173. številka. Ljnbljana, v ponedeljek 2. avgusta 1897. XXX. leto. Jaha;« vpmX dan »večer, iaiml nedelj« in praa«'ke tnr valja po pofit i prejeman «a avatro-op er ek e želele rm rac leto lr» pld . ta pol lotu 8 vid ?:\ Betrl let« i pM., za jeden [MIH 1 fld- 40 kr. — 2.« Ljnbljano brac pošiljanj* na dom ta vne leto 13 pld., ra Četrt l?ta 8 pld 30 kr., aa jedpn mesec 1 (ML TO kr Za politjanj« na doto radona u p>> 10kr, na mppec, po 30 kr za čeul leta, — Za tnj" delali toliko Te*.. koMkot poV.mn.A n ala Za oinini la pl&Cnje «• od fiti*i*topre pet-t-vrate pn fi kr., fie kp ozriani'o jcderkrat tiska, po f> kr,, e« ae dvakrat m po 4 Lr., Ba trikrat ali večkrat tiska, l^opiai naj ae ivvoie fr šokirati. — Rokopisi bo ce vračajo. — Cr^dnittvo in aprawn;ltvo je na Ko- irrei u &t. 12, Op ravn ifttvu nv.j ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ocra^ila. t. j. v*e admi tvari, Vabilo na naroJbo. Klavno p. n. ohčlnatvo aljndno vabimo dih ■ »7» naroči*©, m tnr«- toapode aarocnilie pa, katerim i* potekla konceui meieea naroealna, »roalmo, da Jo o pravem Čaan ponove, da poći« ljaa|e ne preneha ln da dobe vaie Atevllke. „SLOVENSKI NAROD" Velja aa L|nbljaneke naročulke brea pošilja* u|a na dom i Vse leto . . . gld. !»•— I ( «-tr* leta . . g-ld. 8*BO Pol leta ... fv 6*50 I Jeden mene«. ,, 1*10 ■a po*HJan)e na dom ae racana lO kr. na meaee, SO kr. ma četrt leta. S pošiljanjem po poitl veljati Var leto . . . ajld. 15*— I £etrt leta . . . gld. f — Pol leta ... „ 8*— I Jeden meaee . „ i - to fjtp~~ Naročaje ae lahko a vsakim dnevom« a h kratn ae mora poalatl tod] naročnina, drugače ■e ne oilrnmo na dotično naročilo. Upravnlštvo „Slovenskoga Naroda". Poslanski sestanek. Nejasni poht.čni položaj, kričeče nasprotje mej vladnimi pregr*matičnimi izjavami ter moogoštevil cimi obljubami in njenim postopanjem raoram Slo vencem zunaj Kranjske, a tudi de marsikaj druzegn je napotilo slovenske državne poslance, da so se v petek segli r.a posvetovanje, čigar iz>d naa je povsem zadovoljil. I;java, katero so zbrani slovenski in hrvatski poslanci razglasili, je g'as.n opomin vladi, in je pojasnila stališče naroda slovenskega na vse strani. Vlada ve sedaj, pri čem da je, ve, da je slovenski poslanci ne bodo več podpirali, ako ne premeni sistema, po katerem ee vlada na Primorskem, in kateri je začeia uveljavljati tudi na Štajerskem in n?. Koroškem. Slovtntke zahteve s* nanašajo samo na naiak(uvelnt>jše zadeve, zahteve so skrcmne, ekoraj bi rekli ponižne, samo nekoliko pravice zahtevamo, ali če nam v Uda ne ugodi, če vlada a ti toli pravična reče biti, da nam v teh ozirih nstreže, potem smo ž njo pri kraji, in nadi zastop niki je ne bodo več podpirali. A tudi parlamentarna večina ve, da elovenski poslanci, dasi se strinjajo z načeli, na katerih pod LISTEK. Sncijalni roman. (Spisal Pavul M at hica.) Kakor je Balzac s svojim izrednim genijem presegal vse romanopisce v prvi polovici našega stoletja, tako si je osvojil v drugi polovici Emile Zola brezdvomno prvo meBto s svojo velikansko nadarjenostjo in svojo neumorno literarno delavnostjo. Dočim je pisatelj romanske serije »Rougon. Macquartu svojeran učitelju in vzornika jednak v živem in krepkem opisovanja, v slikanju tipov kakor sta C upnau in Nana, ki ostaneta tako klasični figuri kakor sta Gaudissart ali Gradet, nadkriljuje ga Zola v stilistični ostrosti in jasnosti ter v jed-notnem značaju vsega svojega delovanja. Zola ni le slaven kct ustanovitelj nove dole in voditelj legije natoralistov, delujočih po njegovih teorijah, nego si je pridobil trdi zaslugo s tem, da je ustvaril novo, dotlej nerazvito vrsto romana wt ji podal svojo posebno, popolno obliko, da je ustvaril socijalni (društveni) roman. Socijalni roman Zolin ni nič več sccijalni tfizni n man, ki služi pisatelja kot sredstvo, da more povedati ovoje nazore izraiitejše; socijalni roman Zole podaja verno sliko odnosajev, riše povsem ne- lagi jo bila veČina nslanovljpn», ne mislijo slepo h diti za njo čez drn in strn, nego zahtevajo de-janjskih dokazov za to da fe večina drž' slojih, v adresi f rmulovanh nadel, in da j" pripravljena, porabiti vso svojo zroč za njih uveljavljanje, tudi če bi to v'a'i ne bilo vfieč. Parlamentarna večin« irra za n' s le toliko časa kaj pomena, dokler ne zahteva samo, naj s'ovenski poslanci njo podpirajo, »mpak dokler tudi ena Bicvensko delegacijo podpira, in jo smatra jednako vrednim in jednakopravnim'de-Iom večine, kar se v minolem zasedsnjo drž. zbora pač. vi pokazalo pri vsaki priliki Končno je posle.n?ki sestanek tudi pojasnil t-ktiko, khtere bo misli držati slove neka delegacija. Vlada bode iaaela v kratkrm pr.liko dokazat-, hoče h računati s slovenskimi poslanci in n;)ort»v !i njih zah'eve, ali ne, in isto pri ki dubi tad: parlamentarna večina. Poslanci so jasno povedali, pod kat« rimi pogoji bo'ejo i nadalje t odpirati vlado in vatrsjati v večini, in povedali so tudi, da je ne bodo vrč pod-p:vali, ako njih opravičenim zahtevam ne ugoji, da jej bedo nasprotovali, a da so časi pohlevnega in kntkega, nioianr Sicodujcč'-gi o;. cn;iran;i že mincli, da se tudi v naČea parlamentu poBlnžnjejo opozi-cijonalne stranke vse drugaucih sredetev kakor nekdaj, in da se jih morajo posluževati, če nečejo b ti smešne, to ve menda tod "e *l»da. Ustrezajo občni želji, sklenili so poslanci skli-ca t i Čim prej vseslovenski shod, kar pozdravljamo s posebnim zadoščenem Sbod bo zapnovan