Uredništvo to upravništvo:
‘Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rvk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 107.
Maribor, dne 13. septembra 1909.
Haročnina listu:
Celo leto		. \2	K
Pol leta , . . - ,	. 6	K
Četrt leta . , . . .	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik 1.
Včerajšnja mladeniška škoda.
Letošnje poletje je bilo fia Spodnjem Štajerskem sezona prelepih mladeniških shodov, kojilf število bode še le zaključila bližajoča se jesen. Včeraj sta bila kar dva taka shoda,, eden na Sv. gorah n. St. Petrom, drugi v Slov. Bistrici. O prvem smo do-seclaj dobili naslednje brzojavno poročilo:
Shoda se je udeležilo nad štiri tisoč ljudi. Pridigoval poslanec dr. Korošec. Govorili Zebot, Ogrizek, Veble, dr. Jankovič, dr. Korošec, Volavšek, Strašek. Red vzoren. Navdušenje velikansko.
Kakor vidimo iz tega razveseljivega p,oročila, prodira ideja naše krščanske in,.narodne mladeniške organizacije tudi ob Sotli. Poštena mladina je vsa v našem taboru in to nam je porok, da zastava krščanske narodne stranke v teh krajih ne bo klonila več.
• *
*
V Slov. Bistrici pa se je mladeniški shod ta-ko-le izvršil:
Ob desetih so se zbrali mladeniči v cerkvi Sv. J ožela, kjer je domači gospod kaplan D ob r še k imel pridigo ter je gospod prof. Jerovšek iz Maribo; a služil slovesno sv: mašo.
Popoldne po večernicah se je začelo zborovanje na dvorišču hotela Avstrija.
Zborovanje otvori prof. dr. Roli ujec. V1 svojem nagovoru naglaša, da vlada med mladeniči bistriškega in konjiškega okraja) krepka Stanovska discipli-.na in živiahna narodna »zavest. Kfljulm temu, cla je bil pretečeno nedeljo velijk mladeniški shod v bližnji Kostrivnici in je za prihodnjo nedeljo v konjišr kem okraju obljubljen velik politiški shod, so vendar prihiteli mladeniči in s tem zopet pokazali, kako krepak in delmjioö je njih smisel za izobrazbo in kako iskreno je njihovo hrepenenje po napredku. Predsednik konstatira, da je shod, četudi prenaglo prirejen in ne dovolj pripravljen, vendar prav lepo obiskan.
Državni in deželni poslanec PiŠ^k prinaša pozdrave Kmečke zve,ze in s prijateljsko besedo claja mladeničem lepe nasvete, bodreč jith, naj grejdo le krepko naprej po svojem lepem potu.
Abiturient Rezman pozdravlja shod ,v imenu Slovenske dijaške zveze in priporoča ozek in prijateljski stik med organizacijo dijaške mladeži in ono slovenskih kmečkih mladeničev.
Nato “so stopali na govorniški oder mladeniči. Govorili so:	Kolman iz Slivnice, Poljanec iz Polj-
čan, Brglez iz Makol, Uršič iz Laporja, Turin i;z Studenic, .Napolnik iz Konjic, Jančič iz Lapprja — govoril prav krasno —, Kokel iz Prihove, Sut iz Maribora in»prireditelj slovenjebistriškega' mladeniškega shoda Jože Cvahte.
Kaplan Žager iz Polskave opozarja na žalostne narodne razmere v pragerski okolici in priporoča odločnost v okrambi narodnih pravic.
Kmet Pivec iz Laporja prav lepo primerja človeško življenje in razne življenske dobe hoji iz doline na goro, na vrh. Mladeniče opominja, naj ohrap njajo zvestobo svojim voditeljem in naj se ne zmenijo za nasprotniška natolcevanja.
Deželni poslanec Peter Novak pozdravlja mladeniče namesto tistih, ki bi jih prav za prav morali pozdraviti, pa so storili ravno nasprotno: župan Sti-ger je mladeničem prepovedal skupni nastop z muziko. To naj vas nikakor ne moti, tembolj srčnejše vas mi pozdravljamo kot svoje mlade prijatelje in »zveste sodelovalne. Končno opominja gospod poslanec mladeniče, naj zvesto branijo 'dve najdragocenejši svetinji našega naroda: sveto vero in 'dragi materni jezik.
Predsednik dr. Hohnjec sklepno poudarja glavne cilje mladeniške organizacije; opominja mladeniče, može in žene, naj zvesto izvršujejo naš verski in narodni program in naj ne pozabijo na glavno odporno orožje proti našim nasprotnikom, in to je geslo: Svoji k svojim!
Slov. starišem v celjski okolici.
Celje, dne 10. septembra.
Odkar so se v Celju ločile šole v’ slovenske in nemške, je navada med Slovenci v /celjski okolici, da malo skrbijo za to, ali hodijo otroci v narodne (slov.) ali nemške šole. Ni pa vseeno, Va/ru /hodi slovenski otrok, ali v slovenske, ali v nemške šole. V Celju vam
je izbirati med slovenskimi in nemškimi; Bolami, in ravno sedaj hodijo k vam razni gospodje in gospe, ki vam priporočajo nemško šolo. Toda Slovenec, naj si je gospod ali delaviea.pli kmet), mora stati na tem stališču, da njegov otrok obiskuje slovenske šole. Žalostno je (gledati, Če morajo slovenski otroci že v I. ali II. razred nemške {sold hoditi. Pa ni samo {žalostno, to je kruto, to se praivij otroku neko reč vsiliti, katere ne razume in ne pozna. Otroke slovenskih sta-rišev, kateri so «loma le slovensko govorili, se pravi duševno ubijati, ako se jih sili že vi prve razrede tistih šol, v katerih se’ uči le v; tujem, nemškem' jeziku. Otroci nežni, nedolžni, si ne morejo pomagati; storijo, kar se jim ukaže, ker so sa. doma naučili ubogati. Todal slovenski stariši iz celjske okolice, pomnite, da tako počenjanje in ravnanje ne bo rodilo dobrega sadu. Ne rečem, da vas bodo (taki otroci še /enkrat Meli — zgodi se lahko i— trdim pat po vsej pravici, da se, jih r.ikdar in nikoli /ne bodete veselili! Kar trdim, bom tudi dokazal.
Otroci, ki so obiskovali edino take Šole, v katerih se uči vse: brati, pisati, računati,.krščanski nauk, in še drugo v tujem, nerazumljivem jeziku, bodo počasi — morda že v šolski dobi — zatajili svoj materni jezik. Drugače tudi ne more bitL
Saj ne sliši iz ust,učitelja, ki morda/ Slovenščine niti ne zna, ali pa govoriti noče in ne sme, nikdar slovenske besede. Nemščine pa ne razume, in tako jo naravno, da ostane neumen, ker se učitelj ž h jim ubijati ne mara.
