pa v resnici potrebno instruktivno dejanje. Kajti vse delo je ničevo, ako ni združeno s temeljitim poukom občinskih funkcionarjev, ki ga je včasih uradni organ sam potreben. Od tod izvira odiozna stran, ko se dela iz uradnega dejanja ali pa celo prav s tem dejanjem politikum, ki diskreditira resnost takega posla. Saj ljudstvo instinktivno čuti, zakaj gre. In zopet je razrahljana vera v nepristranost uprave, zlasti če javnost še občuti, da zadevajo persekucijc le občine, ki niso deležne milosti tačasnega vladajočega režima in pa — pred vsem tajništva SDS.
Če se pri tem predmetu na kratko dotaknemo še judikature upravnega sodišča, moramo poudarjati, da nam ni znan niti en primer, po katerem bi bilo mogoče kako drugo kazensko postopanje nasproti članom občinskega starešinstva razen teh, kar smo jih navedli. V glavnem se suče judikatura upravnega sodišča (razume se, da dunajskega, ki je bilo pač prvovrstno) okrog zahtev po povračilu morebiti povzročene škode od strani občinskih funkcionarjev, in pa o tem, kdo mora plačati komisijske stroške, kdaj in kako se izterjavajo. Vendar to nc spada v okvir tega članka, v katerem smo hoteli le poučiti javnost, da bo na jasnem tudi o pomenu in namenu občinskih revizij, ki so danes v kavzalni zvezi z razpusti občinskih odborov!
Ali stojimo pred preokretom ali ne?
MOLČEČA VODITELJA — STJEPAN RADIČ ČEDALJEBOLJ POPUŠČA
ZASTOPSTVO PRED PAZKOLOM.
HRVATSKO
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Pašič počiva in po svoji stari navadi premišlja v pop i ni samoti. Tekom današnjega dne ni hotel sprejeti niti enega .politika. Tudi v radikalni klub zadnje dni ne prihaja, da bi mu ne bilo treba dajati pojasnil o položaju. Pašič bo postavil radikalni kluib pred gotovo dejstvo kakor tudi ministrski svet, ki že precej časa počiva.
Isto taktiko je sedaj zavzel Pavle Radič. Dnevno sklicuje klubove seje, na njih pa ne pove ničesar, o čemer se je razgovarjal s Pašičem, oziroma ne mara povedati o popuščanju Stjepana Radiča. Ta njegov nastop je sicer bolj razumljiv, ker je popolnoma odvisen od svojega strica Stjepana Radiča, ker mora pri vsakokratnih novih Pašičevih zahtevah takoj oditi v Zagreb, da dobi potrebna pooblastila od Stjepana Radiča. Tako se pogajanja med obema prvakoma obeh strank skrivajo v največji tajnosti. V javnost prodre le kaka podrobnost, ki da slutiti, da se je Stjepan Radič v svojem popuščanju popolnoma od daljil od vseh bistvenih točk svojega programa in da ni ničesar ostalo, s čemer bi mogel stopiti med svoje volivce. Pašič je z ozirom na to, kar smo že javili, za to, da se verifikacija mandatov izvrši šele pred dovršitvijo celokupnega sporazuma. Ako sodimo po dosedanjih
dispozicijah, se bo ta verifikacija izvršila tekom prihodnjega tedna. Po verifikaciji lahko nastopita dva slučaja: ali bo prišlo do popolnega preokreta, ali pa do popolnega zastoja in bo skupščina odšla na neprostovoljne počitnice. Če pride do preokreta, to je do Pašič-Radičeve vlade, je pričakovati znatnih sprememb v odnošajih med parlamentarnimi silami. Predvsem je treba zabeležiti vedno rastoče nezadovoljstvo v Kadičevem klubu. Nezadovoljstvo postaja od dne do dne večje. Danes je prišlo tako daleč, da se nekateri kmet-ski poslanci sploh ne marajo več udeleževati sej hrv. seljačkega kluba. Iz Hrvatske in dru gih pokrajin, kjer je imela Radičeva stranka vodilno besedo, prihajajo energični protesti proti taki hrvatskega naroda nedostojni politiki. S tem dejstvom računajo radikalni krogi, ki mislijo, da Pavle Radiču v tej popolni kapitulaciji ne Ivo sledil ves klub, predvsem da se bodo ločili hrvatski zajedničarji in nekaj kmet-skih poslancev. Kar se tiče opozicijonalnega bloka, dosedaj še ni zavzel definitivnega stališča. Od Pavle Radiča pa zahteva pojasnil, da bi postal položaj bolj jasen. Pavle Radič bo radi tega odpotoval jutri v Zagreb. Vrnil se bo v torek ah sredo, ko se bo vršila seja širšega odbora opozicijonalnega bloka.
Razprava o ijudskosolskem zakonu v odseku.
Govor poslanca A. Sušnika. — Jugoslovanski klub odklanja nedemokratični in inter-konfesionalni zakon.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Na začetku današnje seje odseka za ljudsko šolstvo je posl. Sušnik najprej protestiral proti temu, da se o ljudskošolskem zakonu razpravlja prej, kakor so se izvršila pogajanja za konkordat z Vatikanom. Skliceval se je na naziranjc najboljšega cerkvcnega strokovnjaka dr. Ku-šeja, ki pravi, da spada šolsko vprašanje brez dvoma v tisto vrsto problemov, za katere bi moral konkordat prinesti prepotrebno jasnost. Minister je odgovoril, da jc dobil tozadevne potrebne informacije in da z njim stoji tudi vlada.
Nato se je začela generalna debata. Prvi je govoril dr. B a z a 1 a. Načrt ljudskošolskega zakona je podvrgel najstrožji kritiki. Zlasti je grajal stališče, da ima po tem načrtu šola za prvi namen politično vzgojo, ne pa vzgoje naraščaja. Dalje jc kritiziral državno šolo. Dokazoval jc, kako sc pri državnemu šolskemu zakonu hoče tudi v šolo zanesti nadvlado političnih činiteljev. Zagovarjal jc zasebne in konfesionalnc šole ter dokazoval, da je unifikacija na šolskem polju nemogoča, ker tako šola popolnoma zgreši svoj cilj.
Naglasil je končno, kako je v šolstvu popolnoma pogažena vsaka samouprava. Zahteval je deccntralizacijo šolske uprave. Na šolskem polju naj se sestavlja kultura, vznikla iz domačih tal, ne pa na političnem polju, kakor to določa načrt.
Nato je govoril posl. Anton Sušnik. Poudarjal jc, da sta pri tem načrtu karakteristični dve napaki: 1. da uvaja državni šolski monopol, 2. da je interkonlesionalen. Monopol države na šolskem polju je proti vsem načelom demokracije in je nesocialen, ker ne dopušča nobene besede pri šolanju in vzgoji činiteljem, ki imajo interes na otroku, to so družina, občina, ljudstvo, država in cerkcv. Država postane nc-socialna s takim monopoliziranjem šolstva, ker hoče zanesti revolucijo v državo samo s tem, da razbija obstoječi socialni organizem. Zgodovina dokazuje, da jc državno šolstvo enostransko. Načrt jc nedemokratičen, ker jc skrajno centralističen. Povsod odločuje minister in zopet minister, potem njemu naravnost podrejene prosvetne oblasti. Kot posvetovalni organ ima sicer dodeljen prosvetni odbor v Belgradu. Toda ta jc sestavljen šc po zakonu iz leta 1880., ki pa nikakor ne odgovarja sedanjim razmeram.
Obžalovati je, da ni minister prej predložil zakona z reformami prosvetnemu odboru, predno je začel prenavljati šolstvo. Če bi
se to zgodilo, gotovo ne bi bil s pomočjo prosvetnega odbora napravil tako reakcionarnega načrta, kakršnega imamo danes pred seboj. Pri oblastih je oblastni šolski odbor, ki je po sestavi nedemokratičen in je sestavljen po veliki večini iz uradnikov, ki so od vlade odvisni. Pri glavarstvih ni nobenih šolskih odborov, ker tam kraljuje okrajni šolski nadzornik. Šolskemu upravitelju stoji na strani krajevni šolski odbor, v katerem imajo davkoplačevalci po deželi, ne pa v mestih s 30 tisoč prebivalci, po zakonu same dolžnosti, pa nobenih pravic. Če se ljudem nalagajo taka neznosna bremena za šolstvo, kakor jih določa zakon, bi bilo demokratično in socialno pravično, da se jim da tudi pravica ingerence na pouk in na nastavljenje učiteljev. Nedemokratičen in nesvoboden je tudi načrt, ker zatira zasebno šolstvo. Nato je posl. Sušnik govoril o zasebnem šolstvu v Sloveniji in o velikih zaslugah slovenskih zasebnih šol, kar se tiče uspehov v šoli in vzgoje v narodnem in verskem duhu. Nemogoče je pogrešati zasebne iniciative pri vzgoji zanemarjene dece. Velikanska krivica napram zgodovini slovenskega naroda bi bila če bi se privatne šole odpravile. Druga karakteristična napaka je interkonfesionalna šola. S tem je zgrešen glavni cilj, namreč vzgoja značaja. Nikdar namreč ne more medverska šola vzgojiti človeka do koristnega člana človeške družbe, ker manjka učitelju vsak kriterij moralista in sili učitelja in otroka do hinavščine. Opozarja na velikansko nevarnost, ki preti naši državi, če se masam ljudstva odvzame pravi verski temelj in se ga hoče nasititi samo s krilaticami >strpljivosti<, človekoljubnosti in tako dalje. >Kot Slovenec Zahtevam k o n f e s i o n a l n o šolo, s katoliškega, zgodovinskega, pedagoškega in demokratičnega načela! Iz vseh navedenih razlogov odklanjamo v načelu predloženi načrt!«
Po govoru posl. Sušnika je bila seja zaključena in se vrši prihodnja jutri.
Tiskovni zakonski načrt.
Vladna večina dosledno nasprotuje svobodi časopisja.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Na današnji seji odseka za tiskovni zakon so obravnavali člene, ki določajo kazni za delikte proti časti in de-likte, ki so tiskovne narave. Kazni, ki jih določa načrt, so ogromne, do 10 let zapora iu poleg tega do 200.000 Din denarne kazni. Vladna večina je pristala le na nekatere predloge, ki sta jih stavila člana opozicije dr. Polič in Franc S m o d e j ter Milan Grol. Razprava o tiskovnem zakonu se bliža koncu. V eni ali dveh sejah bo delo dokončano. Ker so se člani vladne večine le malo ozirali na predloge opozicije in je bilo v bistvu sprejetih le malo olajševalnih sprememb vladnega načrta, je pričakovati v zakonodajnem odboru zelo ostrih debat v prilog tiskovne svobode in obstoja časopisja, ki je po zakonu ogroženo.
Vladna skrb za Invalide,
Minister za socialno politiko priznava, da zakonski načrt opozicije boljši od njenega.
Belgrad, 5. junija. (Izv.) Na današnjo sejo odseka za invalidski zakon je prišel minister za socialno politiko Marko Gjuričič z enim civilnim in enim vojaškim poročevalcem. Predsednik odbora je predlagal, da se naj takoj začne načelna razprava o vladnem naerhi invalidskega zakona. Posl. dr. B e h m e n je v imenu opozicije izjavil, da je bil temu odseku izročen njegov načrt zakona. Zato naj se njegov načrt najprvo razdeli poslancem, da ga morajo prečitati in da se naj šele nato prične razprava o obeh. Predsednik odbora Milorad Vujičič izjavlja, cla se bo Behmenov načrt ta. koj razdelil poslancem in izjavlja, da je vladen načrt nujen, vsled česar se mora začeti takoj o njem razpravljati. Posl. Franc K r e m-žar nato izjavi, da je zbornica sicer res sprejela nujnost vladnega načrta, kar pa ne pomeni, da je treba delati sedaj na hitro roko brez zadostnega pomisleka. Odbor ima dolžnost predložiti zbornici tak zakonski načrt, ki l>o invalidsko vprašanje temeljito rešil. Ker je | Behmenov načrt v mnogih ozirih vreden naj-j večjega uvaževanja, zato se mora začeti raz-I prava šele potem, ko ga bodo proučili, zato i se naj nadaljevanje razprave odgoiii. Končno ' io hil sprejet predlog dr. B a z a 1 e. da uai na-
v/.oči minister razloži načrt, nakar naj se načelna razprava odgodi. Minister za socialno politiko dr. Marko Gjuričič je načrt načelno obrazložil. Zanimive so nekatere njegove ugotovitve. Pri reviziji invalidov so se res godile krivice, katere hoče popraviti z zakonom. Invalidi niso izenačeni, tudi te hoče izenačiti. Za srbske in črnogorske častnike obstojajo nekatere predpravice. Zanimivo jo tudi, da je minister priznal, da dr. Behmenov načrt invalidskega zakona več nudi, kakor njegov. Po ekspozeju ministra za socialno politiko so posamezni poslanci stavdi razna vprašanja. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja je sklicana za v sredo. Na njej se bo pričela načelna razprava.
Resen položaj na Kitajskem.
London, 5. junija. (Izv.) Po dosedanjih poročilih smatrajo položaj na Kitajskem za jako resen. Splošno smatrajo, da gre za gibanje proti tujcem sploh, ki ga netijo boljše-viki, posebno pa za gibanje proti Angliji. Vsi inozemci v Shanghaju so oboroženi. Oborožili so celo žene, ki priskočijo v največji nevarnosti na pomoč možem. Policija v Shanghaju ima nalog, da takoj strelja na upornike. V Shanghaju štrajka okoli 40.000 delavcev. Gibanje proti tujcem je obvzelo že skoro celo Kitajsko. Demonstracij proti tujcem v Pekingu se je udeležilo na 10.000 dijakov. Demonstranti v Pekingu so zahtevali, da se kaznuje angleški konzul v Shanghaju in da se obsodijo na smrt vsi policaji, Iti so na demonstrante v Shanghaju streljali. Dalje zahtevajo uporni Kitajci, da se prekinejo vse trgovske zveze z Anglijo, da nihče ne sme prodajati živeža Angležem in da se angleške fabrike bojkotirajo.
Moskva, 5. junija. (Izv.) Sovjetska vlada proglaša vsako obdolžitev, da stoji Rusija v zvezi z uporniki na Kitajskem, kot zlobno izmišljotino.
Newyork, 5. junija. (Izv.) Generalni štrajk v Shanghaju ima za inozemce že zelo neprijetne posledice, ker jim primanjkuje hrane. Banke so zaprte. Vodovodne naprave stražijo močni vojaški oddelki. Tudi inozemce v Pekingu stražijo vojaki. V Nankingu pričakujejo vsak hip generalnega štrajka.
Peking, 5. junija. (Izv.) Oboroženi dijaki so hoteli vdreti v poslaniško predmestje. Vojaštvo jih je zadržalo.
London, 5. junija. (Izv.) V Shanghaj sta prispeli danes dve angleški križarki. Če bo treba, bodo prepeljali v Shanghaj večje število vojaštva iz Manile in iz Indokine.
Shanghaj, 5. junija. (Izv.) Uslužbenci evropskih hotelov so stopili v štrajk. Policija je preiskala mnogo stanovanj in zaplenila znatno število komunističnih bro?ur.
London, 5. junija. (Izv.) »Daily Express« poroča, da je japonska vlada ponudila kitajski vladi svojo vojaško pomoč, če jo potrebuje.
London, 5. junija. (Izv.) Trgovska zbornica v Pekingu je sklenila bojkotirati blago in denar vseh držav, ki so udeležene na preganjanju Kitajcev v Shanghaju.
ANEKSIJA REKE IN ITALIJANSKO-JUGO-SL0VANSKI 0DN0ŠAJI.
