oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — LETO XXXI. DomaČe vesti bolnišnice Erste iz 5002 Har-M JG vrnil iz bolnišni- zbora "Slovan" "Slovan" dne ob ^ nedeljo popol- nei« J • uri v Slov. dništve-si se Recher Ave. Pro- ^®roka ~~ ^ iiself°t'»^ sta se Miss RosePla-»%h'm Mr. m NErs. in iz 445 E. 158 St. in Mrs f 'A.rko ml., sin Mr. Ave R i ™ Arko, 645 Voelker • ^ilo srečno! ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ' ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 4, 1948. ŠTEVILKA (NUMBER) 45' Lake Shore Sto 2ab nocoj imel pro- za vse veterane v "^selbini » 6131 Sf 2 prostorih na 'iki bo tej pri- čih, jjj notarjev navzo- 90% j_ pomagali vetera-tk%*^g%Ikdmje%abomK;, bteji 2s ^ kratkim odo- ^ojake države Ohio. ~~- pod domu se nahaja »eph T oskrbo Mr. Jo- iz 1058 E. 74 St. Ščejo^ tn^- ^&bljeni, da ga obi-0%,/ pa želimo, da bi okreval! 1Q -^sevelt tukaj včeraj mu-. ^^^'^Glt, najstarej-^odia predsednika, ki stranke v ^Hriti 9 Politiki ni hotel ^ j® PriSel f^slov" j r&di "bizniškjih verjame v "me-^ifiessa s politiko." ubitih eksploziji eks N marca — f v u ^^bskim magistra- ^toy . ' ^ j® eksplodirala 400 j® židovska pod-" A^tr'ia-Ubitih je bi- Afabcev ^^sliševanja >i s slučajem J^ka Condona 3. marca.— .kington if 'lost; za neameriške J^Vn^, ' bo ^aaU&eJ «d%rl d^ 'fti h« y^nja V zvezi z ob-0 i5 Edward Con- 9ra t) je predsednik <1^ ^^rtlell rp,______ . . ,, čil naše atomske je Tk %^pre . pripravljen, Thomas izjavil, *» šibek °^delka glede lojal-Kot je izja-Iposter, oddelek nobene } pričali, da je dr. Ameriki, danebospn^ objavi rekorde tr- Mac Arthur priporoča vojaško pomoč Kini Okupacijski governor Japonske ne soglaša s politiko državnega tajnika WASHINGTON, 3. marca — Ameriški vojaški poveljnik Japonske gen. Douglas MacArthur je danes nasprotno stališču predsednika Trumana in državnega tajnika Mar-shalla urgiral, da se odobri vojaška pomoč nacionalistični vladi Kine. MacArthur je svoja priporo-*-— 'Oi ^&r>f "a stvari, ako bo . — - - - je s stališča da je dr. Condon % ........- ako brez na- Sh, °Jahi bilo . -Osti preveč govo 'vr- poročano, se je tie zavzel za je znanstvenika, ka-Ni priporočil za nje- ^ f^užbo, ko je še bil ^Jnik. čila dal potom brzojavke iz To-kija na poziv kongresnega odbora za zunanje zadeve. V svoji brzojavki je MacArthur poudaril, da je daleč bolj važna ohranitev integritete Kine pred "uničujočimi silami", kot pa so njene notranje reforme. Priporočila MacArthur ja s e razlikujejo od priporočil predsednika Trumana, ki je zahteval za Kino $570,000,000, katere pa se ne bi smelo pod nobenim pogojem uporabiti za vojaške namene. Podobna pa so priporočilom bivšega ambasadorja v Rusiji William C. Bul-litta in kongresnika Judda, ki sta oba kritizirala Marshalla, ker ni odobril topov in letal za Kino. Kina dobiva surplusne vojaške potrebščine V svojem priporočilu, da se Kini odobri vojaška pomoč, je MacArthur poudaril, da je "kitajsko vprašanje del svetovnega položaja, ki se ga mora ob-ravnati v celoti soglasno s smernicami ameriške politike." "Ako smo sprejeli splošno politiko, da podpremo proti napadom političnega despotizma meje svobode, potem ena večjih mej ni manj važna od druge in odločilen prelom ene bi nujno ogrozil z zajetjem vseh ostalih." MacArthur je izjavil, da bi bilo nemogoče izvesti notranje reforme v Kini in istočasno zaključiti vojno proti komunistom. Nadalje je tudi izjavil, da se je ponovno začelo pošiljati v Kino vojaške pošiljke, ki jih ameriška okupacijska armada ne potrebuje. Senator Bali predlaga^ da se komunizmu zoperstavi silo Predsednik senatnega odbora za zunanje odnosaj6 Arthur H. Vandenberg je kritiziral predlog minnesotskega senator- bili odobreni pred devetnajstimi meseci. Kot je naznanila angleška vlada, se Anglija sedaj nahaja pred bankrotom, ako ne bo v okviru Marshallovega načrta dobila nadaljnih dolarjev. Pričakovalo se je, da bo posojilo, ki ga je Attleejeva vlada zaprosila od Amerike, krilo po-treibe Anglije vsaj do leta 1949 ali pa celo do leta 1951. Toda vsled naraščajoče draginje v Zedinjenih državah, je vrednost posojila bila znatno znižana. Državni oddelek je od Marshallovega načrta določil okrog eno četrtino dolarjev za Anglijo. V zvezi z ostalimi priporočili glede zunanjih zahtev sta državni tajnik Marshall in obrambni tajnik Forrestal povedale v kongresu, da obstoja resna nevarnost za Grčijo in Turčijo, ako ne boste dobili nadaljne vojaške pomoči iz Amerike. Pekarije prodajajo kruh ceneje zunaj mesta Kakor poroča "Cleveland Press," prodaja pet velikih clevelandskih pekarij kruh v 50 milj oddaljenih krajih ceneje kot pa tukaj v Clevelandu. Enak hleb kruha, za katerega pekarije National Biscuit, Spang, Laub, Continental (W o n d e r Bread) in Ward clevelandskim groceristom računajo po 15 