Sp huje pa je jto, da taki človek, ki je enkrat zatajil svoj materni jezik, ostane v svojem izdajstvu trdovraten in bo ob priliki prišel jtudi do tega, da bo zatajil vero, ali pa bo postal mrzel kristjan, ki se za Boga, cerkev in druge svete reči dosti ne zmeni. Takih žalostnih slučajev nam je dovolj znanih, in žali-bog tudi v celjskem mestu samem. Kdo so tisti, ki sedaj po mestu, kadar je kaka nemška veselica, hajlajo in razgrajajo? T-o so pa večini otroci slovenskih sta-rišev. Kdc so tisti, ki napadajo mirne Slovence? Največ jih je otrok slovenskih starišev. Kdo so tisti, ki so lanskega leta, 20. septembra Slovencem okna pobijali v Celju in v (Mariboru? Večino izmed njih je rodila slovenska mati. Kdo so tisti, ki so vam na videz prijazni in sladki, kadar kaj prodajate ali kupujete, v resnici so pa vaši sovražniki povsod? Največkrat so slovenskega rodu. Kdo so tisti, ki duhovnike, cer-
PODLISTEK.
V jesenski megli.
Tako je b|ilo na tišji večer, da se je človek moral domisliti na kaj lepega, žalostnega in davnega. Moral se je domisliti, meh|ko je bilo v prsih, srce mehke žalosti polno . . .
Daleč tam na zapadu je zahajalo solnce, ru-deče morje se je razlivalo po tisti strani, rucleča luč je sijala po krajini daleč tja nazaj proti vzhodu, mrak je že vstajal iz grap, trepetala je motna lemnorudeča luč.
Privatni uradnik Košenila je Šel po cesti, včasih je pogledal okoli sebe, tja je • pogledal v dojavo, obraz je bil miren kakor vedno. Ničesar se ni domislil ta večer, to, na kar bi se bil imel spominjati, je bilo v e d riđ, z njim, In zato je bil obrajz tako miren, kakor v davnih časih, ko je stal ob izkopani jami in je drsala vanjo velika črna krsta, majhna, bela krsta, se je pogrezala 7- velikim zlatim aingel-jem na vrhu. Privatni uradnik Košenila je imel namreč ženo, pa je umrla., in. je imel hčerko, pa je tudi umrla.
In zavoljo tega je bil obraz čisto miren, zato se ni nikoli nasmejal tako veselo, kakor se nasmejejo ljudje po navadi. Ha, ha, ha, ha . . . tako se nasmejejo ljudje na Široko, oči so( vesele, obraz je nalahko zardel. No, Košenila se je zasmejal po siii. He — he — poznalo se je, da je smeh prisiljen, sam je izpoznal in je utihnil.
Mračilo se je, delavec je hodil iz ulice v ulico 7 dolgo palico v roki in je prižigal plinove svetilke, ld so gorele po vogalih.
Košenila pa je Šel svojo navadno ^ot tja do gostilne, kjer je večerjal, prečita! par časopisov in potem vstal počasi in mirno.
—	Lahko noč!
Ni pogledal po ljudeh, malo je dvignil klobuk in se je zgubil med vratari. Potem je šel proti domu, gledal je predse, ozrl se je na nebo, izginil je mecl hišami.
Tisti večer pa je bilo tako, da je bilo človeku pri srcu kakor na spomlad, ko dahne od juga, leno sanja temnomodro nebo, poje na gori mlad pastir. Temna rudeča luč je gorela po nebu, drhtela je v polmraku, dihalo je od juga, leno Je sanjalo temnomodro nebo —
Košenila je sedel na gostilniškem vrtu in je večerjal. Mimo so hodile natakarice, ta in ona lepa, z velikimi, prešernimi očmi, s črnimi, kostanjevimi mogoče, morda s plavimi in mehkimi lasmi. Včasih je bila katera truTTna, zamišljena nemara, semintja žalostna. Sedla je tam pod temen kostanj, visoko so se dvigale njene mlade prsi, pogledi so pa plavali bog-vekam.
No, Košenila ni pogledal v tisto stran, počasi je odlagal Časopis, vzel je v roko nož in ga je brisal ob prt.
Na vrt je prišla mlada punčka, mlada, slabo napravljena, Črevlje raztrgane, lase razkuštrane. In Črez roko pa je imela neko košarico in v njej polno rož.
—	Dober -večer f
Pozdravil^ je, postala, ponudila, rože/. ’ Košenila ji je dal desetico in položil šopek pred se na mizo. Cvetje je bilo jesensko in brez vonjai; ležalo je tam in je venelo.
—	Koliko dam nazaj?
Vprašala je punčka, stala je ob kostanju, upirala je vanj Velike, plahe oči. Košenila Je pogledal te oči, potem jih je pogledal drugič in se je potem domislil —
—	Nič!, je rekel polglasno in se je domislil na svojo hčerko, ki je umrla. Menda je imela take oči, take lase, Čisto take; če bi bila tako revna in
uboga, pa bi bij a stala pri 'drevesu, čakala bi bila prijazne besede-, podtem odšla oclj ponižnosti boječa.
Privatni uradnik se je bil domisnl, ob črevesu je stala punčka in je gledala na njegovo mizo s plašnimi, ponižno poželjivimi očnici; obrazek je bil bled, na ustnicah žalost.
—	Kaj si lačna?
Punčka se je nasmehnila, potem je okrenila glavo, v lica je stopila plaha rudečica.
—	Kaj bi večerjala?
Punčka se je nasmehnila, gledala je v tla, po licih je plavala plaha rudečicia.
—	No, jej! —
Košenila je prerezal meso na dvoje in ji je ponudil večji kos.
—	Ne bom tukaj, ker me je — sram. Zunaj, doma —
Plaho je povedala punčka in Košenila je vzel časopis iz žepa in je zavil vanj pečeno meso. Punčka je iztegnila roko, belo, clrobno#oko, na licih ni bilo več rudečice.
—	Bog povrni tisočkrat —
Odšla je hitro med kostanji, izgubila se je med vratini.
Košenih pa je bilo dobro na tisti večer. Čutil je, da je storil nekaj lepega in prijaznega in sam sebe je bil vesel. In tako je bil razpoložen in je govoril z natakarico, z gospodarjem je govoril o revoluciji na Ruskem, potem o macedonskem vprašanju, potem o lepi slovenski politiki.
Izvanredno je bilo to, a pravzaprav ni b;1 izvanredno, zakaj Košenila je bil zadovoljen sam s seboj U/a tisti večer in navdajalo ga je prijetno ču-stvjo. Izpil je četrtinko vina več, potem je odšel počasi proti domu. Noč je bila že tedaj, na nebu zvezde, luna tam na vzhodni strani. In lepa jesenska noč ie bila, sence so istale za debli, zganile so se včasih, zamajale se od desne na levo.