Rim, 5. junija. Posl. Alfieri je predložil poslanski zbornici poročilo o aneksiji Reke. Poročilo naglasa srečno rešitev reškega vprašanja, ki je končno dovedla Reko v naročje matere Italije, obenem pa omogočila prijateljske odnošaje med obema sosedoma — Italijo in Jugoslavijo — ki sta po zemljepisnih in gospodarskih okoliščinah tesno navezani druga na drugo.
ODOBRITEV VERSA1LLESKE IN NEUILLY-SKE POGODBE V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
Rim, 5. junija. Poslanska zbornica je včeraj odobrila versaillesko in neullysko mirovno pogodbo. V razpravi je govoril med dru-
gimi posl. Salandra, ki je izjavil, da bi vsaka bistvena izprememba teh pogodb imela za posledico še strahotnejšo vojno nego je bila zadnja. Italija se mora najodločnejše upirati vsakemu poizkusu, da se Avstrija združi z Nemčijo. V tem vprašanju ima vlada vso deželo za seboj.
FRANCOSKE IZGUBE V MAROKU.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Pred mešano vo-jaško-parlamentarno komisijo je izjavil Pain-leve, da so izgubili Francozi v Maroku 318 mrtvih in 1115 ranjenih. Okoli 190 mož pa pogrešajo.
PADEC FRANCOSKEGA FRANKA.
Pariz, 5. junija. (Izv.) Caillaux je izjavil, da so zakrivili padec francoskega franka tekstilni fabrikanti, ki se preskrbujejo s tujimi valutami, za nakup bombaža.
VROČINA V AMERIKI.
Newyork, 5. junija. (Izv.) Vročina v New-yorku je zahtevala včeraj 50 žrtev. V senci je kazal toplomer 38 stopinj, v Virginiji pa celo 48 stopinj.
NEVIHTE NA ŠVEDSKEM.
Berlin, 5. junija. (Izv.) Ob švedski obali divjajo hude nevihte. Potonilo je okoli 80 oseb.
(Govor poslanca dr. K u 1 o v c a v narodni skupščini v debati k vladnemu načrtu zakona
o poljedelskih kreditih dne 29. maja.)
(Nadaljevanje.)
Edino pravilno: svobodno zadružništvo.
Kaj pomenijo poljedelski krediti? Če govorimo o zakonu o poljedelskem kreditu, moramo najprej vedeti, kaj tak zakon hoče doseči. Iz zakonskega načrta, ki nam je predložen, dobimo utis, da so imeli avtorji namen, da bo država dala toliko in toliko denarja na razpolago in da bodo s tem vse potrebe naših zadolženih kmetov zadovoljene. Gospod minister! Ta utis sem dobil v odseku, dobil sem ga iz knjige g. Stojkoviča in iz zakonskega načrta samega. S tem zakonskim načrtom hočejo med kmetskim ljudstvom to razpoloženje ustvariti, da bo vsak kmet, čim bo ta zakonski načrt uzakonjen, baš radi tega zakona dobil v vsaki potrebi dovolj kredita na razpolago. Ali je to namen kmetijskih kreditov, da se bodo kmetje zanašali, da bodo dobili iz državnih sredstev kredit na razpolago? Kdor tako misli o zemljoradniških kreditih, tisti ima napačne pojme o pomenu in namenu take ustanove. Kaj naj znači zakon o poljedelskem kreditu? Poljedelski krediti imajo ta namen, da oborože kmetska gospodarstva za denarno gospodarstvo. Poljedelski krediti imajo namen, da kolikor mogoče mnogo privatnih gospodarstev preskrbe z denarnimi sredstvi, da morejo z najboljšimi uspehi spopolniti in zboljšati svoje gospodarstvo. Zato se pa morajo ti krediti ozirati v prvi vrsti na onega, za katerega so namenjeni, to je na dolžnika-kmeta. Pri tem ne sme igrati nobene vloge ne politika, ne vladno strankarstvo. Edini faktor, ki mora imeti pri dovoljevanju kreditov vpliv, je potreba dolžnika. To je torej pomen zemljoradniških kreditov.
Rekel sem že, da se je Glavni Zazdružni Savez, ko se je bavil s tem, kako naj se uredi vprašanje poljedelskih kreditov, oziral na izkustva v drugih državah. Kakšna izkustva pa imajo druge države? Prejšnja Srbija je z zakonom iz leta 1871. ustanovila takozv. okrajne hranilnice. S temi okrajnimi hranilnicami je hotela tedanja Srbija rešiti kreditno vprašanje. Toda s tem ni uspela in so vse okrajne hranilnice propadle. Tudi prejšnja ustanova, Uprava Fondova, ki jo je imela predvojna Srbija, ni uspela. Bile so pač državne ustanove. Bolgarija je hotela to vprašanje rešiti s poljedelsko banko, z bančnim aparatom in
bančno administracijo. Tudi to je bila državna ustanova. Kmet ni imel od nje nobene koristi. Vodstvo poljedelske banke je samo sprevidelo, da po tem potu ne gre naprej in da banka ne bo rešila tega zamotanega vprašanja. Zato je vodstvo banke samo začelo propagirati misel, da je povsod potrebno svobodno zadružništvo in da se more to vprašanje rešiti samo potom svobodnega zadružništva in temu zadružništvu naj da država samo svojo pomoč. V Romuniji so imeli prav tak poskus, a se tudi tam ni obnesel in je tudi tam vse propadlo kakor v predvojni Srbiji in Bolgariji.
Teh neuspelih poskusov v nekdanji Srbiji, Romuniji, Bolgariji in tudi na Francoskem merodajni gospodje, ki so izdelovali zakonski načrt o poljedelskih kreditih, niso hoteli vpo-števati. Glavni zadružni savez, ki je v imenu zadružništva izdelal projekt zakona o poljedelskih kreditih, jih je opozoril na te poskuse, opozoril jih je pa tudi na metode, ki so jih uvedle druge države, ki so to vprašanje resno in pametno rešile. Opozoril jih je tudi na to, da je edino prava oblika, kako naj se vprašanje zemljoradniških kreditov reši, svobodna zadružna organizacija dolžnikov, ki naj dobi od države podporo.
S tem načrtom smo tudi mi prišli pred vlado in smo zahtevali, da bi se iskustva tujih držav res upoštevala in da bi se pri nas končnoveljavno nehalo z eksperimentiranjem in da bi se to vprašanje končnoveljavno rešilo.
Ta načrt je bil sprejet od Glavnega Zadružnega Saveza. Kaj pa je Glavni Zadružni Savez? Ali sede morda v tem Savezu kaki »protidržavni«« elementi? Ali so v njem morda sami Slovenci in Hrvatje? Gospodje, Glavni Zadružni Savez je strokovna organizacija, v kateri sede brez mržnje mirno pri skupnem delu za prospeh našega zadružništva Slovenci, Hrvatje in Srbi. In kdo je najbolj propagiral ta zakonski načrt? Ta zakonski načrt, ki ga je sprejela Davidovičeva vlada, je bil v Glavnem Zadružnem Savezu sprejet na pobudo in ini-cijativo — mislim, da lahko rečem — najboljšega in največjega zadružnika v naši državi gospoda Mihajla Avramoviča. Ni se pa izrekel za ta zakon in načrt samo on, ampak so se izrekli zanj tudi drugi Srbi, ki jih pač ne morete prištevati med protidržavne elemente.
Za nase obmejno prebivalstvo.
Vprašanje narodnega posanca Dušana S e r -ne ca na gospoda ministra zunanjih zadev dr. M. Ninčiča zaradi razmejitve pri Hote-d r š i c i.
Razmejitev naše države z Italijo v občini Hotedršica se ima izvršiti po vesteh, ki krožijo med tamošnjim prebivalstvom, in po znakih, ki se dajo posneti iz dela razmejitvene komisije, na način, ki izroča prizadeto prebivalstvo gospodarskemu poginu. Ostale bi le gole hiše Hotedršice naši državi, polja, travniki in gozdovi bi pa bili pod Italijo. Meja bi šla tik za vasjo. Niti govora ni več o navodilu Davidovičeve vlade našemu zastopstvu razmejitveni komisiji, da se imajo katastralne meje občine varovati.
Postopanje komisije napravlja utis, kakor da bi Italijani stavljali pretirane zahteve nalašč ravno pri tej občini, ker je prebivalstvo pri odhodu italijanske posadke ta dogodek slavilo z izobešanjem naših zastav, s petjem in streljanjem, da pa naše zastopstvo v komisiji ravno tu z neverjetno popustljivostjo vedno odneha.
Opozarjam, da so bili Hotenci pri obdelovanju svojih polj že dosedaj izpostavljeni neverjetnim šikanam italijanske obmejne straže.

■. :yjitr/ irmTfj.muvuaa
Sibirski iskalci zlata.
Iz mesta Irkutsk se poroča sledeče: Vest, da ito v ozemlju Aldan odkrili velikanske zlate rudnike, je vzbudila pri prebivalcih vzhodne Sibirije silno vznemirjenje. V puščave se spreminjajo v bližini zlatih najdišč se nahajajoče pokrajine, ker vse prebivalstvo teh krajev hiti v obljubljeno deželo pu zlato. Rudniški delavci v premogovnikih zapuščajo v velikih množicah svoje delo in se odpravljajo v pokrajino Aldan; ljudje pa, ki se vračajo iz zlate dežele, se vdajajo v silni meri pijančevanju in zapravljanju.
To poročilo se je razširilo iz Moskve. Se prej (>a so se pojavile vesti, ki so bile poročilu Moskve podobne, vendar bolj razburljive. Samo ena beseda pa je v vseh naznanilih bila gotovo imenovana, namreč zlato. V Sibiriji, nad Bajkalskim jezerom, v ozemlju reke Lene, so bili odkriti novi zlati rudniki, njih bogastvo še ni znano vsled obsežnosti ozemlja, tja hite ljudje v množicah, da postanejo bogati in srečni. Tako Be je govorilo povsod.
Ta govorica je mnogim Rusom tostran in onstran Urala zmedla glave. Ni pa povzročila razburjanja ta novica ljudem izven Rusije in ne ve so, da bi kdo izmed lahkomišljenih ljudi iz Nemčije, Amerike, Ilolandske ali drugih dežel, kot se je to pred stoletji vršilo v zlato deželo Kalifornijo, hitel po zlato v sovjetsko Rusijo. Misli pa se pri tem, da sc sovjetska oblastva iz kakega političnega razloga trudijo, da svet izve o neizmernem ruskem bogastvu, ko sama vsemu temu pogosto ne veruje.
Naj je temu kakor hoče, ostane pa dejstvo, da poseduje ozemlje reke Lene že stoletja bogate zlate žile, iti so se še pred vojsko, pod carsko vlado primitivno Izrabljale, pod revolucijo pa je vse to propadlo. Možuo ie, da posveča komunistična vlada
sedaj, ko ji primanjkuje drobnega denarja, večjo pozornost tej zlati zemlji. Veliko ve pa pisati o ruskih zlatih rudnikih sovjetsko časopisje.
Listi iz Moskve poročajo, da iz vseh dežei ogromne Rusije biti narod — delavci,.kmetje, lovci, različni radovedneži itd. — v aldanski kraj. Če se vozimo z rečnim parnikom po Leni, prišedši od Bajkalskega jezera, ali če porabimo v zimi ob obrežju reke se nahaja jočo pot — najdemo povsod iskalce zlata vseh vrst. Vsi pa govorijo samo o enem — o zlatu in tistih, ki so v zlati deželi že našli svojo srečo.
Različne, zanimive stvari izvemo iz takih pogovorov. »Pravda« poroča sledeče: Nek star kmet, obraz njegov je podoben svetniku, pripoveduje šepetajo: »Prošle jeseni se je vrnil v našo vas Zna-menskoje star človek in sicer iz zlatih rudnikov. S praznimi rokami? Niti misliti! Prinesel je vrečo, v kateri je bilo 20 funtov (1 funt = 409.5 g) zlata. Delal pa je v Aldanu samo 5 mesecev in to v poletju. Aldan je bogata pokrajina, v sebi skriva čisto zlato...« Dnigi kmetič z lokavimi očrni in ostro brado pripoveduje drugo čudo: »Jeremjej je bil v nnši vasi najbolj neumen človek. Nihče se ni mogel primerjati z njimi Na njivah so ga k delu sprejemali samo iz sočutja. Naenkrat pa se odpravi s svojim bratom v aldanski kraj. Rekel je samo: »Grem na pot« ter je odšel. To je bilo spomladi. V jeseni pa se je mož vrnil — z 20.000 rublji v dukatih in 15 funti čistega zlata. Sreča pa ga je popolnoma spremenila; še celo bolj inteligenten obraz je dobil. — Njegov brat pa, ki ga je spremljal, mu je v tajgi (severnosibirski pragozdovi; umrl... Veliko jih ostane tam. Ne pravi zastonj sibirski pregovor: »Kdor zapusti živ Aldan, ima pred seboj dolgo življenje ...« Fakt je, da so iskalci, ki so zgrešili pot po nepredirnih neizmernih gozdovih tajge, iščoč Aldan, tavali po več mesecev ter da so v neki taki karavani zaradi pomanjkanja hrane začeli drug drugega po žrebu ubijati, da so
se mogli prehraniti, dokler nista ostala dva, ki sta komaj živa dospela v aldanski kraj.
Na poti srečavamo cele trope popotnikov, ki prenočujejo na prostem; z rdečimi, divjimi obrazi in bliskajočimi očmi sedijo pri ognju in pijejo sibirski čaj. Sedijo eden poteg drugega, nihče pa ne zaupa svojemu sosedu. Opazujejo drug drugega —• kot bi bile divje živali. Najbližja župnija je oddaljena več kot 1000 vrst (1 vrsta — 1.067 m). Ni treba cerkve, ker so tu možje, ki jim cerkveni blagoslov ne pomeni ničesar. Mnogi izmed njih so bivši kaznjenci, ki so bili prijeti že za carske vlade.
V teh krajih pa se zbirajo tudi ljudje, ki nimajo namena iskati v zemlji zlata ali pa imajo za iskanje zlata premalo zaupanja — ti pa imajo drug dobičkanosen posel; oni skrbijo za življenske potrebščine, žganje, obleko in druge stvari. Zima traja tu 8 mesecev, v tem času pa je vsak dovoz onemogočen. Vsi ti dobro služijo. Največ se s tem pečajo ondotni prebivalci, Jakuti. Imajo pa roparske pogoje v svoji trgovini; polovico pri njih naročenih produktov vzamejo sami — za kritje dovoznih stroškov.
Ozemlje aldanskih zlatokopov se razteza na več kot 100 vrst. Največji vasi Petropavlovskoje in Ustmariskoje sta bili že pred 30. leti ustanovljeni. Semkaj jo prilo sedaj še okoli 8000 delavcev, ki s svojimi družinami oživljajo nove, manjše naselbine od 10—15 koč. Število »zasebnih« iskalcev zlata (oni, ki niso domačini) pa raste neprestano — v tisoče. Postaviti so si svoja posebna mesta, v katerih so razne trgovine, kinematografi, klubi itd. »Klub« je revna, lesena baraka, kjer se, pri svitu petrolejke, delavci vdajajo hazardnim igram. Umori in uboji so tu na dnevnem redu.
Vse to ozemlje spada h komunistični republiki Jakutov. Republika je poslala iz Irkutska oddelek brambovccv v ta namen, da se zadrži red v teh divjih krajih. Oblast plača vsakemu teli vojakov več kot 250 červoncev (5000 nemških mark),
Usojam si Vas tedaj gospod minister vprašati:
1. Ali so Vam te razmere v občini Ho« t e dr š i ca znane? 2. Ali hočete z vso odločnostjo varovati kot naše ozemlje občino Hotedršico v njenih katastralnih mejah? 3. Ali ste voljni izposlovati za obmejni promet Hotenjcev slične gospodarske ugodnosti iu olajšave glede obmejnih formalnosti, kakor jih navajam v svojem današnjem vprašanju m Vas g. minister glede občine Planine?