centov, se na primer trgovinam v Genevi prodaja po 13% centa. Groceristi v Genevi takg hlebe prodajajo po 16 centov, do-čim se v Clevelandu enak hleb prodaja konzumentom po 18 centov. Ko se je velike pekarije opozorilo na to čudno razliko, je zastopnik ene od omenjenih kom-panij rekel, da so bile cleveland-ske pekarije prisiljene prodajati kruh izven mesta ceneje kot doma vsled tega, ker morajo konkurirati s pekarijami iz ja Joseph H. Balla, ki je v zvezi onostran ohiiske me- Marshallovim načrtom predla- _ t:: gal, da se ustanovi novo med- narodno agencijo, ki bi se zo-perstavila komunizmu z oboroženo silo. Vandenberg je izjavil, da je v dvomih, da bi takšna mera bila ustavna, ker bi to pomenilo, da bi se od kongresa zahtevalo, naj v 24 urah sprejme formulo, na podlagi katere bi Zedinjene države sprejele obvezo, da bodo šle v vojno, ako bi zunanje dežele za takšno mero glasovale. Po predlogu senatorja Balla bi se izven Združenih narodov ustanovil "vrhovni svet" 11 de-žel-članic, ki bi se zoperstavil "prevratom in agresijam." Nobena dežela ne bi imela pravice veta. je, ki kruh pošiljajo na ohijski trg po nižji ceni. Lausche otvori glavni stan v Columbusu ZEDINJENE DRŽAVE ZOPET KUPUJEJO PŠENICO ZA EVROPO WASHINGTON, 3. marca, — Vlada je danes zopet prišla na trg in začela nakupovati moko za pošiljanje v Evropo. Kakor se je naznanilo^ bo nabavila 9,-300,000 bušljev pšenice v s vrh o kritja izvoznih pošiljk moke. To so prvi vladni nakupi, odkar so cene na žitnih in blagovnih borzah v začetku februarja začele padati. Ko je poljedelski tajnik Anderson naznanil vladno akcijo, je obenem izrazil nado, da to ne bo povzročilo, da bi se cene pšenici in moki začele zopet močno dvigati. češka poslanika v Zedinjeiiih državah in Kana£ odstopila Italijani ne bodo šli na delavsko konferenco v London RIM, 3. marca—Italijanski delavski voditelji, ki predstavljajo 6,000,000 delavcev, organiziranih v Federaciji dela, so danes zavrgli povabilo, da se udeležijo konference evropskih delavskih unij, na kateri se bo raz-motrivalo o Marshallovem načrtu. Italijanska Federacija dela je naznanila, da se te konference ne bo udeležila, ker "Marshallov načrt grozi svetu z novo vojno." Protikomunistični časopisi v Italiji so napadli voditelje Federacije dela, ki so 80 odstotkov komunisti, da "sabotirajo Marshallov načrt, kar se tiče Italije." ' Glavni tajnik federacije Giuseppe Di 'Vittorio, ki je obenem član osrednjega odbora italijanske komunistične stranke, je naznanil, da je Federacija dela odklonila poziv, da pride na konferenco v London, ker da se delavske unije "morajo boriti za mir—z ali pa proti svojim vladam—ne pa za vojno." "CESAR" BO OBTOŽEN KADI KOLABORACIJE PEIPING, 3. marca—Tožilec najvišje sodnije v provinci Ho-peh je danes naznanil, da je bila dvignjena obtožnica zaradi izdajstva proti bivšemu "cesarju" Mandžurije Henry Pu Yiu. Pu Yia so postavili na oblast Japonci, toda "cesar" se sedaj nahaja v neki ruski ječi. Anglija porabila zadnjih $100,000,000 posojila Danes je Anglija dvignila zadnjih $100,000,000, ki so ji še ostali od ameriškega posojila v Bivši gov. Frank J. Lausche bo jutri formalno otvoril svoj glavni kampanjski stan v Columbusu, ki se bo nahajal v hotelu Neil House. S tem se bo uradno odprla njegova kampanja za governersko nominacijo na demokratskem tiketu, v kateri mu stoji nasproti Ray T. Miller. Kakor se je zvedelo, bo glavni stan njegove kampanje v teku nekaj dni odprt tudi v Clevelandu, in sicer v hotelu Carter. Iz Columbusu se istočasno poroča, da bo aktiven v Lausche-tovi kampanji Williaj^ C. Rhodes, ki je odstopil kot izvršni direktor narodne organizacije "mladih demokratov," in bo poslej posvetil ves svoj čas KATOLIČAN JE ŠEF ZAPADNE NEMČIJE Frankfurt, 3. marca—Za izvršnega šefa . anglo-ameriške okupacijske zone Nemčije je bil danes imenovan dr. Herman Pu-ender, katoliški demokratski župan Kolina in podtajnik wei-marske republike. DRŽAVA BO PLAČALA ZA STRUP PROTI HROŠČEM, KI UNIČUJEJO JABOLKA WASHINGTON, 3. marca—V kongresu, nemara pa še bolj v poljedelskem oddelku, so danes bili precej poparjeni v zvezi z odličnim strupom proti hroščem, ki uničujejo jabolka." Kongres je mora\ odobriti, da se skupini delawarskih farmarjev izplača odškodnino v znesku $48,221. Farmarji sd leta 1944 uporabljali "odlično sredstvo za zatret-je hroščev," ki ga je priporočil poljedelski oddelek. Posledice so bile, da je strup uničil vse pridelke—jabolk. UNIJSKI VODJA OBSOJEN KER JE KRIVO PRIČAL WASHINGTON, 3. marca— Porota na zveznem sodišču je danes spoznala krivim obtožbe krivega pričanja Harolda R. Christoffela, 36 let starega bivšega predsednika CIO unije avtnih delavcev v tovarni Allis-Chalmers v West Allisu, Wis. Specifična obtožba proti njemu je bila, da je tekom pričanja pred