(Konec prihodnjič.)
kev in Kristusova naredbe/ Črtijoi iz dna duše in j ib v svojin listih, kakor v „iStajercu“, ,„Peutsche Wacht“ sramotijo in blatijo? Z velike večine sp bili nekdaj otroci slovenskih starišev, a sedafj sei obračajo proti svoji materi, narodu i;n cerkvi, ki so jih «vzgojili.
Poglejte, slovenski stariši,' ' kaj imate v svojih rokah.'/V otrocih imate nekaj imenitnega, dragocenega, kar se ne sme kar tako prodati tujcu; to ni blago, ki ima nizko ceno. Dajte svojim otrokom izobrazbo, naj se izšolajo /temeljitjo, pa v, tistem jeziku, ki jim je razumljiv! Priskrbite svojim otrokom srečo, ki jo more in .sme doseči .vsak Človek. (Toda ne mislite, da jih boste osrečili z nemščino!
•Se nekaj! Slovenski stariši v celjski okolici in morebiti tudi drugod, — imajo navado, pošiljati svoje otroke \ 3., 4. in tudi 5, razred nemške Šole, Češ, da se bo kaj več nemščine naučil. Mihce' ni proti temu, da bi se slovenski otrok na smel naučiti nemščine, ki je koristna, ker živimo z Nemci skupaj Toda. ni vseeno, kateri- učitelj uči otroka nemščinle, /ali* nemški in| slovenski'. .Nemški '-učitelj jgat bo ,v nemškem, slovenski pa v slovenskem duhu učil. To, in pred vsem to je 1 odločilno. Izkušnja nas uči, da po takih nemških šolah nemški učitelji podučujejo otroke samo v nemškem duhu, naj si je potem nemški pli slovenski otrok. Otrok mora misliti,- govoriti in pisati le nemški. Taki učitelji celo učijo in silijo slovenske otroke, naj pišejo svoja imena nemško, kakor n. pr. Lotschitschnig, Wesenscheg, namesto lepega imena: Ločičnik, Bezenšek. lOtroci slovenskih starišev slišijo jušoli od učijtelja tudi krajevna imena v, špakedra-ni nemščini, kakor Kotlin,g, namestb Hudinja, M öllag namesto Medlog, Ladsberg namesto Lisce (slov. otrok si (misli, da so tam uši), Dost namesto Toust ali Tolst (tolsti vrh) in še druga imena. Na tak način gre veliko slovenskih imen v izgubo. Poglejte stariši, tukaj imate vzrok, zakaj je pri nas toliko nemškutarjev, zakaj toliko Slovencev zataji svoj jezik inise tako radi štejejo za Nemce. Vaša krivda je, Če zatajijo svoj materni jezik in zanemarjajo, tudi svoje verske' dolžnosti, celo od Svoje vere odpadejo.
Večkrat se čuje izgovor: moram dati svojega otroka v nemške Šole, da se nemščine nauči, ker se jo v slovenskih šoiah ne podučuje clov/olj. Toda ta izgovor je ničevien. Salj je znaifo* da se v vseh celjskih slovenskih Šolah podučuje tudi nemški jezik, na eni šoli še celo prezgodaj. To so celjske slovenske Šole zato storile, da bi vaši želji in potrebi ustregle, ker nekateri zahtevajo več nemščine. V teh razmerah ni dvorna, da se slovenski otroci naučijo dovolj nemščine in da ž njo lahko povsod izhajajo,; V mestu, v trgoviui, na trgu, če kaj prodajajo ali kupujejo, j,n tudi, Če gredo po svetu. Sicer je pa tisto' mnenje popolnoma krivp, da bi bila nemščina tisti jezik, s katerim se lahko pride po celem svetu. To nikakor ni res. Kdor je le malo pogledal preko mej svoje ožje domovine, ve, da se z nemščino ne da povsod izhajati.. S Spodnje Štajerske lahko greš na jug: na Ogrsko, kjer je še veliko Slovencev,, Hrvaško, v Dalmacijo, Slavonijo, na Kranjsko, (v Trst, na Goriško, na Primorsko, tudi na Koroško lahko greš s slovenščino. V vseh tjeh krajih in deželah z nemišlčlno malio-kje prideš naprej. Ako pa slovenski gpvoriš, te bodo razumeli. Lje če! greš na sevier,, n., pjr. v Gradiec, Gornje Štajersko, Avstrijsko (Dunaj, Line) in na Nemško, tedaj je dobro, ako znaš tudi nemščino. Sicer pa, če tudi znaš malo nemščine* ali celo nič, se je boš kmalu navadil; saj Slovenec, je bistre glave in s($|z lahkoto uči tujih jezikov.
Siovensldi star|ši v celjski okolici dobro torej prej premislite, v katero gjolo bostel dali svoje otroke. Kakor razvidite iz povedanega, ni vseeno. Vem, da hočete svojemu otroku dobro, in za/fco ga bjodete dali v tisto Šolo, v. kateri se bq res kaj naučil. Zato je1 edino pametno, pravično, in otroku najbolj v blagor,, ako ga daste v slovenske šole. V teh Časih, ko nas Nemci takb pritiskajo, in bi nas po vsej sili radi ponemčili in slovenske otroke spravili ob materni jezik in ob vero, stojimo na edino pametnem stališču: Slovenski otroci v slovenske šole!) Okoličan,
Ptuj zopet v senci bajonetov.
Ptuj, 12. septembra.
Dobro so nam vsem še v spominu grozni dnevi krvavega preteklega leta. Jutri je ravno obletnica krvavega dneva 13. septembra 1908, ki bo zapisan v zgodovini ptujskih Slovencev vedno s črnimi črkami. Mirni slovenski bratje, domačini in gostje, so ,se takraÜ zbrali M Narodnem domu, da se med seboj prijateljski razveseljujejo in navdušujejo za nadalnje boje /oper sovražnike slovenskega imena. Nahujskana nemška in nemčurska druhal pa jih je napadla, besna kakor razdivjana zver.
Leto dni je preteklo in zopet so sklenila ptujska slovenska društva, da priredijo skupno sokolsko slavnost. Mislili bi, da so se Nemci vendar enkrat spametovali. Kaj Še!- Ko se je raznesla po mestu novica, da se bo priredba v hfarodnem domu velika slovenska slavnost, je" bilo zopet vse na nogah, da onemogoči vsako slovensko prireditev. Po mestu so pobirali gnila jajca in pripoveduje se, da so jih nabrali kar dva zaboja,. V Ptuj je bilo poklicanih 35 tujih nemških orožnikov, da vzdržujejo mir zoper nasilne Slovence. Celo ptujsko vojaštvo je imelo „Bereitschaft“, da zatre s silo vsak poizkus prostega slovenskega gibanja. Sokolom je bil prepovedan skupni vhod v mesto, tudi v sokolski noši ni-
so se smeli javno pokazati. Tako se je pripravljal nemški Ptuj za sprejem slovenskih Sokolov. Le toliko se je baje mestni svet naučil od zadnjih blamaž svojih nemških bratov na Dunaju in v Admontu, da je, ko je slišal, kako majhno število tujih gostov se udeleži veselice, sklenil v tajni seji, naj se Slovencev ja\2no ne vznemirja; kdor ne bi mogel prenašati slovenskih obrazov ali slovenskega govorjenja, se naj odstrani.