Izvolite sprejeti ob tej priliki g. ministei izraz mojega odličnega spoštovanja.
Belgrad, 28. maja 1925.
Dušan Sernec, narodni poslanec,
Deteti zem, separatizem in protMrSavnoet »Jutra«. Včasih se zgodi, da mora tudi kak slovenski časopis povedati, kaj se godi po svetu, ki se razprostira okoli cele Jugoslavije in od katerega naša država ni ločena s kitajskim zidom. Slovenci kot majhen narod moramo biti že zadovoljni, če o svetovnih dogodkih sploh kaj izvemo. Tudi mi smo pretekli mesec v dyeh člankih poskusili opozoriti slovensko javnost na nekatere važne dogodke v veliki politiki in suno povedali med drugim, da ae Anglija nič kaj posebno ne poteguje za ohranitev mirovnih pogodb, dalje da se pripravlja združitev Avstrije z Nemčijo in še več takih stvari. Celo to smo omenili, da se pripravljajo na daljnem vzhodu važni dogodki. Naše informativno poročanje pa nam je silno zameril slovenski demokratski denuncijant, M je vtihotapil v radikalno »Samoupravo« svoj klopotec, češ da se mi z informacijo tudi sami zavzemamo za to, naj bi se vse to tudi zgodilo, o čemer smo poročali. Na take očitke slovenskega denuncijanta v »Samoupravi« smo odgovorili včeraj. Kako pa smo se začudili, ko smo prebrali včerajšnji uvodnik v »Jutru« in videli, da tudi »Jutro« poroča, da Angleži niso več brezpogojno za ohranitev mirovnih pogodb in da se tudi — horribile dietul — Francija približuje angleškemu stališču in da zahteva ustanovitev podonavskega bloka (ki pomeni več ali manj obnovitev stare Avstrije!), in gospodarske koncesije Avstriji od strani nasledstvenih držav! Ali bo slovenski demokratski denuncijant sedaj ovadil »Samo> upravi« tudi »Jutro«, da se vnema za revizijo mirovnih pogodb, da širi defetizem in separatizem, da se ogreva za obnovo stare Avstrije in da želi razpad kraljevine SHS?
Rešilne ekspetSicije za
Norveška postaja je nervozna in se je začela bati. Mislijo na ekspedicije in razmo-trivajo možnosti. Tri, pravijo, da so: 1. Amundsen se je spustil na povratku od tečaja do Spitsbergov na led ali na vodo; 2. šel je na Alasko naprej, a mu je zmanjkalo bencina in je moral pristati; 3. potuje proti rtiču Columbia. V teh treh smereh se mora voditi rešilna akcija, in sicer: 1, Oba norveška hidroplana odideta danes v soboto proti Spitsbergom in preiskujeta ledeni rob med Spitsbergi in vzhodno grenlandsko obalo; 2. Amerikanec Mc Millan odpotuje na rtič Barrov na Alaški in išče tam okolij 3. Francoz Charcot gre ob Grenlandiji proti rtiču Columbia. Kaj pa četrta možnost? Vsak misli nanjo, a izreči je nihče ne upa.
Očeta Ellsworthovega je od razburjenosti zadela kap in je umrl. Ellsvvorth je ekspedi-cijo na polovico financiral in je bil vodj? enega aeroplana.
*
Kanada je proglasila ves svet do tečaja za svojo last.
Berlin, 5. junija. (Izv.) Danes se je pričela rešilna akcija za Amundsena. Nobenega upanja ni več, da bi se Amundsen vrnil z letalom.
imajo pa poleg tega prosto stanovanje in oskrbo
—	le malo od teh pa ostane v službi več, kot nekaj tednov; kmalu izstopijo iz te službe, ker jih vabi bogastvo in sreča na vseh straneh.
Zima je tu strašna. Lena zamrzne že v oktobru, pota so nedostopna za promet. Dovoz izostane popolnoma. Z živili je seveda preskrbljeno za rimo. Večkrat pa se zgodi, da zaloga predčasno poide, potem pa je marsikdo pripravljen za 1 pud (163.8 kg) moke ubiti bližnjika. Cene se zvišajo neprimerno; za 1 kg kruha je treba plačati 2, an eno jajce 1 červonec, za 1 funt mesa 5 červoncev itd. Plača se seveda v čistem zlatu, pri tem pa se, na razne diference pri tehtanju zlata, gotovi ljudje zelo malo ozirajo. Za steklenico žganja se plača večkrat z zlatim prahom napolnjen napitnik.
Če pa je zimska sezona lakote dosegla vrhunec, ko je postalo zlato ravno tako malo vredno kot človeško življenje in ko prebivalci Aldana uvidevajo, da je tako življenje postalo nemogočo
—	tedaj dospe v prvih pomladnih dnevih po Leni mogočno obložen parnik. Dan slovesnosti za Aldan! S parnikom pripel jo jo živila in nove iskalce zlata. V teku poletja je reden tedenski promet. Vsled ovir se včasih parnik za t ali 2 dni zakasni, kar silno vpliva na vse prebivalstvo; z obrazov se jim bere, kako zelo želijo stika z ostalim svetom; na njih teži »zlata samota« Aldana, ki ne dopušča druge vnanjosti, kot prihod parniika, s katerim jo pozabljeno za nekaj časa njih samotarjenje.
Celotna slika tega življenja ni razveseljiva in vkljub izredni propagandi ostane končno, pri bližnjem opazovanju, malo vabljivega. Če upoštevamo še, da so zakoni o oddaji zlata drakonično strogi, da je mogoče tujca z njegovo posestjo spraviti brez hrupa na drugi svet, tedaj nastane opozorilo zt> tiste, ki sanjajo o zlatu, samo ob sebi. Gotovo je, da ni vso zlato, kar se sveti, posebno pa no v tujem knaiu aldauškem.
Sej vodstva SLS je sklicana za nedeljo,
1. t. m. ob 10 dopoldne v knjižnično dvorano Jugosl. tiskarne v Ljubljani. Glavno poročilo poda načelnik stranke dr. Korošec. Ce bi kak član vodstva po kaki pomoti ne dobil vabila, naj vzame to sporočilo blagohotno na znanje ".n se seje gotovo udeleži.
Kongres za proučevanje vzhodnega bogoslovja. Doslej so se priglasili mnogi odlični udeleženci iz inozemstva. Olomuški nadškof dr. Leopold P r e č a n je sporočil, da se bo z velikim veseljem odzval povabilu in se udeležil kongresa. Iz Poljske bo prišlo več duhovnikov in dva škofa: Przezdziecki (Siedlee) in apostolski administrator Hlond (Salezijanec) iz poljske Šlozije. Slovenski udeleženci, naj točno naznanijo, če žele, da jim preskrbimo hrano in stanovanje. Kdor ne bo tega posebe naznanil, temu odbor ne bo poskrbel stanovanja in hrane. Program za prireditve v nedeljo 12. julija se bo posebe objavil. Legitimacije bomo razposlali ob koncu tega meseca. — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Rožna ulica 11.
Poslanec Dušan Sernec je pri finančnem ministru dr. Stojadinoviču vložil sledečo interpelacijo: Gospod minister! Podpisani si usoja prositi takojšnje odpomoči v sledeči zadevi: Posestniki iz K r a n j s k e g o r e in okolice ženo poleti svojo živino na pašo na lastno planino »Trenta«, ki leži na italijanskem ozemlju. Pri odgonu in pri vrnitvi živine posluje carinama in državni veterinarski organ na našem in italijanskem ozemlju. Med tem, ko morajo naši. državljani za to uradno poslovanje na našem ozemlju plačati visoke pristojbine, poslujejo italijanske oblasti za naše državljane brezplačno. Vrhtega mora pri nas vsak posestnik za vsako svojo živino na carinarnici položiti kavcijo, ki jo dobi v jeseni povrnjeno. Izvolite odrediti: 1. da se pri odgonu in pri vrnitvi živine s planine »Trente« ta prešteje in pregleda na določen dan skupno v Kranjski gori in ne na meji, in da se za to prizadetim posestnikom ne napravljajo nobeni stroški, 2. da ee carinarska postaja v Kranjski gori zadovoljuje z jamstvom posestnikov, namesto da zahteva od vsakega posameznika kavcijo v gotovini. Zadeva je nujna, ker od-ženo posestniki svojo živino na pašo že sredi junija. Belgrad, 29. 5. 1925. — Dušan Sernec. — Kakor za planino »Trento« v Kranjski gori, je napravil gospod poslanec potrebne korake tudi za planino >Zajezerom<: v Ratečah.
Smrtna kosa. Umrla je 27. maja na Jezerskem Štularjeva mati gospa Alojzija W e i s s -e i s e n, daleč okrcg znana kot bivša posest-nica Stularjeve gostilne pod Jezerskim vrhom, v starosti 84 let. Njenega pogreba dne 29. maja se je udeležilo veliko občinstva z Jezerskega, Belo in Zel. Kaple. Štirje duhovniki so rajno mater spremili k zadnjemu počitku, med njimi njen lastni sin gosp. Franc Virnik, kanonik in župnik v Št. Jurju pri Celovcu. Gosp. Franc Šenk, duh. svetnik in župnik v Št. Jakobu ob Rožu je imel kratek in ganljiv nagrobni govor. Tri tedne prej je umrl njen sin Janez Virnik v starosti 57 let po kratki bolezni. Naj obema sveti večna luč. Težko prizadeti in ugledni Šlularjevi rodbini pa naše iskreno sožalje! — Umrl je na Finski pri Ra-dohovi vasi g. Anton Pr. ngerc, po domače Dolgorajžnik. Bil je mnogo let odbornik pri posojilnici. Zogreb bo v nedeljo ob 3. Naj v miru počiva!
Oh izletu Umohiostiia-zgofTovinskega dru-Stva k Sv. Primožu nad Kamnikom bo v nedeljo 7. t m., ondi sv. maša ob devetih.
Učinki novega stanovanjskega zakona. Iz krogov hišnih posestnikov smo prejeli in kot objektivni registratorji mnenja obeh strank objavljamo: »Slovenec« je v eni zadnjih številk priobčil pod zgorajšnjim naslovom notico, v kateri razpravlja o novem stanovanjskem zakonu na način, ki ga nikakor ne moremo odobravati. Ugotavljamo, da z novim stanovanjskim zakonom ne daleko niso dane pravice, katere :;o priznane drugi privatni lastnini in ki jih več drugih držav žc priznava tudi za hišno posest. Vendar pa hišni posestniki z ozirom na socialne razmere uvi-devajo, da morajo tudi hišni posestniki od svoje strani doprinesti žrtve o tem perečem vprašanju. Položaj za hišnega posestnika pa je bil do danes povečini tak, da jc moral gledati z žalostjo, kako razpada njegova, največkrat z velikim trudom in vztrajno štedljivostjo pridobljena hiša, med tem ko je marsikateri najemnik, ki ga je zakon ščitil neopravičeno, izrabljal ugodnosti tega zakona ter se ni niti v najmanjši meri zavedal, da zakon ne daje samo pravic, ampak tudi dolžnosti napram onemu, ki mu je priskočil v težkih časih z najpotrebnejšim, to j<i s stanovanjem na pomoč. Kar se tiče najemnin, moramo ugotoviti, da še daleko niso v skladu s stroški za vzdrževanje hiše ter niso v nikaki primeri s cenami vseh drugih življenskih potrebščin, katere mora hišni posestnik večkrat plačevati nad zlato pariteto. Kakor pri vseh drugih predmetih, bo treba tudi pri stanovanju odreči se marsikateri preveliki udobnosti in se počasi navaditi na življenski princip: »Vsak po svojih razme-rah.#« Splošno je znano, da je strošek za stanovanje pred vojno znašal eno petino prejemkov, med tem ko danes z novim zvišanjem ne dosega niti deseti del prejemkov slabše plačanega najemnika. Omejiti sc bo
torej treba pri vseh, pa prav pri vseh življenskih potrebščinah in nepotrebSčinah, in to vsem krogom brez izjeme. Bojazen, da bi po novem stanovanjskem zakonu bilo manj stanovanj, je popolnoma neopravičena, ker bodo posebno oni, ki so bili po krivici zaščiteni, skušali postaviti si lastni dom in tako omogočiti vselitev šibkejšim slojem, ki so doslej bili brez stanovanja ali se potikali po kleteh, vagonih itd. Rešitev stanovanjskega vprašanja pa leži samo v zidanju hiš in tukaj imajo hvaležno nalogo država za svoje urade in uradnike, občina, zadruge, pa tudi vse organizacije najemnikov, da pride čimveč ljudi do lastnega doma.
Interpelacija na železniškega ministra. Poslanec Sernec je stavil na železniškega ministra Radojsviča vprašanje radi odkupnine in odškodnine za svet, ki ga uporablja v Kranjski gori železnica, za katerega pa prizadeti posestniki še danes niso ničesar prejeli.
Za izenačenje ženskih pravic v dednem pravu. »Narodna ženska zveza SHS« je uvedla akcijo za izenačenje ženskih pravic v dednem pravu. Gre za to, da se prepreči, da ne bi se pri izenačevanju zakonov raztegnile tostvar-ne določbe srbskega državljanskega zakonika iz leta 1844. na oelo dTŽavo. Po teh določbah žena nikdar ne more podedovati nepremičnin ne po starših ne po možu, marveč ji pripada le preužitek v domači hiši. Neglede na io, da so te določbe v današnjih gospodarskih razmerah sploh, posebno pa še v industrijskih deželah z malimi posestvi docela neuporabne, bi s tem ženstvo bivših avstroogrskih pokrajin zgubilo svoje dosedanje pravice v dednem pravu. Ob normalnih parlamentarnih razmerah bi bilo ob sebi izključeno, da bi se tak zakon v skupščini odobril, spričo sedanje, čisto enostransko sestavljene parlamentarne večine pa kaj takega ni nemogoče. Zato je akcija celokupnega žens+va v svrho moralnega pritiska zelo umestna. Da ho parlamentarna opozicija storila svojo dolžnost, ni dvoma. O stvari bomo še pisali.
Slušatelji veterinarske fakulteto zagrebške univerzo v Sloveniji. Na binkoštne praznike smo slušatelji 8. sem. veterinarske fakultete napravili pod vodstvom priv. docenta g. dr. Adalberta Ogrizka gospodarsko ekskurzijo v Slovenijo. V soboto zjutraj smo se pripeljali v Kamnik. Tu smo se pod vodstvom predsednika zadrug g. Borca upoznali z zadružno organizacijo slovenskih maloposestni-kov v Kamniku in okolici. Ker nam je gosp. predsednik stavil na razpolago avto, smo si mogli v kratkem času ogledati mlekarske, kreditne in nabavne zadruge, dalje živinorejo maloposestnikov, kar nas je posebno zanimalo ter veleposestvi Križ in Harbach. Poudariti moramo, da smo tako begat program mogli dovršiti le vsled požrtvovalnosti in velike vneme g. Borca, ki se je stavil s svojim dolgoletnim izkustvom ekskurziji na razpolago. Izrekamo : ui prisrčno zahvalo. Na same binkošti smo si ogledali znamenite starine veterinarskega nadzornika g. N. Sadnikarja, ki je tudi veliko pripomogel, da je naša ekskurzija v kamniškem okraju tako lepo uspela. V Domžalah nam je agilni in vedno navdušeni gosp. župnik Franc Bernik razkazal slamnikarsko tovarno Franca Cerarja, Društveni dom, strojno in kitarsko zadrugo itd. V Tržiču, kamor smo prišli v pondeljek, smo si pod vodstvom zelo ljubeznivega g. dr. K. Ahačiča ogledali industrijske naprave mesta, posebno njegovo tvornico kos, srpov in klinov. Njemu se na osobito srčnem sprejemu prav iskreno zahvaljujemo. Zalibog nam ni bilo mogoče ogledati si velike bombaževe predilnice Gassner in Glanzmann, koje vodstvo nam iz do sedaj neznanih vzrokov na naš odnosni dopis še niti odgovorilo ni. Na binkoštni pondeljek smo si na veleposestvu g. barona Borna pri sv. Katarini ogledali krasno urejene hleve in gospodarske naprave in po pol uri dolgi vožnji z gozdno električno železnico tudi gozduo-indu-strijske naprave v Medvodah. V torek smo še poselili veličastno Bohinjsko jezero, romantični Vintgar in biser Slovenije Bled, od katerega smo se s težkim srcem poslovili. V ; Ljubljani smo si ogledali pod vodstvom veterinarjev g. Šlajpaha in g. Tepine drž. žreb-| farno in podkovsko šolo na Selu. Poslavljajoč se iz bratske nam Slovenije Čutimo prijetno ! dolžnost, da se vsem onim, ld so pripomogli I k uspehu naše ekskurzije, najprisrčnejše za-| hvaljujemo. — Zagreb, 4. junija 1925. Franjo Kovač, cand. vet. med.