kongresnim delavskim odsekom lanskega marca zanikal, da je bil kdaj član komunistične stranke, iti da je kd&j sodeloval s komunistično stranko. Maksimalna kazen za krivo pričanje v smislu obtožnice in pravoreka je zapor 60 let. 19 UBITIH V NESREČI LETALA V LONDONU LONDON, 3. marca — Snoči še je tukaj ponesrečilo belgijsko potniško letalo DC-3, pri čemur je bilo ubitih 19 oseb. Letalo, ko je imelo neprilike pri pristanju vsled goste megle, je zgorelo. Od oseb na krovu letala so se rešili samo trije. Med mrtvimi je tudi ena Američanka. Praga ožigosala njun čin kot "nečasten in nepošten"; domneve v Washingtonu o formiranju zamejne češkoslovaške vlade WASHINGTON, 3. marca — Danes sta podala ostavko dva češkoslovaška diplomata v inostranstvu, kar je dalo povod domnevam, da se utegne osnovati češkoslovaško zame j no vlado kot protest proti novemu komunističnemu režimu v Češkoslovaški. V Washingtonu je odstopil* ~ ~ SOVJETSKI MINISTER VRŽEN IZ URADA LONDON, 3. marca — Radio iz Moskve je danes naznanil, da je bil sovjetski minister trgovine Aleksander Ljubimov odpuščen iz službe, ker v svojemu delu "ni zadovoljil." Ljubimova bo nadomestil Vasilij Zavoronkov. Vatikan se meša v volitve v Italiji znesku $3,750,000,000, ki so jilLauschetovi kampanji. Vesti iz živi jen j a ameriških Slovencev Chisholm, Minn. — Umrla je Josephine Arko, stara 58 let, doma »od Brezja pri Kočevju, članica SNPJ. Zapušča družino in druge sorodnike. Frontenac, Kans. — Dne 26. februarja je umrl Anton Le-sjak, star 80 let, doma iz Višje gore, v Ameriki 55 let, član 43 let. Zapušča tri sinove — enega tukaj, dva v Detroitu, tri hčere — eno tukaj, dve v Illi-noisu, več vnukov in dve sestri v Chicagu. Clinton, Ind. — Frank Rozina se nahaja v tukajšnji okrajni bolnišnici vsled zlomljene noge. Ponesrečil se je 4. februarja. VATIKAN, 3. marca—Zborovanje kongregacije rimske katoliške cerkve je danes izdalo ukaz, s katerim so katoličani v Italiji obveščeni, da lahko volijo samo za kandidate, ki bodo "spoštovali in branili pravice cerkve." Katoliški duhovniki širom cele Italije so po vzgledu milanskega kardinala Schusterja takoj opozorili, da se ukaz nanaša na glasove, ki bi jih katoličani oddali za komunistične ali pa skrajno levičarske kandidate. Sveto zborovanje kongregacije je najvišje zakonodajno in upravno telo cerkve. Iz vatikanskih virov sporočajo, da se ta ukaz nanaša na vse katoličane sveta. Prefekt te kongregacije je sam Sv. oče, med ostalimi člani pa se nahajata kardinal Speli-man iz New Yorka in kardinal McGuigan iz Toronta. • ambasador dr. Juraj Slavik, z izjavo, da se bo "boril za svobodno Češkoslovaško." istočasno je položil resignaci-jo v Ottawi češkoslovaški poslanik dr. František Nemec, rekoč, da obsoja "metode, s katerimi je bila organizirana nova vlada," in da bo "glej ko prej za demokratična načela." S poslanikom vred je odstopil tudi večji del njegovega štaba. Pričakuje se, da bodo sledile druge ostavke Nekateri diplomatični krogi v Washingtonu so smatrali, da utegne tej akciji slediti osnovanje odpornih gibanj, kakršnega je med vojno organiziral v inozemstvu predsednik Beneš, potem ko so Nemci okupirali Češkoslovaško. Nekateri diplomati tudi domnevajo, da bodo vzgledu poslanikov v Washingtonu in Ottawi morda sledili tudi drugi češkoslovaški diplomatje v inozemstvu. Dr. Slavvik ni pojasnil, kaj namerava storiti v svojem "boju za svobodno Češkoslovaško," toda rekel je, "da se bodo našli češkoslovaški patrioti, ki se bodo borili za naše ideale svobode. Velika večina našega ljudstva poseda te ideale." "Češkoslovaška je postala totalitarna policijska država v polnem pomenu besede," je nadaljeval dr. Slavik. "Predsednik Beneš utegne biti v tem trenutku jetnik." Državni podtajnik Robert A. Lovett pa je rekel reporterjem, da Zedinjene države razmišljajo, da li bi odobrile medsebojno trgovinsko pogodbo s Ceškoslo-ško, glede katere so bila pogajanja zaključena že preteklo jesen. * Odstopil ambasador je dan prej zagotavljal udanost PRAGA, 3. marca — Uradna radijska oddaja je nocoj označila akcijo ambasadorja dr. Ju-raja Slavika za "nečastno in nepošteno" in napovedala, da bodo njegovemu zgledu brez dvoma sledili tudi nekateri "drugi reakcionarni češkoslovaški diplomati." Radio je potem citiral izjavo zunanjega ministrstva, da je dr. Slavik še včeraj novi vladi dal izjavo svoje lojalnosti, potem pa je radio dostavil: I "Iz tega bi se moglo sklepati, da je svoj čin izvršil pod vplivom in vršila se bo preiskava, da se dožene, odkod so prišli ti vplivi, in podvzeta bo akcija, ako mogoče. "Pričakovati je, da bodo položili ostavke tudi drugi reakcionarni diplomati. Slavikov odstop ni nič drugega kot izdajalska in naduta demonstracija, in najti se utegnejo tudi drugi, ki si2 bodo prodali tujim državam." Besedilo