Prišla je usodepolna nedelja;' v soboto zvečer je bila, kakor po navadi, godba v mestnem vrtu; pred kolodvorom pa je čakala nadebudna, boježeljna mladina, oborožena z velikanskimi gorjačami; t tu si opazil vajence in pomočnike raznih nemškjih trgovin.: Lepoša, Murko, Spružina itd. Za drevesi pa je bilo skritih 2C orožnikov z nasajenimi bajoneti, za vsakim kostanjem sta stala po dva. In prišel je vlak. Vse se je nemirno oziralo proti j,zhod|u. Vlak je obstal. Zdaj pridejo! .Gorje jim! Mi jim bomo že pokazali, kdo je gospodar v Ptuju)! In zares, prijšli so, a kdo? Štirje delavci in eden trgovski učenec. Čakali so dalje, toda čakali zastonj „srčno ljubljenih“ Sokolov. In izza drevoreda so se prikazovali polagoma svi.tli orožniški bajoneta: „Ist das eine Fopperei!“ — in smejalo se je .vse strahopetnim Ptujčanom. Krvoželjna druhal pa jo je molče popihala na vse kralje; le eden pijanček jur je zaklical v slovo:	„Eine lange Nase habt’s euch schon ge-
holt!“ Bila je bridka, pa zaslužena blamaža.
V nedeljo je bilo mesto kakor izumrlo. Minoritska župnija je priredila .kakor vsako leto na to-le nedeljo veliko procesijo na Ptujsko goro. Tujih Sokolov pa, je bilo naznanjenih samo: ena vrsta iz Maribora in majhna deputacija iz Ljutomera. Po mestu si opazil tu ,pa tam orožnika brezposelnega, tudi na kolodvoru so čakale močne straže zastonj, ker napovedanih napadalcev ni ,bilo od nikoder. Popoldne se je vršila veselica na vrtu Narodnega doma popolnoma mirno in nemoteno.
Slovanski narod je zopeit dokazal, da ne želi nemira in pretepa, ampak da išče le svoje poštene, postavne pravice!
Raznoterosti.
Imenovanje. Pomotoma je izostala v petkovi številki vest, da je za ravnatelja slovenske kmetijske šole v Št. Jnrju ob juž. železnici imenovan gospod Ivan Belle, dosedanji kletarski nadzornik, za učitelja istotam pa g. Zidanšek.
Učitelj Lešnik rf. Iz Frama smo dobili to-le žalostno poročilo:	Strašna nesreča se je zgodila.
Friderik Lešnik, učitelj v Poljčanah, mrtev! Bival je s svojo soprogo pri svojih stariših na počitnicah. V soboto popoldne sta bila z bratom Ferdinandom na lovu. Po nesreči se Ferdinandu sproži puška in zadene Friderika v hrbet. Friderik se zgrudi, kri se vlije iz rane, Ferdinand ga obvezuje, pokliče ljudi, pokličejo .zdravnika, naložijo ranjenca na voz in med potjo je umrl v rokah zdravnikovih. Soproga omedli, ko zagleda ljubljenega moža — mrtvega, nesrečni brat leži na smrt bolan z odrevenelimi udi od strafhu. Ugledni Lešnikovi hiši in/ mladi vdovi, ki plaka za ljubljenim možem, s katerim je komaj nad leto dni živela v srečnem zakonu, naše iskreno sožalje. Plemeniti mladi mož pa naj počiva v miru!
Štajerski deželni zbor je sklican na 16. septembra. Do tedaj /bosta imenovana tudi deželni glavar in- njegov namestnik.
Ministrski svet, ki se vrši danes, se peča s finančno predlogo* ki bo poleg računskega-provizorija, za prvo polovico 1. 1910 glavna najloga. jesenskega državnozborskega zasedanja.. PrecJ novim zasedanjem državnega zbora se ne bo izvršiUa nikaka izpremem-ba v, kabinetu.
Izstop poslanca Stapilnskega iz Poljskega kluba? Dunajski ^Vaterland“ naznanja, da bo vodja Poljske Ljudske Stranke, poslanec Stapinski, izstopil iz Poljskega kluba. S Stapinskim bi izstopilo (tudi 19 poslancev Poljske Ljudske Stranke.
Državni zbor bo sklican, kakor poročajo duj-najski listi,'baje sredi oktobra. — Češki deželni zbor se bo pa najbrže sestal 21. septembra.
Laž je greh, ki ga prepoveduje osma božja zapoved. Ker pa liberalci božje zapovedi teoretično tako slabo poznajo in praktično Še slabše izvršujejo, je naravna posledica, da nafdemo v njihovih listih dan za dnevom nakopičenih vse polno laži. Petkova, številka ;,Na odnega Dnevnika“ je k prejšnjemu, že itak ogromnemu kupu priložila nekaj nove lažnive tvarine. 'Med druigimii laižmS poroča, da !je Hans WoscKnagg v vlaku od Celja proti Velenju nasproti dr. Kodermanu izjavil, da je imel ponovno politična pogajanja z dr. Korošcem, osobito da je o priliki državnozborskih volitev sklenil z dr. Korošcem dogovor, da se bode zavzemal za profesorja Robiča nasproti Ježovniku. Vprašali smo g. dr. Korošca, kaj je na celi stvari. Pooblastil nas je, da izjavimo, da on v celem svojem življenju s Hans Woschnaggom Še ni spregovoril niti besedice in da ga osebno Še sploh ne pozna. Vpričo nebrojjno najostudnejših laži, ki jih liberalci producirajo dan na, dan, in s katerimi onesnažujejo slovensko javnost, mora priti vsak objektiven in pošten človek, četudi ni naš pristaš, do zaključka: ni je tako lažnive in propale sodrge na svetu, kakor so ljudje okoli „Nar. Dnevnika“ v Celju.
Njegov ideal. Pod tem naslovom je prinesel „Narodni Dnevnik“ cotjico, katero je najjbrž spisal Šentjanžki Rajh in v kateri napada našega deželnega poslane i Ozpieca radi, besold, katere Je govoril na zadnjem shodu v št, Janžu q ljudskem šolstvu. „Narodni Dnevnik“,piše, da je poslanec Ozmec dejal prilično: vDozdaj država ni nič prispevala,,, zato je vsaki prošnji za zidanje novih Šol ugodila; jče bo pai, tudi država morala prispevati, si (bo premislila in ne bo tako hitro kake šolske, stavbe dovolila:.“1 {Gospod poslanec je res izrekel te besede, toda RaijhJ je tako kratkega spomina, da ne ve več, da je poslanec pristavil tudi sledeče: „V sedanjem času se skoro v vsaki vasi ustanavlja eno- ali k večjemu dvorazredna šola, za katero mora občina sezidati poslopje. Veliko boljše bi pa bilo za nekatere, kraje, ako bi bilo za ves okoliš v, sredini samo eno posljopje, v katerem bi bila nastavljena večra-zredna šola, kji bi nudila, ptrokom večjo izobrazbo, kakor pa eno- ali, dvora,zrednica.“ Temu ste g. Rajh Vi sami izmed vseh navzočih skoro najbolj pritrjevali, in (zato ni lepo,, da (sedaj radi tega prijemate g. poslanca. Saj stp, imeli na shodu lepo pritilco za to. Zalj&j takrat tega jriste Storili? Ali niste imeli dovolj poguma?