Belgrajski medicine! v Sloveniji. Te dni se mudi v Sloveniji skupina belgrajskih me-dicincev v spremstvu profesorja balneologije. Obiščejo Rogaško Slatino, Dobrno in Bled, potem p?, si ogledajo zdravstvene ustanove v Ljubljani.
Za invalide. Ministrstvo za socialno politiko je dovolilo 3 milijone dinarjev kredita za enkratno podporo invalidom v svrho nabave obrtnega odnosno poljedelskega orodja. — Isto ministrstvo je dovolilo brezplačno zdravljenje za invalide v kopališčih: Koviljači, Vr-njački Mataruški, Ribarski in Vranjski Banji v času od 15. junija do 15. septembra. Invalidi imajo pri odhodu v kopališče in pri vrnitvi brezplačno vožnjo na železnicah.
Pcrenoapora, na trti. Kakor je bilo pričakovati, se je 1. napad peronospore že pojavil, ''odpisani jo je sam našel v šolskem vinogradu. Sedaj velja hitro škropiti v d r u -S i č, po cvetju pa v tretjič. Obakrat prideni-
mo 100—250 gr sulikola in škropimo tudi po grozdju. B. Skalicky.
Izlet hrvatskih planincev na Kum. Zagrebška podružnica Hrv. planinskega društva priredi v nedeljo dne 7. t. m. izlet na naš Kum pri Zidanem mostu.
Promocije na vseučilišču. Dne 9. junija t. 1. ob 12 dop. bodo v zbornični dvorani tukajšnje univerze promoviranl za doktorje prava sledeči gospodje: Stojan Bajič iz Postojne, Hinko Lučovnik in Gojmir Tominšek iz Ljubljane in Srečko Grmovšek iz Pil-štanja.
Gasilska vaja prostovoljnih gasilnih društev Kozarjc-Podsmreka, Vič, Dobrova, Brezovica in Brdo se vrši v nedeljo dne 7. junija t. 1. ob pol 14 iz Kozarij na Brdo. Brizgalne bodo razpostavljene na raznih krajih; na znamenje roga, da je nastal požar, bodo vse brizgalne prihitele v Kožarje in se bodo razpostavilo do Brda tako, da bodo ena drugi oddajale vodo do prostora, kjer bi se na domišljenem kraju imel vršiti požar. Pri mostu v Kožarjih bo postavljena eleklromotorna brizgalna, ki bo pehala vodo do vasi Vrhovce in odtam dalje pa druge brizgalne do lica mesta na Brdo. V slučaju slabega vremena se vaja preloži na dan 21. junija t. 1.
Oklic. Dne 15. junija 1925 ob 8. uri in naslednje dni se bodo prodajali v konkurzni zadevi tvrdke Franc Caleari in brat, lesne industrije na licu mesta v Virmaših št. 49 pri Ško-fji Loki-kolodvor z javno dražbo predmeti kakor: pisarniška oprema, pisalni stroj, osebni, avto in vozovi, konjska oprema, različno orodje ter strojni deli in pritikline za mizarski in žagarski obrat. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem se lahko ogledajo predmeti. — Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 30. maja .1925.
Ustanovi za vrtnarske vajence, letno po 150C Din, sta razpisani. Podrobnejše podatke vsebuje razglas velikega župana v »Urad. 1.« št. 43 z dne 12. maja t. 1. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. junija 1925 pri velikem županu v Ljubljani.
Iz »Uradnega lista« št. 50 z dne 3. jun. 1925. Državna kmetijsko-kemijsko zavoda v Ljubljani in v Mariboru se imenujeta odslej Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani odnosno v Mariboru. — Razpisana so 4 mesta pisarniških uradnikov (kancli-stov III/3 ali III/4 pri okrajnih glavarstvih v Kočevju, Brežicah, Laškem in v Logatcu,
Pogreša se 62 letni Janez Debelak, doma iz Luže v kranjskem okraju, ki je stanoval zadnji čas na Javorniku. Odšel je žc 1. junija od doma ia se še ni vrnil. Mož je bil v zadnjem času prccej bolehen in je večkrat izjavil, da bo skočil v vodo. Debelak, ki je samec, je precej velik in je šel oblečen v čedno temnosivo obleko,
Vlcai v Češajevcu. Na Češnjevcu pri Št. Rupertu je bilo vlomljeno pred ncliaj dnevi popoldne, ko so bili domači odsotni pri delu, v nezaklenjeno podstrešje. Tat, ki je moral domače razmere dobro poznati, je odnesel iz zaklenjenega kovčka, katerega je razbil, 870 Din gotovine, nekaj starega srebrnega denarja, srebrno uro z verižico, novo moško obleko, nekaj perila in stroj za lase striči, v skupni vrednosti do 10.000 Din. To tatvino je izvršil neki 50 letni neznanec, ki je hodil delj časa po okolici.
Voika- čevlji, Krekov trg 10/1. nadstropje, so res priznano najboljši in najcenejši. 3718
Ob Vaietnici. kisesošk^fa Jegliča mi prihaja v spomin, kako so ob deklaraciji sovražile avstrijske oblasti našega visokega jubilarja kot Slovan a. Celo vojaštvo je to mnenje zlorabilo. Sin moj je imel takrat kot enoletni prostovoljec delati izpit v SI. B., toda neki general mu je že zaradi imena (Jeglič) zastavil prvo nad vse vznemirjajoče vprašanje: »Sagen Sie mir, sind Sie ein Anvervvandter des Hochver-riiters von Laibach?« Kakšen učinek je imelo vprašanje na uspeh izpita si lahko mislim.
Udeležencem I. kongresa krač, socialistov! Na dan kongresa v nedeljo 7. junija 1.1. priredi kat. akad. društvo »Borba« prijateljski sestanek ob 6 zvečer v dvorani in na verandi Akad. doma na Miklošičevi cesti poleg »Uniona« za udcležence kongresa pri pogrnjenih mizah. Sodelujeta pevski zbor in orkester »Borbe«. Udeleženci kongresa in prijatelji, vljudno vabljeni! — Pripr. odbor za I. kongres kršč. soc.
Slava 16. topniškega polka. Včeraj je ob hajal domač topniški polk št. 16 svojo slavo v spomin na oni dan pred 6 leti, ko so baterije
tega polka prvič prodle na Gosposverts&fl polje. K slovesnosti se je zbral ob pol 11 veft polk s polkovnikom M. Antonijevičem na čelu in številni gostje iz vojaštva in meščanstva. Med drugimi smo opazili divizijskega generala' Stojanoviča in Zivkoviča, velikega župana dr. Baltiča, zastopnika mostne občine gerente gg. dr. Puca, Likozarja in Turka, češkoslovaškega generalnega konaula dr. Beneša, francoskega konzula Flacha, predsednika odvetniške zbor* niče dr. Majarona, rektorja vseučilišča dr. Ilin-terlechnerja, policijskega ravnatelja dr. Guj ština, železniškega ravnatenlja dr. Rotrka, ravnatelja poštnega in brzojavnega urada dr. Gregoriča, zastopnika delegata ministrstva financ finančnega svetnika dr. Spindlerja in mnogo rezervnih častnikov. Bogoslužni obred in rezanje kolača je opravil č. g. prota D. Jan-kovič ob pripomoči polkovnika Antonijeviča' ko.t domačina, najstarejšega podčastnika Pero-viča in najmlajšega topničarja. Po rezanju kolača je nagovoril polkovnik Antonijevič svojo' moštvo v domoljubnem duhu. Razložil mu je pomen Gosposvetskega polja in tam stoječa svetinje slovenskega naroda vojvodskega prestola in pomen obreda ustoličenja vojvod pa! slovenskih kmetih, omenil je pomembni dani ko so prvič jugoslovanski topovi privozili na Gosposvetsko polje, in izrazil upanje, da bodn tedaj, ko bodo drugič prišle na to polje jugoslovanske baterije, tam za vedno ostale. Sklenil je s trikratnimi živijo klici na kralja Aleksandra. Za njim je pozdravil moštvo divizijskf general Stojamovič in mu priporočil, da posnet ma zgled svojih tovarišev pred 6 leti in se' vstrajno pripravlja na oni dan, ko ga pozove najvišji gospod zopet na osvoboditev bratov, ki so še ostali z Gosposvetskim poljem vred pod tujo oblastjo. Tudi on je zaklical trikrat živijo najvišjemu armadnemu gospodu. Nato je polk' d ef i lir al pred divizijskim generalom in zbranimi gosti. Sledila je pogostitev gostov z mrzlim prigrizkom. Popoldne je bila zabava moštva. Pri tej priliki so vprizorili živo sliko .•.'MrtsTS baterija«, ki nas je zopet spomnila vseh grozot vojne in nepreglednih žrtev, ki jih je bilo treba za naše osvobojenje izpod nemškega in mažarskega jarma.
Umrli so v Ljubljani: S. Liberija Terezija Zemljak, usmdljenka, 24 let. — Bogomir Suš-nik, sin tovarn, livarja, 18 dni. — Fran Toman, pismoneša, 39 let. — Antonija Jevnrkar, re-jenka, 1 leto. — Zvonko Pasar, sin varnostnega stražnika, 4 leta. — Štefka Boh, delavčeva hči, 17 mesecev.
Petkov trg. Poleg razne zelenjave, ki ja običajno na trgu, je imel petkov trg na razpolago lepe kumare po 20 Din kilogram« graha v stroku in oluščenega po 8 Din kg< špargljev šop po 20 Din, novega krompirja po 8 Din, pese po 10 Din in razne jako lepe solate. Izredno mnogo jc bilo na trgu rdečih jagod po približno 25 Din kilogram. Gob, ki jih že mnogi težko pričakujejo, je letos jako malo in sta jih imeli samo dve okoličanki v malih košaricah in to seveda jako drago. Goba je stala 30—40 kron. Bilo pa je veliko žab po 4—6 kron krak, dalje so se dobila domače ribe, kakor pečenke, belice, meniki, mrene, peršli, klini in črnooke. Dobili so se tudi lepi raki po 15 do 18 kron.
Preprečen požar. Učenka ljudske šole Antonija Sluga iz Orlove ulice je opazila predvčerajšnjim okoli pol 8. ure zvečer, da sc jc vnela stena med kuhinjo in sobo. Poklicala je takoj gasilce, ki so razkopali steno in našli, da je gorel v steni vezni tram, katerega so takoj pogasili. Škode je okoli 400 Din. Gasilci so izjavili, da bi bil nastal v kratkem v hiši gotovo nevaren požar, kakor hitro bi bil tram, ki se jc vnel vsled vročine od štedilnika, pregorel do konca stene, in če ne bi bili pravočasno razdrli stene in tram pogasili.
Trdovratna mlada begunka. Zidarski po« močnik Josip Dover iz Ravnikarjeve ulice je javil, da mu je pobegnila komaj 11 letna hčerka Gabriela. Deklica je odšla od doma oblečena v sivobelo krilo s temnim površni-< kom, bosonoga in gologlava. Deklica jc že prej enkrat pobegnila in jo je pripeljala zo^ pet na dom policija.
Iz štajerske.
Zahvala »Slomška«. Slabe denarne razmere, ki so nam onemogočale kritje društvenih izdatkov, predvsem kritje naročnine precejšnjega števila revij, »o nas prisilile, da smo zaprosili za tujo pomoč. Neposredno pred božičnimi praznila smo razposlali prošnjo ča-stitim gospodom duhovnikom mariborske škoi fije s ponižnim z nekako obupnim vzklikom, da nas podprejo, ker nam je drugače uspešno delo onemogočeno. Vsem gospodom, ki so se naši prošnji odzvali in nam j>o svojih močeh pomagali, izreka »Slomšek« tem potom naj< prisrčnejšo zahvalo. Častiti gospodje 1 Vaši podpora ni šla v izgubo, temveč je vsaka naj1 manjša svotica naložena, da obrodi vsaj dese« teri, trideseteri, če ne stoteri sad v dosego tistega velikega smotra, ki ga Slomšek zasleduje. Ako se oziramo na ta smoter, nam ne sme bili nobena žrtev prevelika, četudi nas
Danss vsi ita
* «
CeDj. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem prevzela staroztiano gostilno „prl Lozarju". - Otvoritev popolnoma renoviranih prostorov, v soboto večer z vojaškim koncertom Dravske rfivifcijo. - Točila se bodo najboljša domača in štajerska vina. I'/.borna kuhinja v bogati izberi. Priporočani se obilnemu obisku
A. Ternon.
MOiŠraet Ulica Sf.l5> Sprejemajo se abonenti.
Cene ni«kc\
zadene včasih morda nekoliko občutno in nas navda z neprijetnimi občutki. Ker ste razumeli naš klic, »te nam pomagali. Odprli 6te srca, bo je »Slomšek« potrkal na njih. Poplačati !Vam »Slomšek« tega ne more, ker on samo prositi zna. Poplača pa Vas naj zavest, da ste tudi Vd pripomogli k dovršitvi dela, ki smo se ga v začetku pretekle poslovne dobe lotili. Hvala Vam! — Fr. Kolenc, poč. vodja.
Pevski koncert priredi v nedeljo 7. t. m. efc 4 popoldne peveki odsek Kat. prosvetnega društva na Teharjih v dvorani gostilne šušter-Sič, Po koncertu bo prosta zabava istotam. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo novega društvenega doma.
Zahvala. O priliiki prireditve predstave v Sorist vojnih žrtev dne 31. maja 1925 v Hrastniku izreka odbor podružnice zveze vojnih invalidov, vdov in sirot v Ljubljani najiskrenejšo «ahvak> vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha, zlasti pa konzorciju »Narodnega doma« ter slavnemu občinstvu, ki eo se odzvali povabita! Vsem stotera hvala!
IZ MARIBORA.
Naraščaj orlovskega odseka Maribor pri-fedi 7. t m. ob pol štirih pop. v Kamilici pred cerkvijo na prostem javni telovadni nastop. Po predpripravah je soditi, da bo ta javni nastop naših malčkov v prosti naravi kar najlepši, zaito moramo Mariborčani s svojo navzočnostjo navdušiti naše male, da vztrajajo na začeti poti.