zavezniškega protesta zaplenjeno PRAGA, 3. marca—Danes je kazensko sodišče zaplenilo izti-se protesta, katerega so objavile vlade Zedinjenih držav, Anglije in Francije proti novi vladi komunističnega premierja Gott-walda. Ameriški tiskovni ataše Joseph Kolai%k je danes izjavil, da je prejel besedilo sodnega odloka, v katerem je rečeno, da razširjevanje deklaracije treh zapadnih sil s strani ameriškega informacijskega urada krši jav-n$. variif;^ lil red "na surov in hujskajoč način." Sodišče je odločilo, da je bila Češka republika s to izjavo "poniževana v toliko, da je bilo ogrožano dostojanstvo republike, kakor tudi njeni mednarodni odnošaji." V deklaraciji zapadnih sil je bila sedanja češkoslovaška vlada označena za "prikrito diktaturo." Finska še ni odgovorila na apel Rusije za pogodbo HELSINKI, 3. marca—Večina voditeljev finskih političnih strank se je nocoj še vedno obotavljala pospešiti razgovore za sklenitev vojaške pogodbe z Rusijo za slučaj nove nemške agresije. Vztrajali so na tem stališču navzlic poročilom, da predsednik Paasakivi postaja nestrpen nad odlašanjem parlamenta. Kakor se je doznalo, je Paasakivi poslal premierju Stalinu odgovor na njegovo pismo, v katerem je na kratko priznal njegov sprejem ter pojasnil, da bodo ruski predlogi vzeti v pretres po normalni demokratični proceduri. Potem pa je v svojem pismu poudaril, da je osebno slej ko prej delal za sodelovanje z Rusijo. Splošno se sodi, da bodo Finci sprejeli vabilo za pogajanja, da pa si bodo prizadevali, da bi se vojaški del pogodbe kolikor mogoče omejil, ker smatrajo, da v obstoječih razmerah nevarnost nemške agresije ne obstoja. Trije železničarji ubiti v koliziji Na progi Pennsylvania železnice blizu E. 65 St. in Central Ave. je včeraj zgodaj zjutraj lokomotiva s priprego zadela v stoječe vagone, otovorjene s premogom, pri čemur so bili ubiti trije železničarji, ki so se nahajali v pripregi. Na mestu so bili ubiti sprevodnik Frank De Vore, 52, zavirač John Marik in "flagman" Frank Borsz, 51. Vsi trije so doma iz Clevelanda, STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 4. marca 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu, in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)-- Fox Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) - For Thiee Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 8.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. ZAKAJ TOLIKO VPITJA O ITALIJI? Brez krvolitja in nekih posebnih nemirov so se pred kratkim izvršile važne spremembe v Češkoslovaški, kjer je majhna klika desničarskih elementov poskušala obrniti to slovansko deželo v popolnoma napačno smer—v smer proti zapadu, ki je leta 1938 prodal češkoslovaško ljudstvo Hitlerju. Nova koalicijska vlada petih strank je očiščena vseh reakcionarnih elementov, ki so prav za prav krizo tudi povzročili. V ameriškem tisku pa se še vedno komentira te dogodke. Še vedno se tolmači ta "komunističen puč" kot "agresivno dejanje Sovjetske zveze," akoravno so dogodki v Češkoslovaški bili popolnoma notranja zadeva dežele,^! na svojem ozemlju nima tujih čet kot jih ima na primer Grčija. Vsi komentarji in izjave poudarjajo "rdečo nevarnost," ki da je vsled teh dogodkov v Češkoslovaški postala še večja. Eni predlagajo to, drugi ono. Toda večji del teh komentarjev podaja potvorjena dejstva, ki nikakor ne odgovarjajo stvarnosti, ampak imajo popolnoma propagandni namen — namen, da se še bolj razneti rdečo histerijo, ki divja v naši deželi. V "Pressu" predlaga znani komentator Marquis Childs, da Amerika začrta linijo, preko katere "Sovjetska zveza ne bi smela stopiti, ker bi to pomenilo vojno." Soglasno s tem pripor' č:' čitamo v mnogih ameriških časopisih ja.srr. i'uzijr; 'a "linija" začrtana v Italiji, kjer se bod" -ij. -4,1 bodo) vršile splošne volitve za parlamei ' Še pred dogodki v Češkoslovaški, je položaj v Italiji bil politično skrajno napet. Obstojali so mnogi znaki, da se v deželi namerava ustanoviti fašistično diktaturo, ki naj bi Italijo rešila pred "komunizmom." Na ta način jo je "rešil" leta 1923 fašistični diktator Mussolini. Blok levičarskih strank, socijalistične, komunistične in nekaterih manjših, se je toliko ojačil, da bi bilo pravo čudo, ako ne bi zmagal pri volitvah, ki bi se morale vršiti prihodnji mesec. Ko ameriški tisk govori "o linijah, preko katerih Sovjetska zveza ne bi smela stopiti," pomeni to isto kot "linijo, znotraj katere se ne bi smelo dovoliti zmago levičarskih blokov." Značilno je, da vsi ameriški reakcionarni in kapitalistični časopisi brez izjeme obračajo svojo pozornost na Italijo, in da dogodke v Češkoslovaški spravljajo z vzezo s političnim položajem v Italiji, Ze predno so reakcionarni desničarski elementi poskušali izvršiti preobrat v Češkoslovaški, so se v