na naj širši pod'agi, in ma je namen, nanifeitovati jedinost in elogo veeg« naroda v vseh narodnih vprašjrj h Vse, k;ir n'.s loči, bj iz njega isključeno i" r.a'o smo av&rjeni da bo sijajen in impczirit.cn dok;.s Da?e zavednosti in energični volj«, z odločnim po« itoptnjen varovati in pospeševati naže naredne koristi. V ce'i Avstriji se j" mej slovanskimi naredi začelo močno gibanje. Nekaj duij pred poslacek ca sestankom so češki poslanci izročili vladi svoj pro tesr proti postopanju Neracev ia vladnih crg:nov v tikozvauih neešk"h krajih na C-šk« rr», temu pro testu je s'odila iziava slovenskih in hrvatskih po- pristransko življenja in ljudi te? prsili čitatelja, da razmišlja in se ozira okoli sebe ter sočustvuje z vso človeško bedo. E?geie So 8 je hotel podati v svojih „My-sferes de Paria" sludije o narodu, teda njegova felitoni8t.ična domišljivost i:\ je k nesreči zapeljala, da je zrr.es 1 svoje izberne resnično slike z neverjetnimi doživljaji in z izmišljenimi tipi, kakor je na pr. oni princa Rodolpba. Ko je pisal Zoia svoj roman „Aflsoromoir", je skrbno pazil, da ni zašel v take napake. Njegov roman nima nobenih onih konvencionalnih fijur, ki imajo le ta namen, da a svojim pogumom in s Sfojimi Čednostmi navdušijo sentimentalne čitateljice, tudi ne obsega njegov roman nikakih čudovitih doživljajev, nego popolno, nepobar-vano resnico, vrveče, trpeče živ« ljenje. Dajanje remana nam predstavlja stragno dramo, ki je tisočkrat pretresljivejSa nego vse ono, kar se vrši v delih po efnktih hlepečega Sufta Kaže nam afce presunljivo dramo iz vsakdanjosti, ki napolnjuje čitatelja s strahom in z grozo, k-r ve, da je povest resnična in vsak dan se ponavljajoča. Čitatelj ve, da se vrše take drume dan za dnevom mej delavci, da se začenjajo za gcsttlničarskimi mizami, da ee na doma, vpričo žene in ctrok na- llancev, včeraj M no is cgta-ilt Po'j Jri v Te-šinn. Slovani teklamajemo s / pravica 1» emo pripravljen', iti aanjs v brj. Vni irava > iste rahtevt in hti težnje, zato pa je opravičeno upanje, da 8 s'cžnim in jed .o', ir;, p.at..^r.jva priborimo nupc* sled zrxag-j pravici. V EJisfiljanl« 2 avgusta. Hrvatska združena opoz'.oija j« — n vziic goveriienju tii i oz ib ć 8 ifcov — sklenila, da pc-sfopji tudi v bodoče v đeleli em zbora povsem složno. Nekateri uporni člani opOliO'je, »i so anjatrali Evezo le tt-kom micclih volite? veljavno, bo so tak in radi uJali večini, in tuko p^cla idtttSena Opoticija skupno minorit (t. d , kat(r: bodita v d. obeh opozic»;ek;h straok v dtb ti itsiopala« Nas taka elcg^ prt» v po'iobno vf.se!;, \. . s no biii ttdno te^a mnena, d t moretn stranci ia v .i.'cgi doseči k^j uspeh«. V ogerski zbornici se je skl^nH po dr hudih bojih ccej večico i: manjčino Ikomprornip. Preporni paragraf tisko»n«ga zakonika se j« v srni« slu manjšine nodifikoval. Sklenjeni k i-^pto^ii pa se ne razreza le ni rtlttev predloieoih lakontk h načrtov, nego tndi na itirimesačno bu.igetno in^em-nileto za diogo leto in na nsgođbstti provisotij. Zanimivo ja povdarjanje predsedniki nbataioa, p1. Sauagyija, voditeljev ep_z,:e.,sfcab s r^nk in pttf-v Appor.yja, ki je govori! v imena minjSini, da se more nngodbeai provisorij podtljiati aamo na sta lišča rstatus q o". M »^iKri s« t r»j triBOglAVO drž*' prejšnjih odštet*ov. Mirovni prelircinariji za Turčijo in Grčijo oblegajo teie :očke: Meja s> r-giloj* po določbah vojaških atašejev ; Gr ij>. p'ača 4 m\\iy r.e) nstanovj s komi-ija, sc.«ta?Ij« n;i iz odprslaucev velavlaatij in Turčije, ki določi odškodninsko s«*oto za škodo, katero so tr^e't odiriki ; vprasanjs glede kapitolaoij se rosi pred definitivnim sklepom m"ru; Teealijo mera eapnetiti Turčija, kn izplača Grčija vso vojno odškodnino (torej kdaj ?); grake finance se postavko pod nađacrstfO mej nurodue kontrolo. Grčija izgubi torej veii*o iud\ svoji g. brez-.pn^ga boja ter pi nakoplje c«lo sramotno luratelo. daljujnjo in da ss v bolnici ali pred porotnim sodiščem in v ječi MVršajejo; — roman Z din je dra*ca pijanca, drama, v kateri vodi alk* hol avojo žrle? v sramoto in smrt, Iz Zoline knjige same — ne pa iz kak h modrovanj — se razvija nauk; pisaMj stoji čisto v ozf.d.u, mesto n;ega g-.vore dogodki. 0 tatelj vidi le osobe, katerih dejanje in nebanje pisatelj skrivči epazuje tnr je Blik* v svojem romanu s toliko resnico, da jih poznamo, jih poslušamo, opazujemo, z njimi živimo in trpimo z njimi f h i bedo. Ta Con-peaa n. pr. ee nam zasmili, saj je bil spočetka priden delavec; le usoda je kriva, da je bil obsojen v neprostovoljno brezdelje in da je padel končno v naročje pohajkovanja ; to ga je zapeljalo v krčmo, kjer je presedal ure v topem molčanju ter naglo praznil in praznil polae čaSe, V gostem dimu okoli njega pa so kričali ter ej prepirali tovariši. Treba ti je iti le mej delavce, in videl boš ondi ter spozoal tipe, kakor so Bso-SaIć, Mjsb^ttes in drugi, kukor jih je Z la nasl k 1 v svoji knjig'. Potem pa se ti bodo ti nesrečniki globoko zasmilili, kajti, ko si čital roman njihovega žalostnega živ ljenja, spoznal si tudi vzroke njihove nravne pro-palont-, epoical si ono skrivnostno rm?, ki jih je tirala v pogubo (Dalje prih.) V Indiji je baka! npji z velikim plamenom na dan Kakor ie sporočil v zbornici džavai tajnik za indijo, lli.m ilton, d bili so v Angliji prva pcrcčila o Uttaji šela 26. folija. Iadt, katere je na« Lujakal fanatični f»iireki pridigar, so se združili v tolpa ter koraka'i obor: ž rs i skozi dolino £w*t ter naskoči« rmBt» Mk.ttd in Techadara ter pretrgali vse brzojavne zveze Po b/adem boju, ki je trajal skoraj dva dni in j dao neč, 83 angleški vojaki ustajoik-i odbili ir. zveze z.pvt popravili. V Mala* j kand so dob.li Aogleii p> močni čete. Ustaja ee je I terej pojavila z v :iko r:!