Dr. Kukovec in svobodomiselni. Dr. Kukovec bo, kakor, pproča „Vaterland“, z dne 11. t. m., govoril tekom tega meseca, na shodu radikalnih akademikov v Ljubljani. #Kdo so ti' radikalni akademiki]? Dne 5. t. m. so v družbi sieialdemokratov in drugih ljudi te vrste' priredili shod svobodomiselpev v Ljubljani na katerega sta vabila svoje pristaše tudi „Nar. I ist“ in Nar. Dnevnik“. Povdarjali so na tem shodu,, da ni posmrtnega življenja, obetali so, da osvobodijo spolno življenje in povečajo tako vži-va-nje, da se bodo trudili zapreti cerkve, zahtevali so svobodno šolo, potegovali se za sežiganje mrličev in pa vpeljavo nemščine v ljudske šole, zabavljali so slednjič Čez družico sv. Mohorja. J n ,na shodu takih akademikov bo govoril dr. Kukovec, vodja narodne stranke. Sedaj pa še naj kdo reče, da dr. Kukovec s svojo stranko ni dovolj katoliški!
„Nar. Dnevnik“ je priobčil v ponedeljkovi številki nesramno laž o mladeniškem shodu v Kostrivnici. Pravi, da so se pretepali uniformirani Orli po shodu kar v dveh gostilnah, tega pa ne pove v svoji zlobnosti, da so bili vsi ljudje samo v eni gostilni. Videl je pretepati se Orle v uniformi? Gotovo! V njegovi glavi so imeli namreč razni vinski duhovi pravcat boj medseboj in zato je videl strahoma v svoji bujni fantaziji vedno vrle Orle v uniformi pred seboj. Ako bi bil dotični trezen, pa ne bi kaj tacega napisal, ker bi ga moralo biti sram pred svojimi soobčani, da je napisal tako ostudno laž. Orel bo pa vzlic njegovim obrekovanjem letel kvišku proti sinjemu nebu in bo zmago-nosno zrl na trepetajočega obrekovalca.
Opetovano opozarjamo na narodno-obrambeno enketo, ki se bo vršila v pondeljek dne 20. t. m. v Ljubljani. Kdor se je bo udeležil, naj to naznani uredništvu „,Slovenca“ v Ljubljani. Vise tiste, ki se za to zanimajo, pa prosimo, naj pošljejo svoje nasvete.
Ali Ste Ž8 pozabili kolekovati vsa pisma in dopisnice z obmejnim kolekom. Ne pošljite nobene pošiljatve brez obmejnega koleka! Kadilci! Ali poznate vžigalice: V korist obmejnim Slovencem, kupujte samo te! Gostje, ki obedujete po gostilnah in hotelih, zahtevajte povsod gostilniške računske listke, ki se dobe pri S. K S. Z. v Mariboru. Po vseh gostilnah in javnih lokalih zahtevajte naše katoliške časopise: „Stražo“, „Slov. Gospodarja“, „Naš Dom“ in „Slovenca“ !
Vpisovanje na novo vstopivših učencev v I. in višje razrede mariborske gimnazije se vrši v četrtek, dne 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Vzprejemni izpiti se vrše istega dne ob 2. uri popoldne.
Dramatično društvo se je osnovalo v Mariboru. Sestavil se je odbor, ki (bo pripravljal igre, ki se bodo v zimskem času prirejale na odru Narodnega doma. Odbor naznanja, da se vabila posameznikom ne bodo več razpošiljala, ampak se bodo predstave objavljale samo potom letakov in časopisja.
Slovenci v Mariboru so pač prezirani od vseh strani. Niti v kavarnah niso več varni, aiko zaigrajo slovenske komade na glasovirju. Tako se je zgodilo v kavarni na Tegethofovi cesti, da sta bila na-prošena dva slovenska gosta, naj igrata na električni glasovir „Mlade vojake.“ Kavarnar je pa prišel k njima ter dejal, da ako ne prenehata igrati, da ju ven vrže. Iz neke druge kavarne blizu kolodvora se je pa izvršil napad na Orle, ko so šli dne 5. septembra na kolodvor. Natakarica je bila primorana klicati napadalce na cesto. Policija, kateri se je to takoj javilo, se Je pa izrazila, da ne more ničesar napraviti proti temu.
V
Šolske razmere prekmurskih Slovencev.
Nek potovnlec, ki pozna razmere prekmurskih Slovencev natančno izza njegovih potovanj po pnih krajih, nam opisuje ondotne razmere sledeče:
Madžari radi pišejo po svojih časnikih, da ni na celem svetu države, y kateri bi uživali posamezni narodi toliko pravic in svobode, kakor jih uživajo na Ogrskem. Polni so hvale na svojo lastno državljansko pravičnost.
Kakšne so pa v resnici te pravico in kakšna je tako hvalisana svoboda, nam kažejo dovolj jasno sledeče razmere: Na Ogrskem j?ivi približno 100.000 Slovencev. Vsi ti Slovenci pa nimajo niti ene svoje
'Sole, kjer bi se poduMvalo slovenski, dasi jih vzdržujejo na svoje lastne otroške. Razen katekizma nimajo nobene svoje knjige in še tega samo v dveh ali treh šolah. Vse ostale učne knjige so samo madžarske.
• Učiteljsko osobje se rekrutira iz trdih Madžarov, ki ne razumejo popolnoma nič slovenski. Koliko more uboga šolska deca od takih učiteljev pretrpeti, si lahko mislimo. V mnogih vaseh ne doseže tak učitelj nikakega uspeha, kar je pa tudi samoposebi umevno. Deca pohaja Šolo 6 let, a ne zna drugega, kakor nekoliko madžarski čitati, pa &e tisto slabo. So pa med njimi tudi taki učitelji, ki po vsej sili hočejo deco pomadžariti.