ameriškem tisku pojavljali članki, ki so opozarjali, da se nameravajo komunisti v Italiji polastiti oblasti s silo. Citiralo se je popačene izjave voditelja italijanske komunistične stranke Palmira Togliattija, češ, da imajo komunisti pripravljeno oboroženo silo, ki da je pripravljena stopiti v akcijo. Sam Drew Pearson širi v svojih člankih vesti, da imajo italijanski komunisti v severni Italiji pripravljeno armado, v kateri da se nahaja tudi veliko število Jugoslovanov. Vse takšne in podobne vesti imajo namen ustvariti znano ozračje "proti-komunistične histerije," v katerem bi se lažje spravilo na oblast desničarsko diktaturo in jo opravičilo na isti način kot se to opravičuje monarho-fašistični režim v Grčiji. Pod pretvezo, da se pripravljajo "komunistični puči," je najlažje izvesti fašistični udar, kot je to zgodovina pokazala ne samo v Grčiji in Španiji, ampak tudi v Nemčiji in Italiji. Dejstvo je, da se italijanski levičarji z vso vnemo borijo, da bi se volitve dejansko tudi vršile in da bi pri resnično svobodnih in demokratičnih volitvah dobili dovolj sedežev v italijanskem 'parlamentu, da bi lahko prevzeli upravo dežele v svoje roke. Da imajo polno zaupanje v svojo moč in v demokratični proces pre vzet j a oblasti, je popolnoma razumljivo. Saj so se v Italiji vršile neštete preiskušnje, ki so dokazale, da se levičarski blok iz dneva v dan jača. Italijansko ljudstvo se je naveličalo "črne vlade" de Gasperija, v kateri se nahajajo predstavniki bank in industrij, veleposestnikov in cerkvene hijerarljije. Italijansko ljudstvo se še vedno nahaja v težkem ekonomskem položaju, dejansko v hujšem kot pa pred dvemi leti. Zakaj bi torej levičarji poskušali izvršiti oboroženi puč, ko pa imajo vse adute v rokah, da na demokratični načini, potom volitev, zmagajo? Vpitje ameriškega tiska o "liniji, preko katere Sovjet- UREDNIKOVA POSTA Po zimi v Florido Piše Frank Jelerčič Cleveland, O.—Bilo je 6. januarja, to je letos 1948 ob 8. uri zjutraj, ko smo naložili nekaj starih cunj na naš §tari avtomobil in se posedli. Ravno tedaj pa pride Ongav Miha, pa vpraša: "Kaj pa to pomeni: stara kara, stare cunje in še bolj stari ljudje? Kam pa vse to gre?" Odgovor: "V Florido gremo! Gudbaj, Miha, pa za nami pridi, če te bo tukaj preveč zeblo!" Zadaj sta sedla Mr. in Mrs. Frank Modrijan iz Trafalgar Ave. Njima sem naročil, da bosta vsprednjo sedela, ko bomo šli v hribe, kadar bomo šli navzdol, da bosta pa nazaj vlekla, da ne bo šlo prehitro. Moji boljši polovici pa nisem dal nobene naloge. Ker pa noče biti brez dela, mi je takoj pričela kazati avtomobile, ne samo prednje, ampak tudi zadnje. Tedaj sem ji rekel: "Veš, Jennie, kar sem se vsedi, pa vozi, ti bom pa jaz avtomobile prešteval in jih tebi kazal." Od tedaj jih ni bilo več tako dosti na cesti. Dasiravno so ceste lepe, pa vožnja ni bila preveč prijetna, ker so bile ceste skoro polovico pota snežene in mokre. Moral sem preveč paziti na moje kolo, tako da nisem skoro nič videl, kaj vse je poleg ceste, dokler nismo prišli v državo Georgijo. Tamkaj najprej zapaziš ogromna polja bombažnih nasadov in breskvinih dreves. To te tudi opomni, da slečeš suknjo, če si še v nji. Potem zapaziš lepe palme; treba je zopet odpreti gumbe, ker postaja vedno bolj toplo. sto milj dalje, pa se znajdeš v Jacksonville, Fla. Od tam pa že lahko pošlješ suknjo in jopiče nazaj domov bratu, če ga imaš, ker tam v Floridi tega več ne rabiš in ti je samo v napotje, to je, seveda, če misliš tam ostati do aprila meseca. Če pa greš nazaj v februarju, spet vse tisto rabiš, preden prideš domov. Od, Jacksonville do New Smyrne je le komaj 106 milj, pa smo mi vozili do tam celih šest ur, pa ne radi tega, da je cesta slaba, pač pa je veliko zanimivosti za si ogledovati na tem delu pota. Najbolj zanimivo je malo mestece po imenu St. Au-gistin. Tamkaj se vidi vse mogoče zgodovinske zanimivosti, med njimi razvaline starodavne španske trdnjave, ki so zelo zanimive, če jih človek bolj natančno ogleduje. Pravijo, da so podtalniki zidov 34 čevljev debeli, dasiravno sem si le malo tega ogledal, pa bi vzelo preveč za opisati. Na kratko povedano: kdor koli gre tam skozi, prav gotovo naj si jih gre ogledat, ne ko mu žal. Tako smo po štiinh dneh prišli v New Smyrna. Prva naša postojanka je bila pri Mra. Ro-dica, 208 Lytel Ave. Res, da smo si stari prijatelji, pa vseeno nisem pričakoval tako lepega sprejema. Po izmenjavi "How do you do," smo jo vprašali, če ima kaj prostora, da bi čez noč naše stare kosti malo odpočili. Povedala nam je, da ima vse oddano, pač pa da bomo dobili stanovanje pri njeni sestri, pri Mr. in Mrs. Cerne na 305 Mary St. (Marička street po kranjsko rečeno). Tamkaj sva z mojo "punco" ostala kar mesec dni. Vem, da se boste čudili tisti, ki me poznate in veste, da če