->, in dvomiti je, tli se potr jči Anglež*.m kmald povareai zatreti jo. Velika raz- I hurjenoet, vlada ondi jo in vt>Iike krivice, katere I trpe ledi pred Angleii, zahteva, zadoščenja. Dopisi« 'A Dalonjaategfs, 31. julija, if Janko Kersnik.) 1< rasla i eusmiljenka; vzela je njegovim otroke m ekrbnega očeta, ženi njegovi njen ponos, matin ni g:.m rjan vaor, slovenskemu na-redu jedn* ga v prvin vrstah daievnegn dala ter boja za nj»gov obstanek stoječega I In v najboljših letih! Veliko škodo je s nrt v t-»m slučaju provzro-čila, in če kdaj. tukaj je b.ia oeoda trda ko kamen. Ali je slovanski car I n s srečen I Malo ga je š?, ali primerno k Številu proiavaja ta naš narod veliko taltutran.h Ijjdi. Pa takega, v katerem bi bilo vse hatmonično, ktkrr v J.inku Kersaiku, spravi redko kdaj na dan. Telesno *?»p člorek, imel je Kersnik veliko občno omiko, spojeno z lapo društveno. N»-[uvanu je pvdi-IU aeko l.ubezcivost, ki si je vse pridobila. O li Ijnbki humor, ki ne mrj Slovenci tako redkokrat in mej starejšimi le de v Mencingerju kaže, bil je Kersnika v»d?o na raspolaganje. Imel je lepe mladostne dni; izgrjevala sta ga pameten, omikan oče in taka mati, in ga ved la skrbno v meška Utr, in v teb je bil i ublj< m.c boljšega žen-stva in bol;*.h mož naše družbe. Redkokdaj je kakemu slovenskemu t-t let tu daoa tako povoljna pod laga razvitku, k k< r je bila Jjnkota Kersniku. Revščina, lačen ž* led o, raztrgani podplati spremljajo ćrage po uborn h Kt-ifiovacjih pri manj omikanih ljudeh skozi g-r.nnzijska leta, semenišča naša so I kasarne, tam na vaeučil >"u pa zapira zopet reva j našemu človeku vra's v b Ijšo diužbo. Z doma prinesli so sabo malo kaj več. ko dober apetit ia lju bežen do domačega Ijcdstva. Zato ga je še bolj škoda tega Kersn ka. Po treh lepih, talentiranih, izborno omikan.b sucvifc žaluje mati Kersnikova; Beg le ve, kako glrbok je žal v prsih te, zdaj vseh svojih vzorov ctopane matert! Ali g-:ni) našega na reda tudi ste ji tik nje in s solznimi očmi, tudi narod je izgubil z njimi in z Jankcfom veliko. Kaj bi bil J-.nko še lahko pital, storil, in k, j bi bil svoji familiji' Morebiti je kak otrok njegov talent pededova', kat bi bil lahko postal pod vodstvom takega očeta! Gorenjska žaluje po njem, in posebno kocet ima žalovati. Na kmetiji je vzrastel m nanj je ista dcati u plivala. Naše gara sin je bil, lahko Gorenjec vzklikne! Pa tndi mi Dolenjci žalujemo po Jackctu. BI nam je vedno mil, deber prijatelj. S«-j fe teste; imeli emo pred 12 leti nešo pravdo zaradi tega, ali ne naj spravi naš svet po želez nicah v dotika z diurm, eli se naj nafte gospodarstvo povzdigne, a i ne. Drugi nas mtta vsi razumeli, ali ste bili nifaiectni, večina je mislila, da gre naš boj le za o>.b:.< hm. Janko Kersnik nas je dobro razumel, in on je btt nvš zvesti sobojevnik. Suklja je dosti storil ?a Kranjsko, oc-sebao pa za Dolenjske; Beg zna. akn bt bi m 7 I vstrajati v tintam boju, ko bi ne imel t«ga dc.brega prijatelja Kersnika na svoji strani. Mi virco centi Kersnikove zaslnge v politiki, in mi mu hvaležen spomin hranimo, ker stal je z nami, ko smo imeli za naše gospodarstvo odločilne boje. Prepozao smo izvedeli za njegovo snu rt, n smo megli k pogrebu priti, zato pa izražamo tem potem svoje žalovanje, svoje hvaležno ljubezen na njegcvrm tako zgodnjem grotu. Zdravniška zbornica kranjska. II cbčnfga zbera zborničneobtezn;h zdravnikov, dne 27. julija se je udeležilo l'J članov. Predsedoval je zbornični predsednik gosp. dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški, zapienikar je bil gesp. dr. V. G r e g o r i č, vladnega zastopnika ni bilo nobenega. Občni zbor je sprejel sledeče resolucije, katere sn f.fi izročile zbornici: 1. Bolniške blagajne. 1 ) Kakor so sedaj uravnane bolniške blagajn**, oškodujejo zdravnika in bolnega delavca. 2 ) Prosta izvolitev zdravnika pri bolciskih blagajnah vsake vrste je jedina pripomoč, in se mora povsod, kjer je to mogoče, v interesu zdravnika in bolnika, zahtevati. Pogodbe in uravnave mej zdravniki in bolniškimi blagajnami mora odobriti zdravniška zbornicu, ter se ji morajo poprej predložiti. 3) V soglasju s sklepi vseh zdravniških zbornic ee mera sledeča premeocba postave zahtevati: ») Prostovoljni pristop k bolniškim blagajnam se odpravi, b) Zavarovalna pravica in pa zavarovalna doižnoat oseb, katere imajo nad SoOgld. letnega dohodka, so odpravi, o) Prispevek rezervnega zaklada etdaujih 20 % vseh dohodkov bo zniža, d) Prispavki se morajo izračuaati po resničnem vsakdanjem zaslužka, e) Zdravniške zbornica morajo imeti postivno pravico upi.vati v zdravni-Miih vprašanjih na bolniške blagajna — Bolniške blagajne mojstrov. 1.) Ako se obligatori&ne bolničke blagajne mojstrov v jedaakem smislu urede, kakor vsled postave z dne 30. marca 1883 astenovljene bolniške blagajne, oškodaje ee občutljivo zdravniški stan. 2.) Pri bolniških blagajnah mojstrov je za zdravniški honorar merodajna taksa, kakor je v deželi v navadi. 3.) Klor sa ne ravna pod št. 2 navedenim določilom, pregreši se proti dostojnosti in ugleda, oškodaje interese zdravniškega stana, ter zapade častnemu sodišča po § 12 zborničnega zakona. 