Zvišanje najemnin v eraričnih poslopjih v Mariboru. Čeprav novi stanovanjski zakon nikogar ne sili, da zviša najemnino in je z novim zakonom dovoljeno zvišanje izrečeno le kot podlaga za razsodbe stanovanjskih sodišč v sporih med hišnimi posestniki in najemniki, je državna uprava v Mariboru kljub vsemu temu takoj zvišala najemnine v svojih poslopjih zlasti kronskim upokojencem. Upokojenci, ki so doslej plačevali po 50 dinarjev najemnine, bodo morali plačevati poslej po 300 dinarjev. Privatnim v eraričnih hišah stanujočim strankam pa je državna uprava zvišala najemnino na petnajstkratno predvojno višino.
Osebna vest. Za pravnega praktikania na tukajšnjem sodišču je imenovan g. Jožef A r k o iz Oiavic pri Ribnici.
32 topniški polk je praznoval 5. junija v spomin na dan, ko so baterije tega polka prvikrat stopile na Gosposvetsko polje o priliki koroške ofenzive 1919 leta, svojo »slavo« s službo božjo in rezanjem kolača v vojašnici vojvode Putnika. Popoldne se je istotam vršila animirama vojaška veselica.
Dr. Ren Alija. V ponedeljek, 8. junija nastopi v narodnem gledališču dr. Ben Alija iz kažanske univerze, svetovno znani halucinator in hipnotizer. Začetek ob pol 9.
Nedeljski izletniki vjudno prosimo upravo feleznic, naj ob nedeljah in praznikih v izletniškem času vendar da potnikom več vagonov na razpolago. Imamo pač pravico do te zahteve vsaj z o2irom na nevarnosti, ikd so v takem prerivanju in nagačenju neizogibne.
Iz trgovskega in obrtnega gibanja: V mesecu aprilu se je podelilo 28 novih koncesij za trgovino in obrt, ustavitev jih je napovedalo 15.
Zopetni poskus samomora. V sredo je Reka gospa K. iz Frankopanove ulice poskusila si vzeti življenje s tem, da si je prerezala žile. Kakor doznavamo iz bolnice, bo okrevala, ker je bila pomoč takoj na mestu. Vzrok običajna bolezen današnjih dni: razruvana družna, pa denarja ni nikoli dovolj!
Seimsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. maja se je pripeljalo 269 svinj, 2 kozi in 3 ovce, cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov star Din 75—100 ; 7—9 125—225 ; 3 do 4 mesece 260—350; 5—7 mesecev 375—450; 8-10 625—750; 1 leto 1000—1400. 1 kg žive teže 12—14.50; 1 kg mrtve teže 15—17.50 Din. Koze kom. 250 Din; ovca 150 Din. Prodalo se je 225 svinj, 1 koza in 1 jagmje.
IZ CELJA.
Izpred porote. Pod predsedstvom g. dv. Sv. dr. Bračiča je razpravljala porota 4. t. m. o 6lučaju roparskega umora, ki ga je izvršil H o t k o Josip iz Marije Gorice pri Zaprešiču, roj. 1. 1895. Slučaj je dobro znan iz takratnih easniških poročil Hotko, ki ima v Mariji Gorici malo trgovino in gostilno, na kateri je veliko dolgov, je na preračunjen način s strelom umoril in oropal mesarja Josipa Kraljica iz Dobove. Truplo je zavlekel na železniški tir, da ga je nato povozil brzovlak, ki je kmalu privozil po tej progL Na dopoldanski razpravi se je prečitala obtožnica, tekom katerega časa se je Hotko zadržal zelo brezbrižno. Rop in umor je po prečitanju obtoženec priznal, pozneje pa je rekel, da ni imel na mena Kraljica umoriti, temveč samo oropati. Popoldne se bo pričelo zaslišanje zločinca in prič. Vzel je mrtvemu Braljtču, s katerim sta bila od mlada znana, 11.130 Din. Porotniki so vprašanje glede roparskega umora potrdili in je bil Hotko obsojen na smrt na vešalik.
Iz ostale Jugoslavije.
Za rednega prolesorja na zagrebški mo-dioslovni iakultcti je imenovan dr. Vladimir Dvornik ovič, doslej profesor na moškem učiteljišču v Zagrebu.
Proti 8 urnemu delavniku. Te dni se jc Vršila v Skoplju konferenca o delavnem času odnosno o odpiranju in zapiranju obratov. Navzoči so bili zastopniki delodajalcev in delojemalcev ter delavnega nadzorstva. Le-ti so zahtevali, da se uveliavi zakonito določeni
8 urni delavnik, ki sc r slučaju potrebe po-daljla na 9 in 10 ur. Delodajalci so pa zahtevali, da bodi najkrajSa delovna doba 10 ur. Do sklepa niso prišli in se skliče o stvari nova konferenca.
Ljudska kuhinja zagrebških invalidov. Invalidi v Zagrebu so si ustanovili svojo ljudsko kuhinjo, kjer dobivajo za nizko ceno dobro in tečno hrano. Hrano oddajajo vsem siromašnim slojem. Iz naslova »Invalidska zadružna iskuhavaona« je razvidno, da gre tu za ustanovo, ki je podobna nekdaj tudi v Ljubljani dobro znanim »Auskochom«, ki jih pa danes menda nič več ni, dočim jih je bilo pred vojno precejšnje število.
Ljudska kopališča. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo večje kredite za ureditev ljudskih kopališč v Negotinu, Bo-Ijevcu in Aleksandrovcu.
Ureditev kaznilnic. Pravosodno ministrstvo je dovolilo večje kredite za ureditev kaznilnic. Grade se nove zgradbe in popravljajo stare. V notranjosti se preurejata kaznilnici v Nišu in Požarevcu.
Ponevsrjenje na okrajnem glavarstvu v Mostaru. Namestnik okrajnega glavarja v Mostaru — Alajbegovič je poneveril 80.000 Din uradnega denarja.
Velika tatvina kolkov. Iz glavne trafike v Čakovcu je bilo ukradenih raznih kolkov po 50, 20 in 10 Din v skupni vrednosti 6000 dinarjev. Tat je pobegnil baje proti Sloveniji.
Iz Primorske.
Sramotno ravnanje s slovanskim časnikarjem. Časnikarji uživajo priznanje in zaščito v vseh kulturnih deželah, ne glede na to, kateremu narodu in kateri politični skupini pripadajo. Časnikar vrši svojo težko dolžnost, da tolmači in propagira potom tiska želje in zahteve svoje politične stranke, skupine, stru-je in v vsakem slučaju svojega naroda. Ako tvori njegov narod v kaki državi narodno manjšino, tlačeno in zapostavljeno v vsem javnem življenju, je potezanje za narodne pravice ne samo poklicna, ampak tudi moralna dolžnost časnikarja. Njegovo stališče je v takem slučaju posebno težavno, je kakor vojak v strelskem jarku. Kdor se bori proti njemu, mora vedno spoštovati v njem bojevnika za splošno stvar in ravnati z njim kot s političnim nasprotnikom, nikdar pa kot z zločincem. Tržaška policijska oblast, ki se je proslavila že parkrat s svojim nekulturnim nastopom, tega načela očividno ne pozna. Te dni so pozvali na kvesturo odgovornega urednika (ki je obenem glavni urednik) »Istarske Riječk, g. Ivana Starija, da odgovarja zaradi lista, ki je bil v zadnjem času dvakrat zaplenjen. Izročili so mu tozadevna odloka, nato ga. pa odvedli v policijski fotografski atelje in ga tam fotografirali; pri tem so mu pripeli na ramo listek z njegovim imenom in številko. Iz tega je razvidno, da pride g .Stari v album navadnih zločincev: tatov, roparjev, goljufov, dasi ni storil ničesar drugega, nego da je vršil svojo Časnikarsko dolžnost kot glasnik pravic in zahtev narodne manjšine. Ali se mora italijanski narod res s takimi sredstvi boriti za svoje cilje?
Koncert »Mladike« v Gorici. Slovensko prosvetno društvo »Mladika« v Gorici, ki se izredno živahno giblje, priredi v soboto in nedeljo 13. in 14. t. m. koncert. Koncert se bo vršil v Marzinijevi dvorani v Gorici, kjer je bilo ustanovljeno pred 75 leti prvo slovensko društvo v Gorici.
Reška železniška konferenca odgodena. Dne 4. t. m. bi se bila morala na Reki otvo-riti mednarodna železniška konferenca med Italijo, Jugoslavijo in Ogrsko zaradi določbe jadranskih tarif. Jugoslovanski delegati so pa izostali, vsled česar so konferenco že vdrugo odgodili.
Smrtna kosa. V Gorici je umrl v najlepši moški dobi Alojzij Kodermac, gostilničar na trgu starega sv. Aniona. Zapustil je vdovo in več nedoraslih otrok.
Lovska razstava v Gorici. Za lovsko razstavo, ki bo v Gorici od 6. do 20. septembra t. L, je veliko zanimanja tudi v slovenskem delu prebivalstva. Razstava bo obsegala celo Julijsko Krajino in bodo sodelovali tudi Slovenci in Hrvati. Častno predsedstvo je sprejel ministrski predsednik Mussolini; med častnimi odborniki je mnogo senatorjev in poslancev, med njimi tudi posl. dr. Besednjak.
Brezposelnost v Italiji. Po uradnih podatkih je bilo koncem meseca maja t. 1. v Italiji 126.521 ljudi brez dela, med temi 98.855 moških in 27.666 žensk. V furlanski provinci je bilo v tem času 12.773 brezposelnih. Podporo dobiva le neznaten del brezposelnih.
Tržič. (Pogreb dijaka-Orla-društvenika.) Pretekli torek dopoldne je umrl Joško Perko, dijak. Že dve leti ga je mučila bolezen, ki mu je slednjič po hudem trpljenju tudi vzela življenje v najlepših letih. Kako jc bil priljubljen pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb v sredo ob 6. uri popoldne. Tako lepih in prisrčnih pogrebov smo še malo videli. Društveni moški zbor mu je zapel pred hišo, v cerkvi in ob grobu: »Blagor mu«, »Človek, glej!« in -Vigred«. Štirje Orli v kroiu so ga nosili in vsi drugi Orli so tfa spremili v krojih in z orlovsko zastavo. Orli so mu poklonili tudi krasen, svež venec. Društvo sv. Jožefa je šlo polnoštevilno za nogrebom z za-
< stavo in vencem. Enako se je pogreba udeležila Čevljarska zadruga in Obrtna zveza, obe z vencem. Poleg vseh teh je prišlo k pogrebu še mnogo občinstva. Med temi smo opazili tudi pokojnikovega bivšega učitelja in vzgojitelja g. ravnatelja v p. Kalingerja. Na grobu mu je govoril v slovo njegov prijatelj g. Mirko Ganole. V imenu Orlov in društva sv. Jožefa se mu je v iskrenih besedah zahvalil za vse njegovo nesebično delo pri naših organizacijah. V imenu »Zveze biv. salezijancev« pa se je poslovil od pokojnega v krasnih in pomenljivih besedah g. Ham, knjigovodja pri g. baronu Bornu. Ves pogreb je v polni meri pokazal, kako je bil pokojni priljubljen pri vseh, posebno pa še pri bratih Orlih in društvenikih. Tako lep pogreb si je zaslužil s svojim delom v naših društvih, posebno pa še s tem, ko je umrl tako lepo pripravljen in spravljen z Bogom. V bolezni je večkrat prejel sv. zakramente. Posebno veliko dušne tolažbe in vdanosti mu je delil v bolezni blagi g. župnik M. Škrbec, ki ga je tudi vsak dan obiskoval. Njegovim žalujočim staršem in sestram naj bo to v največjo tolažbo, ker je tako lepo umrl. Sam je rekel več prijateljem pred smrtjo: »Rad umrjem, ker sem tako pripravljen na smrt, kot še nisem bil in morda pozneje ne bi bil nikdar več.« — Dragi Joško! Tvojim staršem, sestram in sorodnikom naše iskreno sožalje! Tebi pa, prijatelj, daj Bog pokoj in mir. Večna luč naj Ti sveti! Z Bogom!
Z Golnika. V petek dne 5. junija 1925 so prepeljali truplo na Golniku umrlega Stanka Gabrška iz mrtvašnice v Krizah pri Tržiču v Ljubljano. Na krsto je bilo položenih več vencev in cvetja. Poslovitve so se udeležili invalidi iz Golnika, M so mu poklonili dva venca, župan iz Tržiča g. Ivan Lončar, zastopstvo občinskega gerentstva iz Križ z ge-rentoin Petrom Sitarjem na čelu in veliko drugih društev, šolska mladina, potem tovariši iz ruskega ujetništva. Ob 9. uri je bila peta črna maša, ki jo je služil kurat z Golnika Anton Gole. Po 1. uri so ob navzočnosti okrajnega zdravnika dr. Božidarja Fajdiga, pokojnikovega tovariša v ruskem ujetništvu, preložili truplo v novi krsti, domači župnik Iv. Zabukovec ob asistenci kurata Antona Ga-leta je blagoslovil truplo, pevski zbor pa je zapel »Rože in trnje«. Sprevod, ki je bii zelo lep in ginljiv, se je nato pomikal do deželne ceste, kjer so pevci pokojniku zapeli »Spomladi vse se veseli«. Nato je mrtvaški voz odpeljal truplo v Ljubljano. V Ljubljani bo pogreb iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu v soboto 1925 ob štirih popoldne.
Popolni odpustki na praznik presvete Trojice. Ker je v cerkvi presv. Srca Jezusovega kanonično ustanovljena bratovščina presv. Trojice, prejmejo lahko vsi verniki na ta praznik popolni odpustek, ako prejmejo sv. zakramente ter molijo v namen sv. očeta, in sicer tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev presv. Srca Jezusovega ter tamkaj opravijo molitve v namen sv. očeta. Odpustke lahko prejmejo od sobote opoldne do nedelje večera. (Pij X. 10. avg. 1904.) Letos, ker je sv. leto, se morejo odpustki darovati vernim dušam v vicah.
Križanska moška Marijina družba ima jutri v nedeljo 7. t. m. svoj glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. uri. Zjutraj po sv. maši za vse člane obvezno skupno sv. obhajilo. Zvečer po govoru darovanje za družbene namene, nato obnovitev posvečenja. Prosi se polnoštevilno.
Kcngregacija gospodov pri sv. Jožefu se vabi k skupnemu obhajilu na prvo nedeljo v mesecu ob pol 7 v kapeli.
Meščanska kongregacija pri sv. Jožefu ima jutri ob pol 7 skupno sv. obhajilo v kapelici. Popoldne je shod ob pol 4. Odbo-rova seja je ob 3.
Orlovski odsek pri Sv. Heleni proslavi v nedeljo dne 7. t. m. 151etnico ustanovitve. Z odlokom ravnateljstva drž. žel., Ljubljana št. 67.268-VI 25 je dovoljena za to prireditev po
železnici polovična vožnja. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji cele vozne listke, kateri morajo biti žigosani z vlažnim dnevnim žigom. Na postaji Laze se U listki ne oddajo, ker veljajo tudi za povratek in sicer le v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi, katera se bodo izdajala na telovadišču. Vsled nepremagljivih tehničnih ovir godbe Mladinskega doma sodeluje celodnevno Trboveljska godba. Cela prireditev obeta biti lepa manifestacija orlovske misli za obsavsko dolino. Zato prav vljudno vabimo! Pridite! Bog živi!
Telovadni odssk Orel na Brdu priredi dne 7. junija srenjsko orlovsko prireditev, na kateri obhaja odsek petletnico svoje ustanovitve. Prosimo brate in sestre kamniškega okrožja, da s« te prireditve kolikor mogoče v obilnem številu udeleže. — Ob 1 popoldne zbiranje odsekov pred Novakom v Št. Vidu, nato odhod v Lukovico, kjer se vrši sprejara. Ob 2 litanije v župni ccrkvf na Brdu. Ob 3 javna telovadba na župnijsken vrtu. Po telovadbi se vrši srečolov in prost zabava. Sodeluje mengeška godba.