ni več kot dobro ali pa luštno, jaz nimam nobenega obstanka. Po pravici povedano, tamkaj nam je bilo res luštno, ker sva imela pri njih tudi našo dnevno hrano; pa take hrane še nisem užival v mojem življenju, dasiravno bom kmalu štel sedem k rižev; dosti sem prehodil, še več pa sem prevozil, ali take kuharice še nisem srečal. Sreča v nesreči je to, da moja žena ne zna tako dobro kuhati. Če bi tako dobro kuhala, ne bi nikoli dovolj zaslužil, da bi sproti spravil. Če mi bo moja gospodinja odpovedala "board," sedaj že vem, kje bom drugega dobil. Smelo trdim, če gre ona kuhat korenje, jaz pa najboljše "kranjske klobase," bo prav gotovo njeno korenje bolj okusno kot pa moje klobase. Kdor koli gre v New Smyrna in hoče imeti "good diner," kar pri Mrs. Čer-ne naj ga naroči. Po par dni počitka smo se odpeljali v Miami. Krasno mesto, veliko zanimivosti. V Miami Beach se sploh ne do vedeti, katerega je več—krasnih hotelov ali privatnih hiš. Zelo zanimiva je vožnja s čolnom med malimi otoki, s krasnimi vilami in krasen pogled na mesto Miami z vzhodne strani. Po par dneh smo se spet odpeljali proti severu, v New Smyrno. Med potjo smo se ustavili pri Mr. Joe Birku v Fort Loderdee in potem pri Gust Zupank (Zupančič), ki lastuje velik pomarančni"nasad. Žal, da njega ni bilo doma isti čas, ker je šel z Mr. Demshar-jem in z Mi. Pavličem pomaranče nafcirat. Tedaj smo naročili pri njegovi prijazni soprogi par bušljev pomaranč, v slučaju, če ne bosta Demshar in Pavlič vse pokupila, ker ja nam Mrs. Zu-: pank rekla, da jih bodo letos imeli več kot 30,000 bušljev. No, čez teden dni smo dobili sporočilo od doma, da so pomaranče sprejeli, in da so zelo "delicious." Hvala Mr. in Mrs. Zupank, tvoje pomaranče so najboljše, vsaj tako so nam sporočili od doma. Tako smo bili 17. januarja spet pri Černetovih na večerji. Nikoli ne bom pozabil, kako do-ibre vampe smo tisti večer jedli. Žal mi je, da nisem jaz vedno tam ali pa Mrs. Cerne tukaj v Clevelandu. Ampak to pa re-' čem: kadar se bom ženil, bo ona morala kuhati za ohcet. ; Takoj drugi dan smo šli obiskat Mr. in Mrs. Louis Stegovec v Smyrna Beach. Dasiravno 'imajo veliko lepo hišo, je več-ikrat premajhna, da bi šli vsi I obiskovalci notri. Veš, Rozi, če I vsem oblikovalcem tako z vese-jlim obrazom strežeš kot si nam, {boš gotovo imela več obiskov,al-jcev kot jaz dolarjev. Najlepša Ivama hvala, flozi in Louis! I Par dni pozneje smo se od-' peljali proti Tampi, ki je oddaljena 153 milj od New Smyrne. iTako smo prevozili od vzhoda ' do zapada celo Florido. Tisti del I ceste se mi zdi je najlepši v ; Floridi. Sicer ima Florida veliko cest, na katere je lahko ponosna, še posebno radi tega, ker ! ima več cest, ki so po de^et in , več milj dolge in ravne kot svinčnik. V Tampi smo obiskali vop ska zveza" ne bi smela stopiti, stalno ponavljanje, da je "sedaj na vrsti Italija," stalno poudarjanje "komunistične nevarnosti v Italiji" itd. vse to so znaki, da bo Italija postala res pozornica novih in odločujočih dogodkov. Toda bojimo se, da ti dogodki ne bodo v soglasju z voljo italijanskega, ljudstva in kot smo že pred tem opozorili, imamo največ razlogov, da še enkrat opozorimo na priprave, ki se jih vrši, da bi v Italiji ponovno prišel na oblast fašizem. Ni npbenega dvoma, da bi tudi Zedinjene države rajše videle, da Italija pride pod fašizem, kot pa pod levičarsko vlado, ki bi podržavila industrijo in izvedla agrarne reforme. naših znancev ,med njimi Mr. in Mrs. Šmigovec, tisto Mrs. Jerič iz Marcella Ave., ki je vedno tako vesela'in postrežljiva; Mr. in Mrs. Viktorja Kline, ki sta takoj vprašala, kaj hočemo piti ali jesti. Mr. Joe Žele je ravno na stolu sedel pred njih lepo hišo; on je bil tam delj časa na stanovanju. Mislim, da se je dobro počutil pri tako prijaznih ljudeh. Prav blizu Klincovih stanujeta Mr. in Mrs. J. Peterka. Ko smo prišli k njim, so se takoj piskri začeli premikati. Pri njih smo imeli večerjo in takoj nam je tudi preskrbela Mrs. Peterka prenočišče pri prijazni družini Perko, ki lastujejo krasen dom na južni strani mesta Tampa. Druga dan pa spet na "rajžo" proti St. Petersburgu in po več drugih manjih mestih, ki so tam okoli; Mrs. Peterka nam je bila pa za kažipota vse tamkajšnje okolice. Hvala, Marica, za vso poslugo, ki si jo nam nudila. Tretji dan smo se spet podali v St. Petersburg in po meksi-kanskem zalivu v mesto Saratoga. Tamkaj se je poznalo, da je precej na jugu, ker so še prav lepo cvetele tako zvane "poin-sette" rože, kakor tudi velikanski kompleksi vsemogoče zele-njadi in gladiolas vsako zimo. Šele sedaj sem zvedel, da ima sestra Frank Česna tamkaj kabine. Škoda, da nismo vedeli njih naslova, bi jih bili prav gotovo obiskali. Od tam smo šli spet proti severu v tako zvani Bupk Tower in Cypres Garden. Krasote, ki so tam, s£ ne da popisati in če bi jih hotel opisati, bi vzelo celo knjigo. Ob tej cesti, ki pelje skoro po sredini Floride, so tudi najobsežnejši nasadi pomaranč; srce se ti smeje, ko gledaš na to temno zeleno drevje, tako naloženo z rumeno-rdečem sadjem. Tudi to je tako lepo, da se ne do opisati. Od tamkaj smo jo vbrali spet proti severu v New Smyrno. Tako smo bili spet pri Černetovih, pri najboljši kuharici v Floridi. Na tej poti je bila z nama Mrs. Gombač iz Madisiona, Ohio. Med potjo mi je rekla: "Glej, France, za tisto pomarančno drevo bi jaz dala tisoč dolarjev, če mi ga vsadiš na moj vrt in garantiraš, da bo rastlo in rodilo kot tukaj." Jaz sem ji rekel: "Če bi jaz lahko naredil kaj takega, bi bilo pa prej na mojem vrtu kot na tvojem." En teden pred odhodom smo šli pogledat v tako zvani Silver Spring; tam je spet nekaj čudovitega. V sredini same divjine je malo jezero s tako čisto vodo, da se vidi 50 čevljev v globino, kako rastejo vodne rastline. Krasen park in krasna restavracija, kakor tudi par indijanskih družin, ki vedno tam prebivajo v njih primitivnih šotorih. Je še mnogo drugih zanimivosti. Jaz sem dal temu prostoru ime rajski vrt. Tukaj so bili z nami tudi prav prijazna dvojica Mr. in Mrs. Frank Mihelčič iz Buena Vista, Pa., in Mrs. Antonija Gombač, zelo živahna in vedno vesela, fina družabnica; ona je bila na obisku pri svoji hčerki, ki tam stanuje—tudi na "Marička Ave." V soboto A. januarja smo pa obhajali odpotnico v Slovenskem domu v Sousula. Tam smo peli, jeli, kričali, se smejali, plesali, bilo je res tako: "Ti pa jaz pa židana marela." Zares, prav prijetno nam je bilo, skoro poli-vico nas je bilo Clevelandčanov. Iz Tampe so prišli Mr. in Mrs. Kure, naš collinwoodski klepar; j Mr. in Mrs. J. Peterka, Mr. in j Mrs. Zupančič iz Marcella Ave. sta prišla iz Ce Lenda, ki so začasno stanovali pri Franku Ro-dica, ki lastuje prav fin saloon ' v mestu De Lenda, kakor tudi I veliko sousulskih farmarjev, j Najlbpša hvala vsem za vse, i kar ste nam storili, da smo zau-I žili večer veselja v prijazni družbi. Naj kdo reče o Floridi 'kar hoče—to je njegov privile- gij. Jaz rečem tako, da Florida ima veliko lepega, pa tudi slabega za videti kakor tudi vse druge države. Ampak Florida ima najlepša drevesa—to so pomaranče, banane in palme. Tudi sonce imajo tamkaj vsak dan, samo kakšen dan ga ni videft ker je oblačno. Pa tudi debdkd smo videli pri mestu Miami. Avto vam tam, kadar je dež, brezplačno operejo. Še enkrat najlepša bvals vsem za vse! Ob 190-letnici Vodnikovega rojstva Dne 3. februarja je preteklo 190 let, odkar se je rodil Valentin Vodnik. Živel je v dobi, ko se je po francoski revoluciji omajal v vsej Evropi fevdalizem, ko je z razvojem industrije in kapitalističnega sistema nastalo prosvetljenstvo in pri nas novo gibanje — narodno prebujenje. Začetnik novega gibanja je bil Marko Pohlin, prosvetlje-nec, a še dokaj konservativen, nadaljevali so janzenisti, prizadevajoč si za vzgojo in kulturo, največji korak pa je napravil Zoisov krog. V tem krogu je vzrastla tudi demokratična misel in njena nosilca sta bila Anton Linhart in Valentin Vodnik. f * Z njima šele je narodno prebujenje zajelo slovenske ljudske množice. V opombo Vodnikove 190-let-nice prinašamo iz njegovih Ljubljanskih novic, ki šo "pripravljale tla za duhovno zedi-njenje slovenskega naroda" (E. Kardelj) in poudarjale slovansko bratstvo, zanimiv odlomek, v katerem govori Vodnik o Rusih. Znano je, da so se Rusi udeležili druge koalicijske vojne proti Napoleonu 1799-1802, in sicer pod Suvorovom skupno z Avstrijci. Šli so skozi naše kraje in uspeano gnali Francoze po severni Italiji. Iznenada pa so Avstrijci iz zavisti do Suvorova brez potrebe spremenili vojni načrt; zato je car poklical rusko vojsko, ki je bila že y Švici, domov. Vodnik poroča takole: Luhlana (4. veliki travna 1799): Feldmaršal Suvarov je postavlen za narviši generala čez vso našo inu rusovsko orožni jo; on bo kakor en stari vajeni vojšak narbol znal sovražnike krotiti. Luhlana (15. rožnicveta 1799): General Suvarov ni nikdar per pokoji, zmiram na konji, ne pusti Francozom se oddahniti . . . Kaj bo šele, kader Rusi pomoč dobijo, katera zdaj čez Ogrsko, Štajersko memo nas proti Laškim hiti. Za te Ruse perpravlajo logar zunaj Lub-lan& na Želodniki inu per Ko-zarjah, zatorej jerporoča naša mestna gosposka, da ludje pre-pravio inu pošleo v te logarje živež, zlasti vina inu žganja, de bodo Rusi vse potrebno najdli, kader prideo. , Luhlana (22. rožnicveta 1799): Rusov prvi vlak je per-šel na vižmarsko gmajno v ponedeljek ob devetih zjutraj; tih je čez dva tavžent, so lovci, sol-datje, grenaterji inu kozaki. Pridni, pošteni ludje, nobene škode niso storili, vse dobro je slišati od njih. Odšli so v torek zjutraj. Drugi vlak je peršel sredo