4) Zdravniška zbornica araajaka naj razpošlje vsem zdravnikom kranjskim poziv, da sa s častno besedo zavežejo, ne prevzeti pri bolniš^'h blagajnah mojstrov masti z letno plačo. II. Razpregled :zpraznjenih zdravniških mast v Avstriji. Z ozirom na stavljeno vprašanje glede razpregleda zdravniških mest v Avstriji, pritrjuja zdravniška zbornica kranjska popolnoma dotičaema dopisa štajerske zdravahka zbornice (v. 52, 1897) in je pripravljena v svojem okolišu vse potrebno nkreniti. Ob jedaona asoja si pa zdravniška zbornica kranjska pripomu>ti, da jo, če se h>:e imeao vani načrt uspešno razviti, p i,raba naložiti glavno knjigo, v katere listih bi se zazaataovala ne saoao tfio'jaloa poročila, nego tuii zaupne opaska o službi naa&i. Uporaba glavna knjige naj bi b.la prepuščena sklepu dotične zbornica. III. Ali naj se rasširi disciplinarna moč? Zdravniška zbornica kranjska je proti temu, da bi se v jednakom smislu, kakor pri civetniški zbor niči, razš rila disciplinama moč, in sicar: 1.) Primera zdravniške in odvetniške zbornica ne olgo varja dejanskim razmeram; dalovanje odvetnika in delovanje zdravnik.*- ja popolnoma različno. 2.) Strogo izvršavanje sedaj že obstoječe pravica zdravniška zbornice, sosebuo denarna kazni, zadostuje popolnoma, da se zabraaijo nedostatki. IV. Zbor ja odobril obsežni stanovski red. V. Visoki dež. odbor ae naprosi, v slučaju dopusta ali bolezai okrožoegt zdravnika pravzati plačevanj) namestnika. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. avgusta. — (Poslanski sestanek) Kakor poročajo dunajski list«, je poslanski sesUnek v petek pozdravil v imeni poljskega kluba grof D.sieduszycky. Mi o tem nismo dobili obvestila. — (Imenovanje.) Spirituval g. Jos. E r k e t je imenovan stolnim kanonikom. — (Občinski svet) imel bo sejo jutri v torek, 3 ]t. m., ob šestih zvečer v tolovadnici i. mestne deške petrazrednice v Komenskega oMci, I. Predsedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnoga in pravnega odseka poročilo 0 razpisa c. kr. deželne vlade z dne 21. julija 1897, št. 'j.'13, s katerim razveljavlja sklep občinskega sveta z dne 1. junija 1807, da je smatrati občinskega svetnika Josipa Turka mandat ugaslim. I IV. Finančnaga odaeka poročila: 1.) o dopiau deželnega odbora kranjskega v zadevi zamenjave svata za Bežigradom, z mestnim stavbiŠČem ob Tržaški cesti; 2 ) o dopisu umirovljenoga vojaškega kapelnika Jos. S ter na v zadevi ustanovitve meatne godbe; I 3) o prošnji F.aoa Č-rneta za odpis nekega dolga; I 4.) o Ivana F ribala želji, da se mu dovoli neka I olajšava gleda plačila za svet, kateri je kupil od I mestne občine tik proge južne železnice ob bodoči I Levstikovi ces*v V. Finančnega in olepševalnega t odseka poročilo o uravnavi sveta mej Krejčijevo in Gerberjevo hišo na Kongresnem trgu. VI. Stavbenega odseka peročila: 1.) o prizivu dra. Alb. Suverja kot zastopnika Marije pl. Pongiačeve zaradi naprava nove facade pri njeni hiši na Dvornem trgu; 2) o dopisu županovem glede ustavljenega I sklepa iz seje občinskega sveta z dna 20. julija 1897 v stavbeni zadevi Marije Jankovičeve; 3.) o prošnji prebivalcev Poljaneke ceste, da bi so jozu-vitskemu konventu ne dovolilo napraviti zid ob 1 njihovi posesti, resp. o reknrzu proti mestnega magistrata sklspu, s katerim se je to dovolilo; I 4) o ugovoru Josipine Friedrichove proti magi-8tratnemu odloku št. 22789/1897; 5) o ugovoru Ane Htringove proti magistratuemu odloku čt. 218C5 1897. VII. Policijskega odsoka poročilo v zadevi električne cestne železnice v Ljubljani. VIII. Finančnega oJseka poročilo o dopisu županovem glede priredbe mestne efektne loterije. IX. Direktorija mestnega užitninakega zakupa poročilo o v letošnjem! prvem poluietji. X. Ragulačnega odseka poročilo o raznih odkupih. I - (Dražbe sv. Cirila in Metoda) XII. ve- I like skupščine p. n. udeležniki se uljudno prosijo, da I se obilno udeleže skupnega obeda na Staoaarjih v četrtek 5. t. m. Za dobro postrežbo, jed in pijačo bo skrbal shvaostni odbor v Škofiji Loki, pri katerem naj ae skupsti narji z g 1 a a e veaj do da« 4. t. m. — („Radogoj" ) Vslid nesklepčnosti občnega zbora dae 31. julija t. 1. poiivlja društveni odbor „Rtdogoja* vse člane, da ee 14. t. m. ob 6. uri ade* leza v novic sklicinaga občnega zbora; komur pa to na mogo3e, oni blagovoli naj poslati odboru pooblastilo. — (Predavanje o občni pridobnini.) Trgovski in obrtna zbornica vljudno naznanja trgovcem in obrtaikom, da je nemško predavanje o ob'ii podobaini, o napovedhi (fatiranji), o vstanav-ljanji davčnih družb, in o volitvi v pridobninske komisije v sredo, 4. avgusta t. I. ob 5. uri popolndne v telovadnici ptve mestne deške ljudska šole (K jmenakega ulica, prej Poljska ulica), ker je v torek v istej dvorani seja občinskega svetu. — (Pri občnem zboru L ženske šentpe* terske podružnica sv. Cirila in Matoda) dae 26. jaliia sa je odbor tako le astaaovil: Prvomast-niča g Ana dr. Zarnikova, namestiica goipa Marija Grošelj. Blagajaicaeio•: gospa Marija Terčak, namestnica goapic« M ci K ip »č Zipisaikarica: gospica H*Jena Bavdek, naraestiioa gospa Papina Dav. — („Slovensko planinsko društvo1 ) Dijaki, kateri žele izkaznic, naj se izglase v drašt.veai sobi v „NaroJnsm domu" popolndne od */42. do " 43. uri in zvečar od 7.—8. ure, kjer jih takoj laako dob*. — (Trgovska šola v Ljubljani.) 