Cauvilie Flammarion umrl.
83 let je bil star, veliko poljudno-astro«-nomskih družb in zasebnih zvezdaren na Francoskem in v Ameriki je ustanovil on kojega ime je med najboli zvenečimi v francoski in mednarodni vedi Bil je ravnatelj astronomske opazovalnice v Juvisy, ki mu jo je podaril neki njegov občudovalec. Urejeval je več znanstvenih časopisov mednarodnega pomena, spi-sal je veliko knjig astronomske, geološke, filozofske in aeronavtične vsebine. Najrajši je opazoval planet Mars. V širših ljudskih krogih je postal znan po poljudno-znanstvenih knjigah, v katerih jV bilo dostikrat več fantazije kakor resne matematike. Isto velja o njegovih okul-tističnih študijah. Najznamenitejše njegovo delo so: Množica obljudenih svetov; Konec sveta; Zadnji dnevi filozofa; Planet Mars; Planet Venera: Dvojne zvezde; Veliki nebesni atlas; Velika karta meseca; Zvezde in čuda neba; Astronomija za dame; Svet pred prihodom človeka; Vulkanski izbridii in potresi; Pojavi bliska; Muhe bliska.
Apanaža za italijanskega prestolonasIed< nika. Iz Rima poročajo, da je parlament dovolil za prestolonaslednika 2 milijona lir letne apanaže.
Enotna nemška obrambna fronta. Kakor smo že včeraj poročali, se je o binkoštih vršilo v Kulsteinu na Tirolskem veliko zborovanje vseh nemških narodnoohrambnih društev. Zborovanje se je razvilo v mogočno vsenemško narodnoobrambrro manifestacijo, katere se je udeleževalo nad 15.000 zastopnikov' iz vseh dežela, kjer prebivajo Nemci. Na tem zborovanju so končno padle vse strankarskopoli-tične ovire in osnovala se je enotna organizacija vsega nemškega narodnoobrambnega dela. Avstrijska Schulverein-Sudmarka sta se preosnovala v »Deželno zvezo Avstrija Društva za nemštvo v inozemstvu«, v kateri bodo sodelovali tudi katoličani odnosno krščanski socialisti. Pročodrimovstvo in plitko svobodomisel-stvo, ki 6ta pred vojno monopolizirala nemška ponemčevalna društva, sta morala sedaj, ko je za Nemce resnično nastopila potreba narodr.o-obramhnega dela, izginiti in govorniki v Kuf-steinu so naglašali, da je treba v boju za ohranitev narodnih kulturnih svetinj predvsem sodelovanja ženstva, mladine in duhvščine. Avstrijski krščansko socialni listi posebno na-glašajo, da se je v Kufsleinu osnovala enotna nemška narodnoobrambna fronta.
Riba je potopila ribiča. Čuden slučaj se je pripetil pred nekaj dnevi v Kotah. Straž-mojster Spitzer iz Brna je lovil v reki Moravi ribe. Na rabo je ujel velikega soma, ali ko ga je vlekel k sebi, se je som bliskoma zagnal v vodo pa potegnil za seboj s strmega brega tudi ribiča. Padec je bil nagel in globok, reka. na rasla in ribič je našel smrt v valovih.
»000 frankov zaslužiš, če naznaniš bančnega roparja ah pa če ga ustreliš. Tako je sklenil senat ameriške države Illinois, kjer se vlomi v banke kar kopičijo. Obenem je senat tudi prepovedal vsako namigavanje v šoli a potomstvu človeka po opici.
OS
sietiaiiš
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Začetek ob 20 i večer.
DRAMA.
Sobota, fi. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-FLORJANSKI. - A
Nedelja, 7. junija: NA SV. TRI KRALJE ali KAR HOČETE. Piodukcija gojencev dramatične šole. — Izven.
Pondeljek, 8. junija: POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI. - D.
Torek, 9. junija: Zaprto.
Sreda, 10. Junija r NARODNI POSLANEC. - Red E.
OPEŠA.
1 Sobota, 6. junija: BAGDADSKI BRIVEC. - Red E.
Nedelja, 7. junija: BOHEME. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 8. junija: Zaprto.
Torek, S), junija: PIK0VA DAMA. -- Red C.
; Sreda, 10. junija: BAGDADSKI BRIVEC. Red D.
Naznanila.
Rokodelski dom. Skušnja za slavnostno
-irc-ds.r.vo danes ob Scstili zveč'. r v dvor?.ni , rtokodekkega doma. Vliudno prosimo, da sc ic
vsi, ki bodo sodelovali, točno in zanesljivo udeleže.
Izletnikom in turistom ter potujočemu ob. činstvu sploh ponovno svetujemo, da si radi silnega navala pri kolodvorskih blagajnah nabav, ljajo železniške karte že poprej pri Touriat-OIiice (palača Ljubljanske kreditne banke). To velja za sobote in dneve pred prazniki. Karte stanejo ravno toliko, kot na kolodvoru in se izdajajo n? zahtevo tudi za dva ali tri dni vnaprej.
Prostovoljno gasilno društvo v Slcžicah priredi dne 14. junija popoldne javno tombolo z bogatimi dobitki na vrtu g. Iv. Pečnika (Urban-čku). K obilni udeležbi vabi odbor.
Veliko vrtno veselico z bogatim sporedom priredi Prostovoljno gasilno društvo Vič - Glince v nedeljo, dne 14. junija na velikem se.r.čnat*m vrtu g. Novaka aa Viču.
Izletniki in drugi. Dne 7. junija t. 1. pojdite vsi v idilično dolinico, ležečo pod Turjaškimi gorami, v Škocjan pri Turjaku, kjer bo svečana otvoritev gasilnega doma. Tu bo dobro preskrbljeno za zabavo: godba iz Ljubljane, šaljiva pošta, srečolov ild., in sc bo točila dobra dolenjska kapljica. Tudi v slučaju slaSega vre mena se ne dolgočasite doma in pridite!
Velika vrtim veselica na Bcllevue v Bi-ški. V nedeljo dne 7. junija ob 15 popoldne se prične velika vrlna veselica ob proslavi petletnice S. K. flermes«. Za dobro pijačo, okrepčila in izborno zabavo je preskrbljeno.
Gospodarstvo.
Za mlekarsko šolo v Sloveniji.
Resolucije, sprejete na zborovanju t Skotji Loki dne 2. junija:
Zastopniki podpisanih občin, osrednjih zadružnih organizacij, zadrug in gospodarskih društev, zbrani na zborovanju dne 2. junija 1925 v Škofji Loki, »i dovoljujemo nasloviti na gospoda ministra za kmetijstvo in vode nastopne resolucije, ki so bile po temeljitem razgovoru soglasno sprejete.
1.	Kljub temu, da se naše mlekarstvo stalno in intenzivno razvija, da smo dosegli v letu 1924. izvoz mleka iz Slovenije v višini 12.529.200 kg, je dejstvo, da ne moremo z nagim mlekarstvom nikamor naprej, ker se produkcija kvalitativnih mlečnih izdelkov radi pomanjkanja izvežbanih praktičnih delavcev-sirarjev in maslarjev ni mogla in ne more razvijati.
Mlekarska šola je za napredek nase ži-dnoreje in obrtnega mlekarstva v vsej državi najnujnejša potreba. Denarno vprašanje ne sme biti ovira, ker vzdržuje šestkrat manjša švica 3 samostojne državne mlekarske šole. Tudi vprašanje učiteljskega osobja ne bo
delalo težkoč.
Zato se obračamo na gospoda ministra z nujno prošnjo, da v sporazumu z interesira-nimi krogi, mlekarskimi zadrugami in mlekarskimi organizacijami, upoštevajoč dane prilike in potrebe, čimprej izdela organizacijski načrt te šole in da preskrbi potrebnih finančnih sredstev za čimprejšnjo ustanovitev prve mlekarske šole v naši državi.
2.	Jugoslavija je agrarna država, zato mora biti usmerjeno njeno mlekarstvo predvsem za izvoz. Dočim producira k o n s u m -no mlekarstvo svoje izdelke le za domači trg in so umerjeni izdelki na manjšo tr-pežnost in prompten konsum, stavi izvozno mlekarstvo, kakršno mora naše biti, vse večje zahteve, tako na mlečnega pro-duoenta, kakor na trgovca — izvozni čar ja in posebno še na mlekarja. Predpogoj je velika množina enoličnega blaga. Izdelki pridejo primeroma stari na svetovni trg, zato je potrebna zelo velika trpežnost; nasproti jim stojijo prvovrstni proizvodi svetovne konkurence in zaščitna carina uvoznih držav. Kolikor manj ugodne so dane prilike (narava, izobrazba producentov itd.), toliko manj je usposobljeno malo-obrtno mlekarstvo za produkcijo izvoznih izdelkov; v tem večji meri smo prisiljeni gojiti mlekarstvo kot industrijo, ker se ta izkuša s tehničnimi izpopolnitvami bolj in bolj osvoboditi od diktatov dnevnega menjavanja kakovosti mleka
Ako pa je bodočnost našega mlekarstva v izvozu in v mlekarski industriji, nima naša bodoča mlekarska šola nič skupnega s kmetijskimi šolami, marveč mora biti samostojen zavod, kakor vsaka druga obrtna šola. Ako se hočemo nasloniti na inozemske zglede, se lahko poslužimo n. pr. holandskega primera, ker bomo kot Holandci, majhen narod svoje proizvode mlekarstva in kmetijstva vobče izvažali. Nikakor ni za nas primeren francoski zgled, ker so Francozi kot veliki industrijski narod navezani na uvoz mlekarskih izdelkov.
3.	Jugoslovansko mlekarstvo se bo pečalo s produkcijo presnega masla, raznih vrst sira in v kolikor je potrebno za domačo mornarico — tudi z kondenziranjem mleka. Vse te panoge se morajo gojiti na mlekarski šoli, ker od nje bo odvisen uspeh ali neuspeh našega mlekarstva, kajti za praktičen napredek je pomembno predvsem domače preizkusni-štvo. Šola mora z poizkusi ugotoviti, kateri
izdelki ®o za dane prilike najprUdadnejSi, kje tiči jedro najfinejše kakovosti izdelka, navajajoč mlekarje k odstranitvi vseh zaprek. Obenem jim mora nuditi v njihovi praksi vse pripomočke (bakteriološke in druge) v dosego najboljše kakovosti.
4 Ustroj mlekarske šole mora odgovarjati stanju mlekarstva v državi in smeri, ki naj jo mlekarstvo v bodočnosti zavzema. Švica je že dolga leta specializirana v trdem si-rarstvu in Holandska še bolj v poltrdem. Tam prinese učenec s seboj v šolo že razmeroma popolno praktično znanje, ki ga v šoli samo opili in izpopolni s šolsko prakso, ali pa sploh le s teorijo. Pri nas nimamo še nobenega, tudi na inozemskem trgu že vpeljanega mlekarskega izdelka. Naša bodoča mlekarska šola mora zato nuditi učencem popoln praktičen in teoretičen pouk v modernem mlekarstvu, kakor je to n. pr. na Norveškem, ki je ustanovila šele leta 1907. prve mlekarske šole v Levangeru. Točasno obstoje v Norveški štiri mlekarske šole, ki so razpolagale leta 1923. vsaka z 1,852.384 kg do 3,302.162 kg mleka na leto, od katerega se je porabilo 900.000 do 1,800.000 kg za izdelovanje različnih vrst sira. Število učencev je znašalo 12 do 16, dočim računamo mi z 20 učenci in bi morala za to razpolagati naša šola s še večjo količino mleka, kakor norveške šole.
5. Pri izberi mesta za našo prvo mlekarsko šolo se je treba ozirati v prvi vrsti na množino za izdelke sposobnega mleka. Vsi drugi oziri so postranskega pomena.
Tozadevno odgovarja najbolj Škofja Loka, ki je bila pred vojno po množini največja mlekarna v Sloveniji. Prilike so tudi danes iste. Kraj razpolaga z dobrim vodovodom, kar je za mlekarstvo važno in s ceno domačo električno močjo. Je lahko dostopen iz Ljubljane — radi zunanjih pomožnih učiteljev; je sedež raznih oblasti — radi domačih pomožnih učiteljev. Je v bližini kolodvora — radi lažjega poseta in priličnosti blagovnega prometa, predstavlja naraven center kraja, kjer se menjuje ravan, dolina, hrib, v visoko planino, katere okolščine bo mlekar večkrat srečal v svoji nadaljni praksi. Je iz vseh teh razlogov najidealnejši kraj za mlekarsko šolo.
Z ozirom na vse to konkretiziramo svoja izvajanja v
prošnjo,
da izvoli g. minister čimprej uresničiti ustanovitev popolne, samostojne moderne mlekarske šole v Škofji Loki.
Škofja Loka, dne 2. junija 1925.
Konkurz. O imovini Erne Fritscheve, trgovke v Novem Vodmatu, je razglašen konkurz.
Končano poravnalno postopanje. Poravnalno postopanje o imovini tvrdke F. & M. Rozman, trgovina z modnim blagom in dam-sko konfekcijo na drobno v Ljubljani, je končano.
Potrditev poravnave. V poravnalnem postopanju Ivana Zidarja, trgovca v Ribnici se potrjuje poravnava, dosežena med dolžniki in upniki za 20 odstotno kvoto, plačljivo v dveh obrokih.
Občni zbori. Tiskarski in litografični zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blasnik nasl., d. d. v Ljubljani 11. junija 1925; Crna-Kaolin, d. d. v Ljubljani dne 20. junija 1925; Deska, gozdna industrijska d. d. v Ljubljani 20. junija 1925; > Kovina«, prva jugoslovanska metalurgična industrija, d. d. v Mariboru dne 20. junija 1925.
Fuzija. »Jugoslov. Lloyd« poroča, da se bo fuzijoniralo Slavensko-amerikansko d. d.
v Zagrebu z Žitnim zavodom v Ljubljani. Ta fuzija je bila zaključena 14. pr. mes. na zboru Slavensko-amerikanske d. d., ki je prišla v posest večine deležev Žitnega zavoda v Ljubljani. Fuzijonirani zavod bo imel ime »Žitni zavode. Oba dva zavoda spadata v interesno sfero Slavonske banke v Zagrebu.
BORZA.
5. junija 1925.
DENAR.
Dunaj. Devize: Belgrad 11.8225, Kodanj 133.10, London 34.49, Milan 28.28, Ne\vyork 709.35, Pariz 34.52, Varšava 136.10. — Valute: dolarji 706, angleški funt 34.41, francoski frank 34.43, lira 28.30, dinar 11.79, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize. Lira 134.50, Zagreb 56.50, Pariz 164.50, London 164.05, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odstotno invest. posoj. 62 bi., Vojna škoda 197 den., Celjska posoj. 200—205, Ljublj. kreditna 225—265, Merkantilna zaklj. 100, Praštediona 800—S08, Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarne 134 bi., Trbovlje 360—370, Vevče 100—114, Stavbna družba 265—280. 4 in pol odstotni zastavni listi 20 den., 4 in pol odstotne kom. zadolžnice 20 den.
Dunaj. Efekti. Alpine 319, Greinitz 138, Kranjska industrijska družba 410, Trboveljska družba 433.500, Leykam 147, Jugoslovanska banka 109.900, Avstrijske tvornice za dušik 185, Mundus 890, Slavonija 58.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske paralelne monte, 20, 25, 30, 40 mm, 18 cm šir., 4 m dolž., fco. nakl. postaja 600—630. Smrekovi hlodi, od 25 cm prem. napr., fco. nakl. postaja 260 den. Cerovi krlji, od 25 cm prem., od 2 m dolž., fco. nakl. postaja, 5 vag. zaklj. 18. čreslo suho, v ovojih, fco. nakl. postaja 42 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Postojna trans. 465 bi. Pšenica avstralska, par. Postojna tranz. 460 bi. Pšenica slavonska, par. Ruma, dobava avgust, prod. izbor, 100 odstotna kasa 320 bi. Otrobi pšenični, juta vreče, fco. Ljubljana 200 bi. Oves makedonski, par. Ljubljana 355 bi.