predpoldne, šel dalaj v četrtek; tretji vlak večeraj, gre danes dalaj; četrti vlak pride jutri inu gre ponedelik. Od tot grede jo do Planine; do Mantove imajo devet maršov, katiri so: Planina, Ajdovščina, Gorica, Palma, Saciie, Conegliano, Tre-viso, Padova, i.xantova. Tedaj v devet dneh bodo že pred to trdnjavo; potle jo bodo začeli stiskati, sttrelati, dokler jo Francoza m vzameo. Naša deželna gosposka je dala vsim Rušam jesti, piti inu vozove, de hitriši naprej predio, kamer so name-neni. Luhlana (29. rožnicveta 1799): Ena nova perkazen je za nas Kranjce, de so Rusi, naši stari bratje, peršli nas ne li obiskat, temuč tudi pred sovraž-nikam branit. Pred poldrugi tavžent letmi so prvi Slovenci v te naše kraje pefšli, oni so bili od Rusov inu drugih Slovenov roda. Od tiga pride razločik, zakaj mi lahko zastopimo rusov- ski jezik, oni so namreč Slov®[| inu korenina, od katire so nas* očaki rojeni. Daleč unikraj ^ nave so se zaredili inu počasi'^ sem stegvali, doklerf je narkr^f ni rod na kraj laške dežele Pf drl inu tukaj se naselil ter de* lo imenval Krajno. Zdaj vidimo z očmi, mogočne inu velike brate r svei imamo, katiri so nas si venski jezik vselej čist obra® ' I Proti le-tim se imamo bli^ Ikaderkoli očemo jezik čistiti-se tudi od njih učiti, kader f treba deželo pred sovražiuk braniti. Ako oni silno dalec P deo, zakaj bi mi tukaj ne gali se sovražniku zoper F viti? Ponedelek so zadni B^si laj od tot marširali. Zadni je vodil obrist Karlov i da- V# j ve« vlaii tri bravci bodo radi slišali kaj od tih Rusov. Vsi štirje zneseo en regiment lovcev, regimente pešcov, tri m. grenaderjov, eno koropam® dnih artileristov in štir kaj lopatarjov inu dva kazakov. Luhlana (27. mali 1799); Dvasto mož spremljali rusovske štuke, no inu drugo perpravo, so v saboto inu nedelo li • « iin^ lane pervlekli. Rusi so osem sto volov za vožiio,^^.^ so lesena brez vsika koV one so bile škodvane inu od dolge ojstre trde poti-so potrebovali naše ^ nine, katira se jim je tot naprej proti Laškim- . ^ orodje sliši Rušam, pred kresom tukaj memo v Vod" J Tudi pozneje poroča ^ še večkrat z navdušenje^ kih uspehih proti Francoz" ČRNA CELINA Angleški raziskovalec ham se je nedavno vrnil s letnega kiižarenja po poročal o čudnih šegah dah, ki jih jz mogel op' po zamorski zemljini- V Kappali (Ugand^L večni ogenj pred kraljevi liščem. Kadar vladar ^ pogasi tudi plament. sedi nekaj žen ob groW , vega deda, ne da bi šle k milo nebo, to pa vse smrti. Pri Bagandih ne (za možitev godne) ne smejo delati. Paziti tako P ■ J 5 se čim bolj zrede ter :čajo svojo kupčijsko ^ Na afriškem vzhodu J® aiiž g], znanstvenik videl je'j toženega tatvine: prive^^^j^ za kol, v bližini pa je tara palic, da je mog® r nik, ako se mu je zah"^® goprstnika po mili volji sti. V G in ji ob Nilu je ^^*1 udomačen k r o k o d i spremlja čolne. V Kongu morejo y-, g ičurskega plemena skoc tra 23 centimetrov, nadalje naletel na sriegf di, 10 kilometrov od ' Raziskovalec pripo^'^^"'f! kisto, da so levi nekak® buhljači," kakor imenuj ,| K' f a" sor Ramovš trbogla^c® livce (ventriloques)- - rf veti baje na tak načii'' % motijo svoj plen. LcV ' je skočil čez več ko visoko ograjo s celili'^ žrelu. Ugandaki rojaki lajo okus nekih letečih ki jih z veseljem love P" .. t"* , X/Jlj dežju. Z naslado mešanico soli in sladk'' •' marca 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 8 •maršal tito na obisku v slovenskih tovarnah n Razst; f'redi ava tovarne "Zlaiorog" v Mariboru ®- zvezne vlade maršal JG Josip Broz-Tito je tudi gradilišče tovarne v Strnišču pri Ptuju, ;>». avtomobila tovi Marib, entrale torn: 'V v Teznu gradilišče hi otoku ■ Mariborskem gg - z maršalom Ti-trajig ^^°vali minister za no-kovič ® Aleksander Ran-Prezidija cegov] skupščine LR Bosne in Gjuro Pucar-Stari, Herceg. LR Bosne in ^č, Rodoljub Colako lr predsednik vla- ^ olovr-• • — ('"dpredi menije Miha Marinko % m mini- gradnje Ivanom Mač- §''adilig ene pali temelje, zidali ali opravljali druga dela na celem nizu velikih moderno urejenih stanovanjskih blokov. Maršal Tito je, obdan od delavcev in delavk, ki so se z vseh delov gradili-šča takoj zbrali okrog njega, ter spremljan od njihovega veselega vzklikanja, razgledal več stanovanjskih zgradb, na katerih se dela končujejo ter se zadržal nekaj časa v razgovoru z graditelji. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da bodo delavci tovarne imeli kmalu zdrava in moderna stanovanja ter udobno življenje in da bodo tako lahko s svojim delom pripomogli k čim večjemu uspehu svojega tovarne alumi-, podjetja in s tem blagostanju ^ Se g.„ ° iiajvečjih tovarn, | svoje države in svojih narodov. _ v naši državi, v' * ^ spre gosti pregleda- ^ ^Sraie*^^^^^ vodij gradilišča Vriig ioipozantne stavbe delno zgrajene eno Potem, ko se ®'Hovw° ^^