25. jalija končalo sa je šolsko leto na i iit ijh.iji trgovski šoli. Gremijalno šolo, ki iaaa pripravljalni tečaj ia tri razreda, obiskovalo je 9 L učeaoev, privatno trgovski šolo g. Mibra pa v d/eb tačajib 107 učeucev. K oprostilni skušnji na grem jalni Šoli oglasio sa je 14 učencev d:ug*>ga ia tretjega razredi; 13 r*rt**r-,c...v je napravilo izpit z dobciaa uspehom, jeiea pa mora ponoviti izpit čas dva masica. Prvi tečaj privacia trgovska šole itnal je tri piralalke in aicar jadaa s srbskim, jedao z neonskim iu jedao z italijanskim učnim jesikom; za slovensko učeuca sa, žal, Še ni otvorila posebna paralelka. V obah šolah j« bilo po narodnosti 06 Slov^noev, GO Netnoev, 39 IIr»atov, ia Srbov, IG Italijanov ter po 1 Francoz, Midžir in Kaman. 10S učencev je bilo iz Kraajske. l>o. daj je obiskavalo tukajšnjo trgovsko šolo, ki je bila ustanovljena 1834. leta, 10.335 učencav. Prihodnje šolsko lato prične se 1. oktobra. — (Orglarska šola) Kakor poroča „Cer-kveni glsabauik1*, je dobilo 9 abitarijentov oaenje-n*>ga zavoda spričevalo sposobnosti, 2 maj njim s Blabejšo kvalifikacijo. Novo šolsko leto (21. letnik se odpre dne 20 septembra. — (I. splošno kolesarsko društvo) imelo je včeraj hvojo drko Šiška Medvode pri najlepšim vremenu Dirke udeležilo se je 12 kolasarjev. Prvi je prispel na cilj Šiška M »d vode in nazaj g. Speil Veličan v 40 minutah 55*/i sekundah, drugi g. Milan Krasna v 41 minutah 51 sekundah, tretji g. Fran Primožič v 42 minutah. Po dirki razdelila so se zmagovalcem dirila. Oo 4. uri pričala s-i je povodom dicke prirajana veselica na Koslarjevsm vrtu, pri katari je svirala domžahka godba ia je pevsko društvo „Slavuj4* is prijaznosti pelo nekaj lepih točk, mej temi je posebno omenjati krasnega „Pastirja", ki sa je moral na občo željo ponoviti. Veselico je obiskalo primeroma mnogo občinstva, katero se je ob petji -.Slavca" in sviranji domžalske godbe dobro zabavalo. — (Stavbena kronika ) V teku zadnjih štirinajst dmj so razna stavbana dela v našen mestu zopet znatno napredovala, vklub tonu, da je dvakrat jih oviral nekoliko dež, na drugi strani pa nove poškodbe v hišah, ki so bile že do cala za stanovanje pripravljene. Rači moramo, da je stavbeno gibanje letos v Ljubljani živahno in da ga ne motijo niti posvetne skrbi niti — podzemski „dreg'jaji" — kakršen je bil n. pr. oni 15. t. m. Rizne priprave za elaktričao razsvetljavo so po celem mestu v najlepšem tira, ia izvršujejo se ca dela tako po javnih postorih kakor tadi v privatnih poslopjih. Poslopja elektrarna je pokrito, in se že ometava, visoki in močni dimnik je dograjen in varao zvezan z železjem. Nekaj kanda-labrov je že postavljenih, ostali slede prihodnje dni. Na Poljanski cesti so se koli oditraaili, ker se bode položil ondu kabel. Vsled tega napredka bo-demo imeli v Ljubljani že meseca oktobra električao razsvetljavo v tira. Pretekla dni dogradili iu pokrili so: Na Z98chkovih zemljiščih novo dvonadstropno hišo mestnega učitelja g. Fr. Bahovca, jedno Gorupovih hiš na Rmaki cesti, jednoaad-Btropno hišo Alojzije Blaznik v Prulah, jednonad* stropno hišo št. 10 ob Enonski cesti in gospodarsko poslopje g. J. Foederla v Kolezijski ulici. Podiranje nunskega samostana in arkadnega dela v Gradišči je dovršeno; „Katol. domu so te dai pričeli ometavati in Bnažiti, ibtotako Pongračevo hišo Dvorskem trgu. Nova hiša kateheta g. J. Smrekarja je dograjena in pokrita. Meščanska hiša je dograjena bliza druzega nadstropja. Pri artilerijski vojašnici je dograjenih ia pokritih že G poslopij; dve nt a se pričeli ravnokar graditi, a dve drugi sta tudi dograjeni, in bodeta prihodnji teden pokriti. Nekaj novih hiš se Se suši, nekaj Btarih sa zJ j vendar le prenavlja, kar je iz olepševalnih ozirov zelo umestno in potrebno. Pri deželni bolnici ee postavlja te dni v ozadji kamemtna podiaga za ostali del žične ograje; pri „N*rodnem doma" je vrt z lično cunjo že zavarovan. Pri cerkvah se zidarska (pri frančiški in št. peterski tudi slikarska) dela nadaljujejo. Do konca oktobra sa imajo lesene baraka z raznih mestnih prostorov odstraniti, da zginejo s tem zdaj gotovo že odveč nepotrebni sledovi in spomini na predlansko katastre fo. Na Spodnji Poljanski cesti zgradil ja zadnji čas A Ver-hovec ml. novo jednonadRtropno hišo in sa Sv. Petra cesti pričeli so gradili Irki'evo hišo. Na Starem trgu je »radnja Plavč-^ve, Umkove in Pokove ter na Sv. Jakoba trgu Đ»*hovćeve hiše v daljnem tiru. Nezgodi "t« se v pretfkbh dn^h dve pripetili — (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija t. 1- vložilo je v mestno hranilnico ljub Ijansko 770 strank 209 858 gld. 79 kr„ G90 strank pa uzdignilo 453 019 gld. 88 kr. — (Napadena mestna policijska stražnika ) V soboto po noči napadli so trije razgrajači Miha Marinovič, Jože Simec in Jukob Stajdohar, d-Mvci pri kranjski stavbi neki družbi, na Turjaški cesti stražnika PodrebrrŠka, k-r jih je opominjal, da >>e smejo pati. Stražnik je bil v veliki nevarnosti, ker so vsi trije planili nn t>jega. mu odvzeli in z'cmili sabljo in ga akušali podreti na tla. Ker le niso mogli stražnika premagati, no pobegnili, Htražnik pa je tekel za njimi in je dva ujel m aretoval. Stražnik je bil na obraza, ker ga je jarfon razgrajačev za obraz dižal. lahko telesno poškodovan. — V noči od 30 na 3 ' m. m. lutal je nekdo skoz strešno okno „pn Slonu" prav debelo kamnje na straž >ika Ivana I) biogerja, ki je stal na stojišču pred Gnez-dovo kavarno. Da bi bil kamea zadel t>tražo>ka, bil bi ga bil gotovo težko telesno poškodoval. Ta napad izvršil 8e je iz maščnvaoja, ker je atražuik J Jo binger vsled svoje strtgoiti pri nekaterih osebah, ki ee večkrat pri uhoču k „Slonu* naslanjajo na zid, nepriltnbljen. — (Nezgoda ali poslušen samomor ) Franc Bar, trgovntci pomočnik na Mariju:.