Dijaški vestnik.
Skupno sv. obhajilo akademske kongre-gacije bo jutri v nedeljo dne 7. junija ob pol 8. uri v kapeli frančiškanskega samostana, drugo nadstropje. — C. A. M.
Če dober znanec k tebi se na obisk potrudi. Bonatttjeve - Coholode mu ponudi.
Turistika in šport.
Zagrebška »Croatia« r Ljubljani. V zadnjem hipu se je posrečilo SK Hermesu pridobiti za tekmo v nedeljo 7. junija, ob proslavi 5 letnice obstoja, prvorazredno zagrebško »Croatio«. Po zad-njili rezultatih, ki jih je dosegla >Croatia«, je to docela vigrana enajstorica. V poslednjih prv. in prijateljskih tekmah je jako častno zastopala barve svojega kluba, gladko so porazili Makabe z 6 : 1, prvaka provincije Železničarje Sisak z 2 : 0, v prijateljski tekmi proti HAŠKu so igrali neodločno 0 : 0. Tekma se vrši ob 17.30 na Iliriji.
Hermes : Ilirija. Na predvečer petletnice proslave Hermesa, v soboto 6. junija se vrši na Iliriji prijateljska nogometna tekma med prvakom Slovenije »Ilirijo< in »Hermesomc. Ker je to med imenovanima kluboma prva prijateljska tekma v tej sezoni obeta biti ista jako zanimiva. Moštvi obeh klubov nastopita v kompletni postavi.
Boks matoh in rokoborba. V nedeljo dne 7. junija se vrši med odmorom nog. tekme Hermes-Croatia, Zagreb, boks mateh in rokoborba. Nastopi po en par rokoborcev in en par boksarjev člani S. K. Slovana.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani vljudno vabi v nedeljo vsa bratska kolesarska društva in prijatelje športa na svojo prvo prireditev, združeno s cestno dirko. Pohod po mestu z godbo, zbirališče ob pol 10. dopoldne na Sv. Jakoba trgu. Udeleženci se bodo slikali. Start Stična pri 33 km ob 2. Prvi dirkači pridejo popoldne na cilj okoli 3. Nekaj za Ljubljano novega je, da se bo udeležilo dirke 10 invalidov v dveh skupinah: I. podkolenska, II. nad-kolenska. K damski dirki se je priglasilo večje število članic. Na veseličnem prostoru bo polževa
dirka, hoja po tramu, kabinetni prizor, trije iM umi (obilo smeha).
Klub kolesarjev in motocikllstov »DMJb*
vabi članstvo, posebno vse dirkače, da m si* gurno udeleže sestanka, ki se vrši danes, v so* boto ob 19. uri zvečer na vrtu restavracije Nori svet. — Odbor.
Izpred porotep sodišča
LJUBLJANA.
5. jundjrv
NAROČEN ZAVRATNI UMOR.
Danes se je završila tragedija, ki se Je isvm šila pred štirimi leti na velikonočno nedeljo zju-i traj za rano v strmem samotnem rebru na poti iM Govejka proti Trnovcu.
Kot žrtev svoje ženo odnosno njenega na tega morilca takrat komaj 17 let starega kmečko* ga fanta, današnjega obtoženca, je padel na tej potS le malo oddaljen od svoje žene in dveh hčerk posestnik na Govejkn, 52 letni Janez Krek, ustreljen iz zasede od krogle ia vojaške puške. Mož je sa* mo še parkrat zastokal in je v petih minutah umrL
Kot morilca so takoj ugotovili današnjega ob* toženca Franceta Aliča, samskega hlapca iz Ločnice. Fant pa je še pred aretacijo pobegnil preko mege v Italijo. Pač pa so prijeli kmalu po dogodku ženo pokojnika Marijo Krekovo, rojeno Dolenc, ta pa Aličevo sestro Katarino, poroč. Aleksegevičevol (poročila je namreč nekega ruskega begunca). Obe sta bili obtoženi kot sokrivki in sicer Krekova žena kot naročnica umora, Aličeva sestra pa kot po* sredovalka med Krekovo in Aličem. Aleksejeviče* va je bila oproščena, ker se ji ni mogla dokazati krivda. Marija Krekova pa je bila na jesenski poroti leta 1921. obsojena nn smrt na vešalih, kasneje pa pomiloščena na dvajsetletno ječo. (Krekova Je( sedaj v kaznilnici v Bepp.wjah na Gorenjskem in ja zaposlena pri raznih hišnih in domačih delih.)
Obravnava je trajala s kratkim odmorom oel dan in je bila porotna dvorana cel dan nab&toi polna.
Porotnemu senatu je predsedoval višji sodni svetnik dr. K a i s e r, votanta sta bila sod. nad* svet. V i d i c in okr. sod. dr. K r a v i n a. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. M a s t n j a k, žago* varjal pa je obtoženca dr. F r 1 a n. Pred obravnavo je vprašal predsednik, če se ne nahaja med po* slušalci v dvorani morda tudi sestra obtoženca Iva* na Aličeva. In ros .se je oglasila. Stopila je vsa objokana pred senat. Na vprašanje predsednika, 6e hoče kot setra obtoženca pričati proti bratu, je odgovorila, da raje ne bo, nakar se je vrnila zopet med poslušalce, kjer je ostala cel dan do konca ob* ravnave.
Obtožnica,
France Alič, rojen 1. aprila 1903 v Ločnici, samski hlapec, že predkaznovan, je obtožen, da je dne 27. marca 1921 na poti iz Govejka proti Trnovcu, najet od Marije Krekove, iz zasede ustrelil posestnika Janeza Kreka v hrbet in ga ranil tako, da se je mož takoj zgrudil in je čez 5 minut nato umrl. — Drugič, da je v drugi polovici meseca marca 1921 v Klečah vzel od Terezije Polesnikove zlat prstan in srebrno zapestno uro z naročilojin, da jih odda v Ljubljani v popravilo. Oboje pa si je( obtoženec pridržal. V razlogih navaja obtožni* ca v kratkem sledeče:
Posestnik Janez Krek se je kot 52 letni vdo« vec s tremi otroci leta 1920. poročil z mlado hčer* ko iz soseščine Marjano roj. Dolenc. Ta zakon pa je bil že takoj od početka nesrečen. Ženi, bivši de* kli, katero je mož dvignil na stalež bogate posest* niče in jo skoro obožava, je bil Krek po njeni lastni izjavi zanjo pregrd, prekosmat in presiten. Mož je nosil namreč precej močno lepo brado. In posledica je bila, da se je jela pečati z drugimi moškimi, ki so bili mlajši. Posebno dobro se je tudi razumela s pokojnikovim sinom iz prejšnjega zakona. Sledili so številni ostri nastopa med možem iij ženo in žena je tudi večkrat pobegnila od doma. On jo je hodil iskat in ona se je vračala, toda razmerja med njima je postajalo vedno slabše. Žena je na* zadnje tako osovražila svojega moža, da je sklenila loža umoriti. Najpreje ga je hotela zastrupiti in je poslala na nasvet obtoženčeve sestre dvakrat k obtožencu po strup. Ta ji je res poslal obakrat sivkast prah, katerega je dala žena možu v juho. Toda ta strup je bil preslab. Mož je zahteval zdravnika in mleko in je kmalo okreval. Nato pa je pri* čela Krekova nagovarjati s posredovanjem Katarine Aleksejevičeve obtoženca na to, da bi fant moža ustrelil. Njegovi sestri je izročila pismo, v katerem je pisala, da da njej vse, kar hoče, bratu Aliču pa še posebej 10.000 kron, če ustreli njenega moža. Če pa ji tega ne napravi, jo ne smatra več za pri. jateljico. Na pritisk sestre in pa obtoženke, s katero se je tudi osebno sestal, se je fant udal in odločil za umor. — Krekova je trdila fantu, da to n| greh in da prevzame vso krivdo nase. Po tem do* govoru je fant pustil službo in se je skrival doma.
Alič je že na veliko sredo čakal na Kreka, kot lovec na zajca, in to kar na dveh mestih, in si-
Ljubezen in zlato.
104
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Ona ni odgovorila.
»Mene in rančo?«
Še vedno ni dala odgovora, on pa je ostal neomajen.
»Vidite, poznam vaš odgovor, Deda, in ni, da bi izpregovoril še kaj več. S tem odideva jaz in vi in se napotiva v višave proti Sonomi. Odločite se, kaj vzamete seboj; v malo dneh pošljem ljudi sem, da odpravijo kovčeke. To bo nekako poslednje delo, ki ga kdo drugi stori za naju. Razkladala in uredila bova sama.«
Naredila je še en poskus.
»Elam, ali res nočete biti pametni? Še Je čas, da se premislite. Lahko telefoniram doli in ujamem gospoda Hegona, kakor hitro dospe v pisarno--.«
»Ej, jaz sem sedajle najbolj pameten Človek v celi družbi,« se je odrezal. »Poglejte me, mirnega, kakor vam je drago, in srečnega kakor kralj, med tem ko oni begajo okoli kakor jata vznemirjenih kokoši, katerim zdaj zdaj odrežejo glavo.<
»Vpila bi in jokala, ako bi mislila, da bi kaj pomagalo,« je zagrozila.
»V tem slučaju, mislim, bi vas moral Se malo držati v rokah in vas tolažiti,« je fcapretil nazaj. »& idaj pa odhajam. Prehudo je ločiti se od Mabe. Lahko bi si jo bili dali poslati gor na rančo. Vendar bom ?e skrbel, da boste imeli kako kobilo za iežo^
Ko je odhajajoč stal vrh stopnjic, mu je rekla:
»Tistih ljudi ni treba pošiljati. Nobenega opravljanja ne bo, ker vas ne vzamem.«
»To me nimalo ne plaši,« je odgovoril in odšel po stopnicah navzdol.
Štiriindvajseto poglavje.
Tri dni pozneje se je Daylight zopet peljal v svojem rudečem avtu v Berkeley. Zadnjikrat, ker je drugi dan stroj prešel v druge roke. Naporni, dela polni so bili ti trije dnevi, kajti njegov polom je bil največji, kar jih je povzročila velika kriza v Kaliforniji. Časniki so pisali o njej na dolgo in široko in vzdignil se je silen krik ne-volje med istimi, ki so pozneje spoznali, da je Daylight popolnoma očuval njihove koristi. Ta dejstva, prihajajoča počasi na dan, so vzbudila širom ponavlano trditev, da je Daylight zblaznel. Kupčijski sloji so bili enodušno prepričani, da bi se noben človek pri zdravi pameti ne mogel na ta način vesti. Na drugi strani pa ni prišlo v javnost niti vztrajno njegovo popivanje niti zadeva z Dedo, in tako se je edini mogoči sklep glasil, da je divji finančnik iz Alaske zblaznel. Daylight se je režal in jih potrdil v tej sumnji s tem, da se je branil vzprejeti časniške poročevalce.
Ustavil je avtomobil pred vrati Dedine hiše in je prišel k njej na isti vihroviti način kakor vedno,, objemši jo, preden je mogla izpregovoriti besedico. Šele ko se je umirila in ie on sedel, je pričel govoriti.
»Storjeno je,« je oznanil. »Saj ste videli časnike. Popolnoma osušen sem, in sedajle se oglašam, da zaznam, kateri dan bi vam bil všeč za odhod v Glen Ellen. Ampak kmalo bo moralo biti, kajti dandanes je življenje v Oaklandu res drago. V hotelu imam hrano in stan plačano do konca tedna, da bi dalje ostal, pa ne premorem. Počenši z jutršnjim dnem se moram tudi posluževati poulične železnice, ki tudi žre denar.
Prenehal je, čakal in zrl vanjo. Neodločnost in skrb ji je bila videti na obrazu. Nato pa se ji je jel prikazovati na ustnih in v očeh smehljaj, ki ga je tako dobro poznal, dokler ni na stari deški način vrgla glave nazaj in se nasmejala.
»Kdaj pa pridejo tisti ljudje skladat zame?« je vprašala.
In iznova se je nasmejala in se navidezno zaman poskušala izviti se mu iz čvrstih rok.
»Dragi Elam,« je zašepetala, >dragi Elam. »In prvič ga je sama od sebe poljubila.
Ljubkovaje mu je šla s prsti po laseh.
»Oči so ti iz samega zlata,« je rekel. »In jaz lahko zrem vanje in doznam, koliko me ljubiš.«
»Iz samega zlata so bile zate že dolgo časa, Elam. Mislim, tam na najini ranči bodo vedno čisto zlati.«
»Tudi lasje imajo zlato v sebi, neko žarko zlato.« Hitro ji jc okrenil glavo, jo držal z rokami in ji dolgo zrl v oci. *Tudj
zadnjič, ko si rekla, da me ne maraš za mo* ža, so ti oči bile polne zlata.«
Prikimala je in se nasmejala.
»Hotel si pač imeti svojo voljo,« je pri« znala. »Ali jaz nisem mogla biti soudeležena pri taki blaznosti. Ves tisti denar bil tvoj, ne moj. Vendar sem te ves čas ljubila, Elam, kajti ti si veliki dečko, ki si polomil in razbil svojo trideset milijonska igračo, s katero si se naveličal igrati. In ko sem rekla ne, sem ves čas vedela, da je da" Prepričana sem, da so bile moje oči vea čas zlate. Samo pred enim sem imela strah, namreč da bi se ti ne posrečilo izgubiti vsega. Ker sem vedela, dragi, da bi te vseeno poročila in sem si tako želela samo te* be pa ranče in Boba in Volka, in tistih žiinnastih uzd. Ali ti naj razodenem majh* no tajnost? Kakor hitro si odšel, sem tele* fonirala možu, ki sem mu prodala Mabo.<
Za hip je skrila obraz ob njegove prsi, potem pa ga je zopet radostnega obraz« pogledala.
»Vidiš, Elam, vzlic temu, kaj so govo* rile moje ustnice, je bil moj sklep storjen. Jaz — jaz sem te naravnost morala vzeti. Molila pa sem, da bi se ti posrečilo izgubiti vse. Tako sem poskušala doznati, kaj se jo zgodilo z Mabo. Tisti človek pa jo je bil že prodal naprej, ne da bi mi vedel povedati, kaj se je zgodilo z njo. Vidiš, želela sem si, da bi jezdila s teboj tjekaj v brda pri Gien Ellenu na Mabi, ti pa na Bobu, prav tako, kakor sem jezdila s teboj po pled-montokili jsričili.«
IDalie sledU
dot v Modemskem hribu nad Št. Vidom in v Ločnici v takozvani h škofovih smrekah. Obakrat pa ie mož ušel smrti, ker je bil v družbi.
Zadnji večer pred umorom je bila Krekova jako prijazna s svojim možem. Prvotno je namreč hotela, da bi ustreli) Alič moža v njenem naročju v hlinjenem objemu. Fant pa tega ni storil in na Veliko soboto je pisala Krekova morilčevi sestri Bledeče usodno pismo: »Jutri zjutraj od treh naprej gremo k vstajenju. On bo gnal v hribu kobilo naprej, mi pa gremo zadaj, Franrelj pa naj na poti čaka.« — Ko je sestra sporočila to pismo svojemu bratu, je Alič odvrnil, da že vse ve. To znači, da je moral govoriti tudi že s Krekovo, ki mu je dala paje že dan pred umorom piruhe.