Tako je v dolenjem jdelu slovenske krajine neka vas, ki Šteje okoli 800 prebivalcev, med njimi 140 Šoloobiskujočih otrok. Tamošnji učitelj je že pred dvemi leti prepovedal učencem govoriti slovenski, ne samo v šoli, nego tudi doma. Otroci tedaj niti ne smejo doma s stariši govoriti slovenski, nego madžarski! Večkrat se je že prigodilo, da je oče na kakem obisku govoril slovenski, otrok pa madžarski. 'Ako pa kdo vpraša, zakaj dete nece govoriti v svojem materinem jeziku, dobi odgovor, da to ni dovoljeno od učiteija, ker, ako bi on zvedel, da je njegov učenec spregovoril slovensko besedo, potem bi se dotičnemu slabo godilo.
Tako se terorizira, slovenska deca ne samo med Časom Šolskega leta, ampak tudi v počitnicah ne sme doma govoriti slovenski. Ako bo to tako naprej Šlo, potem ne bo uboga slovenska deca slišala celih Šest let lepe materine besede in šolski uspehi bodo trpeli; nadi tega tako, da ne bo ostfalo ljudiem drugega, kakor da začno sami doma podučevati in izobraževati svojo nežno deco v materinem jeziku; sicer se jim zgodi, da je deca po Šestih letih Šolskega obiska bolj zabita, kakor je pa bila prej. Izumre ji pa sčasoma tudi (ves ljubeči, duh do domovine, ter postane mlačna in — odpadita. In prav to hočejo Madžari doseči. Take Šolske razmere vladajo v XX. stoletju v deželi takozvanih — vitežkih Madžarov!
Štajersko.
Ptujske novice.^ Umrla’ je dne 8. t. m. v Gradcu na operaciji občespoštovana gospa Alojzija. Kratzer, soproga mizarskega mojstra in hišnega posestnika Karola Kratzer j a v Ptuju. Truplo so v soboto prepeljali iv Ptuj in pokopali v družinsko rakev.
N.	v m, p.!	— N e m š K&; veselic aj,' Zadnji
praznik so priredila ptujska nemška društva skupen izlet in skupno veselico v Kolenčevo gostilno v Krčevini. Pri polnih kupicajh zlatega vina so se navduševali nemški turn ar ji in pevci za sveto nemško stvar. Mladi Blanke je imel slavnostni govor. Ves prostor je bil seveda okrašen s frankiurtaricami. No ja! — Nečuveno! Zadnje nemške veselice v Krčevini so se udeležili tudi nekateri Slovenci! Slovenski jezik nima izraza, ki bi dovolj jasno označil vso neznačajnost takega dejanja! Da; more Človeče, ki hoče ob drugih prilikjah veljati Še za Slovenca, pasti tako globoko, moramo samo obžalovati iz celega srca, raztolmačiti si tega ne moremo nikakor! Sramota.! Fej takim judežem; njihova imena naj zakriva črna tema narodne nehvaležnosti! — Osebne vesti. Ptujski okrajni gla|var dr. Weiß se je vrnil z dopusta, in zopet prevzel vodstvo uradnih opravil. — Gospod Andrej Gubjo, ravnatelj na dež. gimnaziji v Ptuju, gre v pokoj. (Gospod Anton Sieving, dosedaj ravnatelj mestne dekliške Šole v Ptuju, novoimenovani nadzornik nemških spodnještajerskih ljudskih Šol, ostane ravnatelj mestne šole; njegove predmete v šoli pa prevzame začasno učiteljica na ljudski Šoli gospodična pl. Strobach. — ff o m-b o 1 a. V nedeljo dne 19. t. m. priredi ptujsko mesto veliko tombolo na Florijanskem trgu pred novo mest no hišo v prid gospoainjski šoli v nemškem Mäd chenheimu. Imenovani Ornigovi ustanov menda le slabo prede, ker morajo celo borni groši zaničevanega slovenskega ljudstva pomagati Šoli do obstanka. Upamo, da ne bo nobeden pošten Slovenec Šei mestnim gospodom na mamice in trapil m eno sreč ko. — K nesreči na Dravi. Že pred meseci se je, kakor smo poročali, ponesreči' v Dravi nek vojak pri pijonirskih vajah. Trupla Še do danes niso našli. Zadnje dni je nek gospod, ki je ribaril bli-jai mesta nesreče, potegnil moški Škorenj iz vode. Pijonirji so potem preiskali Še enkrat celo bližnjo okolico v Dravi, vendar zopet brez uspeha. — Začetek Šole. Novo Šolsko leto na deželni gimnaziji se .začne dne 18. sept. Novi učenci za 1. razred se bodo vpisovali dne 16. sept. od 8.—10. ure.
St. Janž na Dr. p. Več sadnega 'drevja je tukaj v najlepšem pomladanskem cvetju. • Po zadnjem bladodejnem dežju je mladje bujno pognalo, ko je bilo poprej od gosenic objedeno in vsled suše zaostalo. Sadu pač ne bomo včakalU — Nekaj časa sem je Šlo. gladko pri regulaciji Drave;; ni se pripetila nobena nesreča. Toda zadnji četrtek' 9. t m. pa bi bil skfcraj žrtev valovi delpvodja g. Rehak. Razun več prask na rokah in nogah zlomilo mu je tudi par reber. Pomilovanj^ vrednemu možu naše sočutje!
St. Janž na Dr. p. Nevolja vlada tukaj med ljudstvom, ker se z delavci postopa, brezobzirno, Ko ima kmet silnp delo, pa ne smejo'mu iti pomagati delavci, ki so pri regulaciji Drave, četudi tamkaj ni-
majo nujnega dela, V tem oziru bo treba iskati od-pomoči. /Sicer so pa delavci in delavke, razun nekaterih izjem, za tako nevarno in dostikrat zelo težko delo jako slabo plačani, če-se ozir jemlje na dandanašnje draginjo* Pritožujejo se tudi' tisti, ki vozijo lažino.
Sv. Lenart v Slov.- gor. V nedeijjo 'dne 26. septembra se vrši v Sv. Ldna.rtu mlladeniSkji shod na katerega opozarjamo vse mladeniče Šentlenartr skega okraja.
Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Mladeniška, zveza ima v nedeljo popoldne podučnk shod. in svoj občni zbor pri g. Dolinšeku.
Ljutomer. 6. Franc Repič, tržan v Ljutomeru, je obhajal dne 9. septembra s svojo blago soprogo srebrno poroko. Jubilantoma še mnoga leta!
Prihova. Kiparski mojster g. Ivan Soje v Vitanju nam je napravil kip sv. Frančiška Asiškega, ki je postavljen na menzi stranskega aitarja. Kip je 85 cm visok in nam predstavlja sv. Frančiška v meniški obleki in s križem v roki; obraz je okusno izdelan. Vsi hvalijo in občudujejo to mojstersko delo.