«m trgu št. 1, prišel je v,-r.., popo>ud«e sam »a Dunajsko cev-1 o in vzel li.nkarja ter so je odpeljal v deželno bolnico, kjer je izpovedni, da ima kroglo v prsih, ker se mu je pri snaženju eprožii revolver. Ta izpovedba pa baje ni povnem verojetna, in ni izključeno, da se je Bar sam nntrelil. — (Tatvine ) Alojziji Šibenik, poeestoikovi hčeri s PleAivca, je včeraj pri porejunkali ukradel neznan t*t iz žepa denarnico z dvema goldinarjem*. — V soboto po noči zasačil je mestni policijski stražnik na Pcgai'arjeveaa trgu pri baraki R. Miklavc neznanega človtka, ko je skušal barako odpirati. Ko je tat z-pazil etraenika, je pobegnil in stražniku v temi ai bilo mežuo ga zaslediti. Dotični človek je srednje postave, ima sivo obleko in rujav klobnk. — (Fedagogiško društvo) j« pri občnem zboru v Krškem dne 29 m. m. izvolilo delegate za zborovanje pZaveze" v Celju. Poročilo o društvenem delovanji v preteklem letu je zbor z odobrenjem na znanje vzel. Društvo ima 38 gl. 30 kr. preostanka v blagajni. Prihodnja društvena knjiga se izda v jeseni. V odbor so bili zopet izvoljeni gg : — J. Bezlaj (prodeednik), Iv. Rupnik (t«jnik), Fl. R.iz man (blagejnik) ia Iv. Ltpajne, J Ravnikar, dr. T. Romih, A Šent. Društvo je dovolilo po 2 gld. podpore za Močnikov in Tomšičev spomenik. Gosp. J. Ravnikarju pa 5 gld. podpore, kot. zastopniku slovenskega učiteljfitva pri zboru uč-teljskepa društva „Uaf?edui jednota spolkn učitelekyhK v Kutni gori dne 8., 9. ia 10. avgusta t. I — Obširaeje poročilo prineso strokovni listi. — (Nesreče ) Dne 28. m. m. je strela užgala hišo posestnika Janeza Trčka v Veharšah, občina Rovte. Ogenj je upep. HI hišo, hlev in skedenj mnogo orodja, 700 stotov sena in več drugih pridelkov. Zgoreli so tudi 3 voli, 4 teleta iu 2 pro-sič-v Škoda znaša 8000 t*ld. — V loovekem je strelu užgala koeolec. Jež Zupančiča, škoda, katero je naredil ogani, znaša 200 gld. — V Aržišah je pogorela h ša Jož Kantclca, ožgal je pogorelčev IVa letni sin. — Utonila sta v Pluski 25letni Nace Grablovec p. d. Dogovrujšnikov in Janez Jakoš. — (Novaštifta pri Gornjem gradu ) Naš vrli občinski zaslop e v seji dne 25. julija t. 1. na predlog občinskega odoornika g. Jožefa NadveŠ-nika sklenil z navdušenim odobravanjem soglasno, da popolnem odobrava naredbo visoke c. kr. vlade glede jednakopravnosti češkega jezika z nemškim, ter zahteva, da se stori v kratkem jednak korak gledo cislitvanskih Jugo Slovanov. Bridko obžalovaje naredbo vis. c. kr. naučnega ministarstva glede od* prave celjskega utrakvističuega gimnazija, sklenil je obč. eastop v isti seji na predlog že zgoraj omenjenega predlagatelja od svojih zastopnikov zahtevati v vis. drž. in dež. zboru z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi delati na to, da se gimnazijske vprašanje v kratkem postavi na trden temelj. — (Zaveza slovenskih učiteljskih dru itev.) Za glavni zbor so oglašeni sledeči predmeti »a predlogi: 1. Nekoliko misli o vzgojnem smotiu ljudske šde. Poročevalec g. Henrik Ssbreiner, ravnatelj c kr. učiteljišča v Mariboru. 2. O Ebenbo-t novem šofokeja predlogu. Poročevalec g. Dragotin Česaik, nadučite'j v Predoaljah pri Kranju. 3. Predlog »Zav^ae slov. učit. društev", naj začne izdajati ai-stemat.čao erajeno učiteljsko knjižnico, bode ote-mtljftval g. Vekoslav Strmš*k, šolski vodja v št. Petru un Mtdv. s^lu. 4. Predlog, „Zaveza slov. uč.t. društev* naj na pristojnem mestu deluje na to. da se bodo o i zd. j zanaprej nastavljale kot suplenti oz.roma supieatmje na ljudskih šofah k večjem je diao In tako osebe, ki so dovršile najmanj 3 letnike učiteljišču, ali vsaj 5 razredov kake drage srednje Sole, in ki se zaveiejo, da napravijo potrebne izpite do določenega obroka, bode utemeljeval g. Frančišek I! in r, učitelj na Črečni ca h pri Vojniku. 5 Šolski muz j slovenskega učiteljstva v Ljubljani Poročevalec g. Jakob Dimnik, učitelj in ureda.k v Ljub Ijani. — Resolucije: 1. „Zaveza slov. učit. društevJ ustanovi proslavo in spomin na plodonosno 5Qleteo vladanje Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefe I v L ubijani šolski muzej slovenskega nčitnljstva ter ga al j v-eni otvori le-ta 1898. ob priliki X. glavne skupščine, ki s« ima vršiti v Ljubljani. 2, Slavni direktorij „Ziveze" sa obrni z okrožnico do vseh okrniti n iteljskih društev, da bi blagovcltla prispevati prvo leto po 10 gld., vsako nadaijno leto ila, katero iidaja Juhj Laurenčič in tiska Jofij Szelinski, c kr. vse učtliščni knjigarnar na Dunaji. Dalo izide v 24 zvezkih a 1 krona. 