ITmor.
Na Veliko nedeljo zjutraj, ko se je začelo 'daniti, je že čakal obtoženec v skrbno pripravljeni zasedi na prostoru, ki ga nazivljejo domači >Na vrtcih« par korakov od mesta, kamor je speljala Krekova svojega moža, kot bi ga peljala v klavnico. In prišli so Krekovi po strmini navzdol. Moz je peljal spredaj konja za uzdo, ker je imel pn nekem znancu v dolini hranjen voz, s katerim Je hotel peljati svojo družino k jutranji maši. Bil jje dobre volje, ker je bila zvečer žena z njim izredno prijazna, to pa seveda samo zato, da ga je bolj gotovo spravila na pot, ob kateri ga je čakal v zasedi najet morilec. In res, na dogovorjenem mestu je počila iz umetno napravljenega skrivališča Iz grma in 11 velikih smrekovih vej morilčeva puška. Krek, zadet od zadaj v hrbet, je padel in je malu nato umrl. Zavedel se ni več in tudi govoril ni nobene besede več.
Beg.
Po dejanju je skočil morilec v splošni zme-4!einosti iz zasede v megleno jutro in je še tisti dan pobegnil v Italijo.
Bival je v Gorici in v Idriji, prihajal pa je tudi večkrat domov.	'
Zaslišanje obtozcnca.
Obtoženi Alič se obnaša popolnoma mirno in tudi odgovarja popolnoma odločno. Vendar pa je njegov zagovor težak in zato tudi slab, posebno •ker so že prejšnje obravnave ugotovile njegovo krivdo. Krekovo pozna od njene poroke, to je od novembra 1920. R;izmerja z njo ni imel, pač pa ji
je baje nekoč res rekel, da bi Kreka ne bilo nič škoda, če bi ga ustrelil. On prizna, da mu je rekla — sedaj že pokojna — sestra, da naj »butne« tistega Kreka... On pa ji je odvrnil, da si ne upa, ker ni zajec, marveč človek. Prigovarjala mu je 14 dni in končno se je udal. Pod podom je imel staro vojaško puško. Dobil je naboje in se je vadil streljati. Ko je prvič ustrelil, je fant celo padel. Dalje pripoveduje fant, da je po tej vaji ležal celi veliki teden skrit v kamri in je šel samo eaikrat na Lušce (to je neka podrtija v bližnjem gozdu), kjer se je skrivaj sestal s Krekovo. Tam ga je žena nagovarjala, da naj ustreli moža in tam je bil bržkone napravljen cel načrt. Razstala pa sta se brez določnega sklepa in je vse drugo kasneje uredila njegova pokojna sestra.
»V nedeljo zjutraj mi je prinesla sestra še ko je bila tema pol litra sladkega žganja z besedami: Na Francelj, poskusi, to je dobro!«
Preds.: »Pa se niste bali, da bi vam ne dala strupa ali soli?< — »Ne, vzel sem, pa sem spil. Nato mi je prinesla mojo puško. Kdo jo je nabasal, ne vem, rekla pa mi je: »Tu jo imaš, pojdi na »Vrtce« in pomeri na prvega, ki pride i brega s konjem, stisni, pa bo podel! Lepo pomeri, pa spodaj stisni!«
Od vsega zločina nadalje trdi obtoženec, da se ne spominja ničesar drugega kot to, da je počilo in da je on po poku zbežal. Tudi se ne spominja, če je on sam napravil skrivališče. Zbudil se je šele opoldne pod neko skalo in je gledal, kako so se zbirali pod njim ljudje. Tekel je domov in tam mu je baje šele sestra povedala, da je ustrelil Kreka. — Zanikal pa je obtoženec odločno, da bd on že preje na dveh mestih čakal na Kreka. Trdil je tudi, da Krekovi ni dal strupa, marveč rdeče soli. Doma je ostal skrit še tri dni, nato pa je pobegnil preko meje. Ugotavljal je tudi, da st je večkrat kesal in se vrnil domov z namenom, da se sam javi oblasti, vendar ga je sestra vedno pregovorila, da se je vrnil nazaj. — Njegova sestra se je ponesrečila lani ob veliki povodnji v Ločnici in je umrla. Ko se je nato zopet hotel javiti, so ga pa prijeli na meji orožniki. V zaporu je obtoženec od novembra lani. — Obtoženec je tudi trdil, da so mu naši orožniki na meji vzeli uro, prstan pa je izgubil. — Zvračal je vso krivdo na sestro, ki pa je bila pri poroti oproščena in bi danes gotova marsikaj povedala, da se ni ponesrečila.
Pričevanje.
Nato je prebral predsednik vež orožniških ovadb in pa jako značilnih prisem, ki jih je pisal Krek svoji ženi ko mu je pobegnila. Očital ji je, da mu privošči bolezen in smrt, da je potuhnjena hinavka in lažnivka in da ga hoče imeti za »Pepčka«. Mož je bal že toliko obupan, da je hotel prodati celo premoženje in je objavil že več času-pisnih oglasov glede prodaje. Ženo pa je imel kljub temu rad in si je dal še celo brado ostriči, da bd bila z njim dobra. — Hčerka, 32 letna Katarina Krek, omožena Bradeška pri Sv. Barbari, je bila poleg umora. Povedala je, da je hotel oče zavit.i na drugo pot, da pa ga je mačeha pregovorila, da je šel po usodni poti. Dekle je dalje povedalo, da je mačeha očetu vedno nagajala, on pa da je bil ž njo jako dober. Ko je igrala mačeha v pondeljek po umoru gramofon, sem bila huda, toda to ni nič pomagalo. >Ta mlada je igrala in se je čuddla, kako je to lepa godba.< Nato je prišla v dvorano Marjana Krekova. Pripeljali so jo iz Begunj v jetniški obleki. — Preds.: »Vi ste Krekova?« — »Ja! — »Vdova po lastni želji?« — Nato se je Krekova nasmejala. Na vprašanje, če se je zmenila z Aličem glede umora, je povedala, da se z Aličem ni rnzgovarjaln, marveč edino le z njegovo sestro. Žganja ni dala, ker ga ni imela. Tudi to je oskrbela sestra. Priznala pa je, da ga je prosila za strup, ki pa ni nič pomagal. Tudi je povedala, da jd je Aličeva sestra pisala, da je brat že dvakrat čakal njenega moža, pa ga ni mogel ustreliti, ker ni bdi sam. Kdo je priredil Aliču zasedo, tega ne ve. Z možem, pravi, sva se slabo razumela in sva se že prvi večer po poroki skregala. Bil je zelo ljubosumen in siten in jaz ga nisem marala. Z njegovim sinom in tudi z Aličem nisem ničesar imela. Več ne vem in tudi ne povem, tako je zaključila svojo izpoved in se je smeje vsedla na klop za priče.
Vprašan ja.
Senat je stavil nato porotnikom tale vprašanja: Prvo glavno vprašanje, če je Alič kriv, da j« 27. marca 1921 s tem, da je na potu najet od Krekove iz zasede ustrelil v hrbet Janeza Kreka in .je s tem zoper njega v namenu usmrtiti ga, po naročilu tako ravnal, da je nastopila Krekova smrt. — Drugo vprašanje je bdlo, če si je pridobil uro in prstan, tretje, če je izvršil dejanje v polni pi-
janosti in četrto če si je pijanost sam namenoma zakrival. Porotniki so prvi dre vprašanji soglasno potrdili. Vprašanje glede pijanosti pa so tudi soglasno nanikali.
Sodba.
Na podlagi tega pravoreka je bil obsojen Alič. ker v času zločina šc ni bil star 20 let mesto na smrt na vešalili, na 15 let težke ječe. Preiskovalni zapor se mu ne všteje v kazen, ker j« pobegnil.
NOVO MESTO.
4. junija 1925.
SMRTNA OBSODBA.
Na zatožni klopi je »junak iz Like«, Milan Esapovič, roj. 1. 1900. v Primišlju, pravoslavne vere, delavec, oženjen. Obtožen je, da je 12. oktobra 1924 v Vrbinski vasi ubil s sekiro posestnika Jakoba Verdelja in njegovo ženo in ju oropal obleke in 10.000 K denarja. Obtožen je poleg tega tudi dvoženstva in manjše tatvine v Vel. Po-točeču pri Križevcih.
Obtoženec je bil prej tri tedne pri umorjenih, ki sta ga prijazno sprejela v svojo hišo in ga hotela vzeti celo za svojega, ker nista imela otrok. Prišel je k njima kot delavec iz kamnoloma pri Rajhenburgu in se izdajal pod imenom Klasič. Po umoru je zbežal v Zagreb, kjer so ga aretirali 17. jan. 1925 in našli pri njem več pri Verdelu oropanih predmetov. Priznal je, da je ubil oba zakonska in ju zakopal za hišo, kjer so ju tudi izkopali. Izgovarjal pa se je, da se je z njima skregal in ju je v prepiru ubil, ker ga je hotel Verdel z nožem, žena pa z loncem. Ni ju hotel ubiti, ampak je v veliki jezi prehudo udaril. Slabo življenje prej, izvršeni rop, drugi zločini pa kažejo na to, da je bil umor roparski. Poleg tega je na vrata umorjenih pred odhodom napisal: Draga moja gospodo. Ja sam junak iz Lake. V r.. me pišite svi skupa. Stari i stara, oni su u Toplice u Čatežu, nigdar jih ne bo više doma, niti bute znali za njih, a ja idem u Francusku i u Ameriku. To so našli orožniki 2 dni po umoru na vratih. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj: glede dvojnega umora, glede dvoženstva, glede ropa, eventualno vprašanje glede uboja in glede tatvine. Prva tri vprašanja so porotniki soglasno potrdili. Sodišče je nato obsodilo Esapoviča na smrt na vešalili. Bsapov!j je priglasil ničnostno pritožbo. —EMumimsi, miiMiiiiiiiiMMMmaaBsaMm^—^
UNDE8WOOD ^^.K^r0 UMDEllOOD
Vsaka drobna -virsSIca Dšn i'5C ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 D San. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol
najboljše najcenejše v največji izberi ima
Ljubljana
Aleksandrova 12
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Anico iraon. Ffan&or. Grajski srn i.
V soboto, 6. junija se bo prodala košnja na travniku v Mestnem logu. Udeleženci se snidejo ob 9. uri zjutraj pri mostu čez Mali graben na Opekarski cesti.	3694
Ui
Oddelek I.
CENITVE
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene.
Oddelek n.
STROKOVNA MNENJA
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
Oddelek III.
STROJI
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
Radebeul-Oresden (Deutschland).
Kanado In Immimc države
__z
NAJNOVEJŠIMI EKSPRES PAROBRODI
3 Krat na leden
iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -
Jzdaja konzorcij >Skvenca<,	Odgovorni urednik: Viktor Cenčič,	Jugoslovanska tiskarna v Liubliani
SPREJMEM TAKOJ
STROJNIKA
ta parno žago — treznega samca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 3699.
šoFER
Ipošten, s 5-letno prakso,
išče mesta. Naslov v upravi pod številko 3709.
Vajenca
no šolsko naobrazbo, sprejme A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana.	3558
SPREJME se več dobro izvežbanih
krojaških pomočnikov
Za konfekcijsko delo. Samostojni kroj. mojstri dobe proti garanciji delo na dom. Vprašati na Emonski cesti St. 8, I. nadstropje: Konfekcijska tovarna Fran Derenda in Komp., Ljubljana. 3503
Krsjigovodkinjo,
lei je vajena tudi trgovine z mizarskimi izdelki, išče mizarska zadrega »LIPA« v Št. Vidu nad Ljubljano. —
Ponudbe do 14. t. m. 3700 >
Samostojni, prvovrstni
KROJAŠKI MOJSTRI
dobe vsako množino konfekcijskega dela na dom. Vprašati: Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Komp., Ljubljana, Emonska cesta 8.
Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane priden, pošten, zanesljiv in
TREZEN HLAPEC
z dežele h konjem. Plača mesečno 500 Din. Ponudbe oa upravo pod šifro »Priden in pošten« Stev. 3698.
LEPA KOŠNJA
te ceno preda na Ižanski cesti. Naslov v upravi »Slo-renca« pod Številko 3680.
Delovodja
se sprejme, samski, samostojen, za manjše industrij, podjetje, kateri se razume na »Flach-meljavo« pri motorju na sesalni plin ter pri izdelovanju olja; dobi stanovanje in hrano. Ponudbe z zahtevami ter prepisom event. spričeval je poslati na upravo lista pod šifro: »Delovodja« štev. 3695.
HIŠO z vrtom prodam v ljubljanski okolici. - Naslov v upravi lista pod Stev. 3726.
Prodam KITARO
po nizki ceni. - LOGAR, Gledališka ulica štev. 7/OI.
PIA NIN O
zelo dobro ohranjen, križem strunan, pancer-plošča, c^no naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 3673.
glašovib" "
prodam poceni. — CELJE, Aškerčeva ulica 11, parter, levo. Povpraševanje v soboto in ponedeljek. 3696
Narodne noše
avbe, pasove, naprodaj. — Poizve se: Stari trg St. 28, desno — Ljubljana. 3725
ZAJCE
8 samic, 2 samca, hleve, psa čuvaja kraške pasme, prodam. O. Justin, klepar, Vič TržaSka cesta St. 36. 3724
<yn bukova in hrasto-
ra, kupim. - Ponudbe franko vagon postaja na JOSIP MAZEJ, Šoštanj.
Naprodaj je
dvojna stepalnica za slaščičarje, parni kotel 2 atm., in konservator za sladoled. — Povprašati je Kolezijska al. St. 4, Trnovo.	3728
Tehtnica
za 15 kg, skoraj nova, se ceno proda. - Poizve se: Žabjak St. 4, pritličje. 3729
DVE BELI KOZI
švicarske pasme s kozliči prodam. Stara pot 8, Udraat
UI5A z drugimi poslopji lilvH in zemljiščem, v Zavodni, prej »Pri čolničkih« pri Celju, se proda. Stanovanje takoj na razpolago. -Naslov: V. KRAUS — ZA-VODNA.	3669
PEKARIJO
v najem iščem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pekarija« štev. 3723.
STROJ za dimna kolena
skoro nov, modem, ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo »Sovenca« pod Šifro »Dober zaslužek« žt. 3706.
mm
Najbolje plačam stare moške obleke i. dr. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. DRAME, Gallusovo nabrežie St. 29, Ljubljana.	3710
Težak komat,
par prsne opreme in jahalno sedlo je naprodaj po nizki ceni pri JANKO KOS, čevljar — Rožna dolina pri Ljubljani.	3721
POHIŠTVO
popolnoma novo, iz trdega lesa, se po izredno nizki ceni proda. - Naslov pove uprava lista pod štev. 3667.
Pristni naravni
MALINOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih
na drobno In veliko
nndi lekarna dr, G. PICCOLI Ljubljana
Ponikluje se
dele koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravniške instrumente itd.
»BISTRA«, DOMŽALE
največji galvanizacijsld zavod ▼ S. H. S.
obleke, plašči, čevlji, brisače
v največji izbiri pri
C. J. HAMANN
Ljubljana^ Mestni trg S
Liverpoola.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
CANADIAN PACIFIC
LJUBLJANA, JOS. Zidar, Dunajska si ZAGREB, Peirlnlska ulica 40
Zahvala.
Za vse dokaze toplega sočutja ob prerani izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, zeta, svaka in strica, gospoda
Josipa Čemelča
trgovca in posestnika
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali so na katerikoli način sočustvovali z nami.
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, požarni brambi za častno spremstvo in pevskemu društvu »Bizeljsko« za genljive žalostinke. Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 2. junija 1925.
Žalujoča žena in otroci.