Kostrivnica. Z velikanskim ogorčenjem smo čitali v „Nar. Dnevniku“ in tudi sedaj v „Narodn. Listu“, kako se nek liberalni dopisnik zaletava v vrle mariborske Orle, ki so bili dne 5. septembra nastopili z javno telovadbo na, mladeniškem shodu. Očita jim, da, so se v uniformah tepli v dveh gosti, nah. Že to je laž, kajti vsii so bili skupaj pod vodst vom vrlega in vestnega načelnika Šiška. In dopisnik pravi nekaj o dveh gostilnah. Ne smeši se sam sebe. Ako pa ne boš prenehal s takimi mžmi opravljati drugih ljudi, ki so pošteni, ti bomo pa s palicami namazali podplate, kar vse čisto po liberalno. Vi, vrli in krepki mariborski Orli, se pa ne ozirajte na to nesramno laž in obrekovanje lastnih bratov, delujte naprej za naš mili narod in katoliško lep/o misel,., ter pridite zopet drugo leto k nam pod vodstvom vašega vrlega in blagega načelnika, Na. svidenje!. Bog z vami!
Koroško.
Sele. Katoliško politično in, gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je sklicalo, kako:-smo že poročali, pretečeno nedeljo Selane k zboro vanju, naj izrazijo svoje mnenje o zadnjih šolski h Škandalih v Selah. Udeležba je bila naravnost ogromna. Shodu je predsedoval gospod župan Užnik. Dr. Janko Brejc se je najprej bavil s Šolskim vprašanjem Selanov, katero smo že pojasnili v eni zadnjih številk „Straže.“ Dokazal je na podlagi ukaza c. kr. notranjega ministrstva z dne 6. avgusta leta 1867, Štev. 3968, pravico Slovencev, zahtevati od c.
kr.	oblastnij slovenske dopise. :V tem ukazu stoji nadalje, da se špecielno c. kr. deželnemu predsedniku za, Koroško odločno nalaga dolžnost, za to skrbeti, da so v bodoče c. kl\ oblasti dolžne slovenske vloge ne samo sprejemati, ampak da jih morajo v prvi instanci tudi slovensko reševati, nadalje, da se mo- . rajo slovenskim strankam, ki aji nemški ne znajo ali pa slovensko posebno zahtevajo, vse določbe in vabila v slovenskem jeziku dostavljati in ž njimi tudi le slovenske zapisnike delati. Ker pa krajni šolski svet v Selah nemškega jezfifka ni zmožen, se je obrnil na c. kr. okrajni Šolski svet, naj mu pošilja slovenske dopise ali vsaj nemške prestavi. Namesto da; bi c. kr. Šolski svet tej samoobsebi umljivi zahtevi ugpdfijl, se je krajni 'šolski svet v Selah za nezmožnega in „schulfeindlich“ 'spoznal in kratkomalo odstavil, To so koroške šolske razmere. Govornik je pozival zborovalce, naj neustrašeno vstrajajo v borbi za pravico. — Državni in deželni poslanec gospod Grafenauer je najprej govoril o Šolskem vprašanju in nato o 'delovanju v državnem zboru. Navedel je tudi razloge, zakaj so obstruirali. Ko je vprašal volilee, če so zadovoljni z njegovo politiko in Če naj vstraja pri tem, so zadoneli burni klici: „Le tako naprej! Vse razbite! Naprej obsitrurirajte!“ Konečno je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se ogorčeno protestuje proti nezakoniti razpustitvi krajnega Šolskega sveta. Z veseljem pozdravljajo odločen odpor slovenskih poslancev v državnem zboru in pričakujejo, da bo jesensko državnozborsko zasedanje našlo Slovane Še močnejše in Še složnejše v neizprosnem boju zoper korupcijo in provokacijo — Če treba tudi z orožjem brezobzirne obstrukcije. — Po končanem zborovanju se je sklenilo v Selah ustanoviti podružnico slovenskega šolskega društva, ki naj bi se bavila s Šolskim vprašanjem v Selah.
Celovec. Vlada je imenovala dr. Rom. Pašnika sanitetnim koncipistom.
Celovec. V soboto, dne 4. sept. je pričel v Celovca tako zvani „herbstfest“.
Sfiđmarka je od 26. avg. do 2. sept. po Koroškem nabrala: v Rožekn 14 K, na Brdi pri Št. Mohoru 8 K, v Spitala 20 K.
Borovlje. V soboto, dne 4. sept. je bila v Justovi gostilni veselica v prid nemškntarskega otroškega vrtca. Vspeh 118 K.
V listu „Freie Stimmen“ se zavzema dr. Aihelberg za to, da bi električna železnica iz mesta do jezera šla od Sv. Križa črez Kozlevec in St. Martin, ne pa skoz beljaško cesto, kakor je to sklenil občinski svet.
Tajci. 1 septembra je bilo tujcev: v Krivi vrbi 1436 (lani 1468), na voj. kopališču 311 (312), na Otoka 542 (566), v Porečah 4119 (3788), v Sekiri 143 (241), v Vrbi 4238 (3641), na Blaškem jezera 310 (183), v Milštata 26 L2 (1915).
Primorsko.
Volivno gibanje; na Goriškfem. Glasilo agrarne stranke .„Kmečki glas“ proglaša, da so fee kompromisna pogajanja, katera so agrarci tako liberalcem kakor S. L. S.- ponudili, kar se tiče slednje, razbila.. Kakor pravi\„Glas“, sta se namreč [takozvana stara in nova struja v S, L. S. .zložili inj bosta pri volitvah enotno nastopili. Zato je- agrarna stranka za splošno skupino postavila samostojne kandidate, itv Sicer. dr. Frankota, odvetnika v Gorici, Antona Križniča, župana v Kanalu, in Alojzija ŠtreHjaj, državnega poslanca iz Komna. — Liberalci v Goricifso Smeli pred nekaj dnevi shod svojih zaupnikov. „Glas“ nič ne pove, ali so agrarci ž njimi sklenili kompromis ali ne. Ako je reseda je v, yrstah S. L., S. edinost, je to le pozdraviti.
Slovensko moško učiteljišče v Kopru se bo premestilo še tekom tega šolskega leta leta v Gorico, tako je naučna uprava sklenila. To pa Italijanom se/eda ne gre v glavo. Sklenili so protestirati proti temu in so sklicali za nedeljo 12. septembra protestni shod Zveze primorskih učiteljskih društev v goriško glediščno dvorano. Sam župan goriški je brzojavil nauČnemu ministru, da bo radi tega nastal nemir in nekaka vstaja, ako se Italijanom na ljubo tega ne prekliče. Ti duševno ubogi Italijani so pa že skoraj neznosni v njih puhli ošabnosti.
Veleizdaj niški proces.