4. zvezek popisuje v češkem, poljskem, italijanskem H nemškem jez>ku naizna-menite ša letovišča na Češkem. Zrezek obsega 10 »lik: Karlove vari, Marijno kopelj, Ftaucove vari, Heb s kopališčem, z zgodovinsko slavnim gradom in h „ČJrmm Btolpom8, Cesarjeve vari, Giesshiioel-Pachstein, kopališče Konigsvvart, različne gorke ia mrzie zdravilne vrelce i. dr. Tisoči in tisoči hiia vHđko leto v krasna češka letovišča; tudi S ovenoi in Slovenke iščejo često oedi zdravja ia razvedrila, zato bodi ta zvezek posebno toplo priporošen. Dunaj 2. avgusta. Za okraje, zadete vsled vodne katastrofe, namerava vlada dovoliti izredne kredite. Deželni šefi so že dobili naročila, skrbeti za varnost ljudij itd. Dunaj 2. avgusta. Dunav grozilno narašča. Deli mesta ob reki pod vodo. Fran Josipova železnica ustavila promet. Praga in Budejevice sta poplavljena. Dunaj 2. avgusta. Cesar podaril za žrtve povodnji na Češkem 30.000 gld. Cesarica uvede zbirke v Išlu. Praga 2. agusta Voda odnesla polovico sodnega poslopja v Maršavu iu blagajne s sirotniskim denarjem, Praga 2. avgusta. V Hebu sj nemški hišni posestniki včeraj vsem drž uradnikom, tudi okr. glavarju Stadlerju, ter vsem Češkim strankam odpovedali stauovauja. L.VOV 2. avgusta. Slavni poljski pesnik Adam Asnyk je danes zjutraj umrl. Ta&in 2. avgusta. Socijalisti so razgnali poljski shod. Na shod je prišlo nad G000 udeležnikov, mej njimi mnogo poljskih državih in deželnih poslancev. Michejda je utemeljeval resolucijo, s katero se zahteva jednako-pravnost poljščine z nemščino pri vseh uradih v Šleziji, in podržavljenje težinske poljske gimnazije. Ker predsednik, posl. Swiežy, ni hotel dati nekemu socijalistu besede, so socijalisti onemogočili nadaljnje obravnavanje. Berolin 2. avgusta. Hohenlohe odstopi v kratkem. Bulo\v mu bo naslednik. London 2. avgusta. Vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo in z Belgijo. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice. Na progi Solnograd-Inomost Bregenc c. kr. državnih železnic sta se za čas od L. julija do 30. septembra t. 1. vpeljala nova brzovlaka št. 107. in 108., na katere je potujoče občinstvo prav posebno opozarjati. Kakor je razvidno iz voznega reda, vezeta ta vlaka najpriljub-Jjeuejsa kopališča iu letovišča ter sploh turistiške l>ostaje ob Gisela iu Arlberg železnicah, kar mogoče ugodno, a tudi za zvezo z Dunajem, z luomostom, južno Tirolsko, Italijo in Švico je izvrstno preskrbljeno. Te mej narodne zveze so se dosegls s tem, da vozita vlaka jako hitro za 1 uro 39 minut, oziroma za 1 uro menj, kakor drugi brzovlaki. Vozovi I. in II. razreda pri vlakih so jako pripravni, narejeni na štiri osi, vrh tega pa je pri vsakem vliku restavracijski voz. Cene so i3te, kakor pri navadnih brzovlakih. Bratje Sofroll! Za društveni izlet v Celje k hla-goslovlj>nju zastave „Celjskega Sokola" in filocj-sni otvoritvi „Narodnega domau dne 7. in 8. avgusta t. I. vr.;e ae redovne vaje v torek četrtek in soboto zvečer od 1 ,0.— V'. 10. urp, katprih naj bo gotovo ndeleie vsi Sokoli, ki hoto nastop'ti v drnAtvini oblaki. Natančnejši vspored za odhod itd. ee bodo Se naznanil. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1897. Na zdar! Odbor. Avstro-ogRTola plinova lanoiZigalna irjfta. Plinovi samoužigalci. Epohalna lanajdba. Samonžlganje plinove žarne Inei na kemično-mehaničnem pota brez električnih vodov ln baterij. NikakorSnetra raztrganja tarnikov. kakor pri raCttJh električnih nžigalcih. (lUBl—3) Vzpuhanje plina ali plinova eksplozija izključena, Glavna zaloga pri: Karolu Oswald c£ Co. tovarna bronastih lestencev in kovinskega blaga. Dunaj, III., Seidlgasse 23. Iz m adr.cuii lista. irtr-.i!nr i* l i < i. -« h u i U n *• . avgusta v Novem mestu Ga.šparja Jelovfieka posestvo v Petkovrn, cenjeno 4'.»77 gld. In Ivana M a z i j a zemljišča v Rovtah, Ceejena 4218 gld, obe dno 6. avgusta in 4. septembra v Logatcu. sukni* lovi*. Dne 19. avgusta 18I>7 ob 9. uri do-polndne oddajal se bode pri okr. glavarstvu v (''rnomlju lov občina O rađao v zakup potom j«vne dralbe, In sicer za petletno dobo od 1. julija IH'.»7 do 30. junija 1902, Zakupni pogoji ao istotam na vpogled. Umrli so v Ljubljani: Dno 2'.). juliju: Karol Vodnik, delavčev siti, 23 dni, liadecke^a opsta St.. 4. oslabljenje. Ime 80 julija: Janez Čarman. sprevodnikov sin, 2 leti, Vodmat 5t. 01, hožjnst. — Rudolf Smerkol, čevljariov sin, let, Kongresni trg ftt. 17, osi ibljeiije.— Jane/. Bisovlflar, posestnik, 7ti let, Kohze»sko ulice st. 30, ostarolost. V deželni bolnici: Dne 427. julija: Marija Ambroz ifi, gostija, 80 let, oatareloat. Meteorologično poročilo. ViAma nad morjem 3<"j£ m. "c ■-» 'Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe-ratura v C Vetrovi Nebo vi krma v mm. v 24 urah BI. B, zvečer llVi- B 13-7 bresvetr, jasno 1 '8. 7. zjutraj M. popol. 782*9 73' «6 127 24*1 brezvetr. si. jzah. megla jasno ■ 9. zvečer 780*8 lsa si. jzah. skoro jas. n 7. zjutraj 2, popol. 731*8 781*2 15 ft 20*9 sr.sever si. s'.ali. jasno nevihta o-o Srednja temperatura sobote in nedeljo 15 8° in 184 za 3 99 in Ta0 pod aorraalom. dne 2. avgusta 1S97. ?*nrni drAavrsi dolp » notah . . , . 101 |M skupni drfb.ni dolp v erehrT-. >o2 „ K^striiska zlata rrcnta ....... 121 %VBtri?aka krcnaka r*-»tn < ' '1 » dfrtnk* zlata renta 4"/,. ...... S perika kror..ska ronta i";...... 100 , %vctro-opercke bančne delr.oe II Kreditne del-ic:a ... ..... (> ' . Ciondon v.'*»tn........... '1'* Necilki dr*, backovci *•« 10 ■ mark . , fO mark........ ... ti IG frr-Jik^v........ . . [trlijar^k. br.nkovc«......, . '.6 , 1 kr. cekini ... Dno 31. julija 1397. !•/. državne sreCke i« I. »8M po gld. lr>7 gld, Državne srefike iz 1. 18o4 po 100 gld. 18S f Dmava rug. srefike 6°/0 po 100 g) J. . . 129 -. Zemlj. obfi. avstr. 4',,9/0 zlati zaat. lintt , $\y „ Kreditne smfike po 100 gin...... 9 1 I Ljubljanske srečke......... -2 Bndolfove Brefike po 10 f»lo...... 2ij Akcije anj»lo-aviit.r. ba^.ke pe i 'O I SI r'-au'wav-drr.ftl. velj. l 50 i r- m 1 »J i."} " ti Zahvala. Za mnegostrvilro dokn/e is', rcnega sonitja povodom smrti našega napozabnega sina, oziroma brata Ernesta Majstra za darovane prelepe vence in sf" il'i<> spremstvo k zattiijemu počitku, tako na R »Veku kakor v Mengšu, dalje za mnoge konaolencije, izr-kava vsem najpresrčnejfto zahvalo, zlasti 6e čfi. duhovščini, in gg. postajennčeliiikom.i 1> utu in KovaStl ter sploh vsakemu, ki se nas je spominjal v teh žalostnih dneh. Na Rakeka, dne 1. avgusta Is'.i7. (1135) Žalujoči ostali "^^fci .... AUkjfž Gospodu lekarnarju Piccoli-ju ■v 31i3*v*>"tol1 avanl. Poilpisani si nsoja VaSemu blagorodju naznanjati, da se je vposlana želodčna tinktura (Tinctnr.i Rhei COm« posita G. rioeoli) z dobrim vapehom vpurabljala pri že-lodčnem in črevesnem k;.taru, kakor tmli pri jetrnih in žolčnih boleznih. H >liii kr., poštnina 3 kr. — Dobiva se pri : .1, CariOIltllli-jll (1133-1) knjigarna in glasbena trgovina v Ljubljani. Jednonadstropna hiša s 4 stanovanji, 8% čistega dohodke, ae po eeaif pi-mlik. — Vpraša naj ee pri Adolfu Ifiaii|»t< intimu. Sv. Petra cesta Št 41 (in3_i) izurjen v mannfak^urni in konfekcijski stroki, izvrstni prodajalec, ee proti prav dobri plači takoj vzprejme pri gospodu (1120—1) I ?onl»oA'i«Mi v IiTjivlovoia. Ces. kr. avstrijske državns železnice. Izvod iz voznega reda t-»?.Ja,viioir^ od 1. J-a.ri.I3sc lEJST. Otdlio«! Iv b}iihlj)»«»e (juž. kol.). Proga 6oz Trbli. (962-173; n'i IV. nrl 6 min. po DOĆI osolitil vlnlt ▼ Trbl*, n^lUk, (Vlnvco, |V*nMllafBtM. I.lirlinn; ivk T Trbl-.1:, Vontut.nJ, Holjnk, Colovoc, Kr«rr.oni-(*ntw, I.jnbno, T*nn»j; <:n» R.-»l*tl.;*l t KolnORrri.t, ve>i Kloiii-Kcifliiiif » 8toyor, Kine, llminjovloo, 1'ljionj, Marijino vurl, Hob, Kr .neovo vari, Knr!')v<> v iri, Prago, r.ipbko. — Ob 11. url fiO min. dopolnilno oiobnl -v\nX\ t , bit, PontKbel, ltoljak, Co^otoc, I^Jubno, lelatbal. Otmal —Ob i. tiri ] niln, poju.lu>tno onol-iii Tink r Trli/., Ho'Uk, Oolovoc, KraiinoiiBrnata . .. Hr.liUial t Hnlnocrml, I.«tid-Oa»toin, Zeli uli le«oru, bionaal llroKovo, Ctuih, G«nevo, Pari*; čn« Kloin-RolfHnu t »ii«fyr, lAna, Hurtaje-vUm, Plsoaj, 5I»rijine vvre, Ileb, »»neove vara, Kurlovo vam, Pruipi, Iitt>.-'ko. OimnJ vta Am"t«lton. — Ob r>. uri 3'i min. popoldni OfODIll vlaV v l.p«ri»-IHi!ii, "b ni"li'ljnli in i)r*/.niklh.)— Oh 7. uri 40 min. bvoćo^ oiiibiii vUk v ro joanna, r.«u t-<4;\itri:.»( lijubna, Oolovca, liincft, Pomabla — Ob *. nri fi7 min ; OMbal yUk a Dunaja, LJuin.a, Solathula, noljaka, Oelovoa, Vrumenafeato, PontablA. —Ob 9. nrl 6 ron . »vncer oaolml vlak a ODiaJs. I rnaUttoii in LJnbnO, 1» UiiskeHa, Praao, Krauoovih varov, Karlovi!, varov, Uebsi, Marijinih vaiov, P)«njtt, Budojavia, Tiinoa, Stoyra, Solaomd«, )li>Hnltf». Oelovoa., Pontahte.—<>b lO. uri BO minut zvećor osobni vlak It,- U ,-itii i* (le ob nedeljah Ia pvaanUcth) Proga lx Novega mesta ln lz KoAovJa. Ob u. url 19 min. ajutruj mota,ni vUk. — Ub a. url it min. popolndne moaaiil vlak, — Ob 8. nri bt> min. oveuer cieaaul vlak. •> nedeljab ln r • ...i.:» 1 Prlta«>(l v I.|is>>l|Kno (dr2. kol.) la Hniimlkn. Ob 6. url 68 mtu. ajutraj, ob 11. uri 8 min. dopuludne, Ob 6. nt 10 tafi. »vooer, ob 9. nrl 6b miu. aveter iPoalodiijl vlak lo-jb nedeljab In praanlklh.) priporoča Narodna Tiskarna. Prevzetje gostilne. SI ivnemn občindvu uljudno naznanjava, da prevzamova dne 3. avgusta letos gostilno ,,pri slavcu" v Predi!nih ulicah v novi nisi gosp. Jenka. Postre 'l.i hodova cenjonim gostom z dobrini dolenjskim cvičkom, raznimi drugimi pristnimi vini tor ■/. gorklml m mrzlimi Jedili. Na r.i pu|;i o ho tudi sobe za prenočišča. Za mnogobrojan obisk bo priporočata Ivan in Marjeta Gorjup (ll.'H) prejo „pri Figovcn". Najtečnejša umetna hrana otrokom je, kakor Bpln&no priznnvajo zHravniki, |»opolii4iniH, hi.rnbn pro-tlia Frana Ciacomolli-ja L dunajska otroška redilna moka dobavitelja druStva c. kr. državnib uradnikov avstrijskih ZD-u-zn-aJ, XVI, Hobeit X3l£Lm.exlIxig-gra.s©a 1. 0-.''"'""> luuotinn aprloeval iu i»rizimluiii pisem. IPaV Velika Ikatlja 80 kr., majhna 4.r> kr. H>ffi (880—15) y.nUt-n pri g. lekarnarju H. Mardetaeb1»eger«ja ,pri zlatem orlu" v ■.|ubljmil, l'r<'Nlruov Ir« Al. a. Dalje v vsi-h lekiiniab in drogerijah. CIRKUS HENRY na trikotnem travniku poleg Lattermannovega drevoreda Predhodno naznanilo. Usojam si s tem velespoštovanemu p. n. obcinstvn in c. in kr. posadki v Ljubljani naj daneje naznaniti, da bodem s svojo uajskrbneje sestavljeno družbo umeteljnih jaliačev» obbt.ojcco iz 100 osob s 60 prekrasnimi konji kakor tudi najbolje dresiranimi sloni, opicami, medvedi, psi itd. itd. v kratkem s separatnim vlukom dospel v Ljubljano in da bodem imel čast, prirejati vrsto fLcšT 20 predstav v viSji Jahalni nmetnoatl, konjaki dresuri, gimnastiki, baletn, opremnlb pantomlmah, a produkcijami raznih dresiranih zlvallj. Zajedno »i usojam v naprej dati zagotovilo, da se ne bodem bal ne truda ne troftkov, da si obranim svoj 2o preje pridobljeni dobri glas, in da si pridobim daljno naklonjenost p n. obiskovalcev za mojega bivanja v Ljubljani. Otvoritvena predstava se svoječasno v tnkaj&njih dnevnikih in s posebnimi lepaki naznani. Predprodaja vstopnic v c. kr. glavni tobačni trafiki na Mestnem trgu. PriporoCuje se najbolje p. n. prebivalcem in c. iu kr posadki v Ljubljaui, beležim z velespfiBtovanjem Henrik Koschke (11 J2' ravnatelj In lastnik cirkusa lle:iry. Izdajate!* in odgovorni urednik : J o u i p JN o H i. Lastnina in tisk „Niirodne Tiskarne**.