Državni pravdnik nadaljuje svoj govor. Drva stvar, pravi, je, da so vse dogodke in prejšnje izjave potrdifle vse priče, katerih ni malo število. To je izključeno, 'da bi se dale priče podkupiti za krivo pričanje. Bilo je zraven tudi mnogo pravoslavnih prič. One nazivljejo sedaj izdajice. Da tudi jaz soglašam s tem, da so izdajice, a ne domovine, nego izdajstva domovine. Povoljno je delovala obtožnica, ko so priče izpovedale, da ne vödo ničesar o protestih. To je bilo znamenje, da so varovali obtožence. Živo se še spominjamo, kak vtis so dobili oni, ki so poslušali izjave prič. Njihovo prieaaije je bilo iskreno in zato tudi verodostojno. Drugi dokaz je pai časopisje one stranke, katere člani so obtoženi radi inkriminiranih činov. Srbobran in Srbsko Kolo sta prinašalla članke, v katerih sta delovala za stremljenje pod žezlo kralja Petra, Hvalila sta vrline kralja Petra in agitirala na vse mogoče načine za njega, Srbsko Kolo je prineslo poseben članek pod naslovom „Svi Srbi“, v katerem se poganja za tem, da bi vsi Srbi se smatrali za en sam narod pod vlado pravega jugoslovanskega kralja, ki je jedino srbski kralj.
Zagovornik dr. Hinkovič kimat z glavo, kakor da bi hotel s tem potrditi besede državnega pravd-nika.
Državni pravdnik: Nikar ne kimajte z glavo, sicer bi jaz mislil, da simpatizujete z veleizdajo in ste tudi soudeležen.
Zagovornik dr. Hinkovič (vznemirjen):	Ali
mogoče ni dovoljeno kimati z glavo.
Predsednik:	Prosim zagovornika, da ne moti
govora.
Državni praivdnik nato nadaljuje razne dokaze za izjavo NastiČa. Razja,snuje smer revolucionarnega gibanja v prilog Srbiji in teroristično propar gando po Bosni in Hercegovini in v okrajih Virgin-most in Topusko Še posebej.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Zadnji izkaz ... K 502157
Hedžek Jakob, lončar pri Mali Nedelji	. . .	„	5-_
Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji	...”	10 —
Marko Žičkar, župnik v Št. Jerneju pri	Ločah,	”
dar žnpljanov...............................#	5110
Franc Hrastelj, dekan in nadžupnik v Konjicah,
svoj in župljanov dar...................B 34-_______
Jožefa Zdolšek, posestnica v Gaberju pri Celju	„	6-—
Zrečani so darovali po 5 K; Jurša, Karba; po 2 kroni: Hasenbichel pl. Mathien, Presker; po 1 krono: Winter, Kračun, Sadek Igo,
M. Plaveč, A. Slavec, Mica Klančnik, Egi-dij Podgrajšek, I. Rahle, Mica Kropej;
zbirka: 13*87 K; skup.......................„	38*87
Keček Andrej, župnik v Stoprcah .	...	„	5 —
Stoprški žnpljani............................. H-_________
Lenart Štefan, kmet v Pleterjah v št. lovrenčki
župniji.....................................B	6 —
Jari Stropnik, kmet v Topolšici pri Šoštanja .	„	10’—
Obitelj Svaty v Št. Dju v Slov. goricah . .	„	10 —
Dragučovski obč. odborniki zložili v prvi svoji seji	„	6 40
Henrik Franck-ovi sinovi, lastniki tovarne za
kavine primesi v Zagrebu....................50-—
Župni urad v Cirkovcah............................"	61 —
sknpaj ...	K	5325*94
Vsem darovalcem se v imena ponesrečencev zahvaljuje in novim prav toplo priporoča
Jožef Ozmec,
župnik in deželni poslanec v Št. Lovrencu na Drav. polja.
Listnica uredništva.
Ptuj. Prejeli smo 6e-le v petek zvečer, bo je bil list že tiskan Se priporočamo! — Sv. Barbara v Halozah: Mestoma prjnevarno. Oprostite. — Celje: Zaželjeno smo odposlali.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v in8eratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Proda se stroj 30 PH za paro, katerega si kupci iahko ogledajo due 10. in 11. t. m. v parni žagi, Melje, Maribor.	5 98
—
Trgovski učenec se sprejme takoj pri tvrdki J. Golihleb, Polzela v Sav. dolini.	199
Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj prod*, ozir. odda v najem, To zadevajoča vprašanja naj se blagovolijo doposlati las niku g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami, 155
Ndvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dverišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
Učenca s primerno šolsko izobrazbe, kateri ima veselje do trgovine in je poštenih st .ršev, sprejme Jakob Sem, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Frančišku Ks. v Savinski dolini.
Odvetnik
Dr. Alojz Bratkovič
vljudno naznanja, da je otvoril s
I. septembrom 1909 svojo odvetniško K
pisarno v Slov. Gradcu. £
Z
				Wm u%		CTibMI	Fii^	\w*wrvk
								
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — N .prave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseu8-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
vas ne bode grevalo, ako se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenah v vele trgovski hiši
R. Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Haras volna v vseh barvah štrenje 10Q gr. 66 vin., in čista volna „Imperial“ 84 v.
Or&le.
Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri c-no prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandl, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. IS2
Naznanjam, da sem ofvoril vinotoč črez ulico in da točim vino domačega pridelka po najnižji ce-Di. Za- obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	153
Pozcr Slovenci?
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. ______________154	__________
Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje pri pošteni družini. Naslov v upravništvu.	195
Sprejmeta se dve gospodični iz boljše hiše ki obiskujeta šolo, na hrano in stanovanje. Pismene ponudbe pod A. P. na upravništvo „Straže“.	193
Prodajalko
v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka
Franc Vrečko v Šoštanj-u.
«XXX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Haribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O
iu
m
■■
&
o
o.
o
«I»
Ut
>
Ut
Ä
e
ö
■i-«
*0
<D
J*
a> ^
2 te «S o
M 3
a !
ca
o
er
o
Ut
O
©
o
o
Ck
O
■M
P*
HA
^ 17
I §
O >
►	OD >
O O o
*0 ut S
z: ©
S
CQ OZ 2
ja'.? S
5^ .
«s ► g
tu - © p
'S .9 >2 -fe > B ®
Ö O	-I
ö .9
_ OQ —«
“T3>0
"E m
** "o J3
'3
O 03	„
M M) £ 5 g .2 o <ts
® Si P SS
►	M S h
« P
d i
°-S 9
—
*■5 S o O
sl
>
c*S
N
OD _0 i H
” © © °	o
O S a“	J
M A „	IU
« >T	m
N J3 O	Q
«■CJI	u
S o a	(S
■Sflx)
s .3	a
32 >	5
J p®	«K
'I
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke; Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
OS*” Cerkveni slikar
Peter Markovič
»kadem, slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. g ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, w božjih grobov, altarnih in bandernih slik, križevih v potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško sta- ♦♦ V* re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli-g kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje ^ g poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- "W 2jr daje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po vgr ■nijr	dogovoru in brez vse konkurence.
M
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
XXXXXXXZZX
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, CJei|e
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
.üfa debelo.	Wa drobno.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk.
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
MBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33»
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
P ra m nfrm o 8	ploščami, čistim in
IXL d)IJLlUlUIlt5 jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Za nakup priporočamo tvrdko
M. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
X
Z
z
X
z
X
X
z
X
■ ■ ^17 BB