24. številka. Jct 1398. 24. fskraTarJ* 1898.) Tečaj XXIII ____ 1»kaja pa trikrat it tadaa ▼ taattk ia-rfaajik ob tOVkUi, 6«IHkUl ia •obotah. Zjatraajo ladanja ta- baja ob 6. ari zjutraj, ra&erae pa ob 7, irl rator. — Obojno iadaaje ataae: •i )odMBM«e . (. 1.—, iaraa Aratrtja t. 1.50 M tli BOMO . . . S.— . . «,M M loto . . . S,— . , , P.— aa raa teta ... 19.— . . . 18.— Horsieles le plaćavatf aapraj aa nniki taras pritatMt aaraiaiaa m aprava aa ezlra. faaaai«na itonlko aa dobiraja v pro-dajalaicah tobaka v Irstu po S ari, Iit«» Trata pa i avl. EDINOST Of laal aa raftaaa pa tarifa v poti tu aaalora a dabaiiai toka«! aa pla plaču praator, kolikor abaaga navadni * r*a ■... Poalaaa, oaaartaioa la javna »huli. vaAI oglasi Itd. ao računajo po a ▼al doplai aaj aa poftilj^ja aradaiAt*-i alloa Caaaraa M. 18. Taaka piaaao aa k biti frank orano, kar aafraakoraaa aa -j ■projomajo. Bokoplai aa aa rraftaja. Ha»o4aino, reklamacij« la ogiaat «pr«~ jeoaa upravniitvo alioa Uoliuo plo oolo hit. S, II. aadat. Naročnino la oglaaa je plaiarati loeo Trat. Odprta r«kT.w* eija ao aroate pcmiM, C I F »Mn»&H J« Mt^i Vfpjviši reskript in razpravni jezik v deželnem zboru istrskem. D« ponovimo na kratko: v II. seji dežel-nega sbora istrskega dne 19. t m. je vaprejeia italijanska većina zbornice predlog poslanca Bar* toli-a in tovarišev, kateri« na je italijanščina proglasila kakor jedini razpravni jezik te zbornice. Poslanci hrvatskega in slovea.«kega nareda 0.0 atavHi istodobno protiprodlog z izjavo, da je predlog posl. Bartoii-a protiustaven in nezakonit. Večina je vondar odobrila predlog pesi, Bartolia, a nadim poslancem ni preostalo draža?*, nego pogoltniti to najkujo krivico, ali pa zapustiti zbornico, dokler ne vidijo, kaj poreče na to Oni, ki ima pravico, da potrdi ali ne potrdi sklepe de< ielnega zbora. Slovensko'hrvatoki poslanci so ae odločili za ta drngi korak. Ostavili so zbernieo po seji dne 19. t. m. Med tem je prišel c. k. odlok, katerim se rečeni sklep deželaozborske večine proglaia nepravičnem ter nasprotnim državnim temeljnim zakonom, kateri zakoni dajejo jednaka prava vsem jezikom in narodnostim v Avstriji. Ta naj vili reskript je priobčil vladni zastopnik v seji dne 19. t. m. Najviši sodnik, njegovo Veličanstvo, naš cesar in "kralj, dal je naiim prav in oni so so mogli mirne doto povrniti v zbornico, da vrie dalje svojo poslansko dolžnost. In tako so tndi res storili naši poslanci: vsi so že zopet v Palju, na svojem mesta kakor branitelji in beritelji za prava naroda hrva-akega in slovenskega, kakor zagovorniki splošnega prava, kakor jo iato izražene v državnih temeljnjik zakonih države avatrijsko. To je na kratko zgodovina najnovejo italijanske drsnosti, ki jo prisilila krono samo, da je posegla vmos se svojo roke: čnvarieo pravico. Tomo, da jo vea dogodek to saan naiim čitateljem, vondar amo ga načrtali tn le enkrat na kratko, ker moro služiti v popolne kateristiko Činiteljev, PODLISTEK. Predaja straža. 41 BOKA*. Poljaki iplaal Bolealav Pria. Poalovaail Pairavski. „Naj vam Bog pomaga in najsvetejša Devica!" ji je blagoslovila žena. Molčeči Ovčar se je priklenil do tal in Polž, a klobukom v roki, ju je pospremil do jarkov. Povrnivši ae od ondot je jel ■ vročinsko naglico dajati naročila: .Pripravi Noža maala; ti Magdalena natrgaj kopo najlepših kumar, a ti Matija, vzemi vreči ter stoci za Aodrejćkem k vodi po rakov... Hvala Bogu t toliko že nikdar nismo stržili... Treba jo, da si v nedeljo knpiš nov robec in Andrejčku nov telovnik T ta nameni..." „Sreča jo doila v naie hišo", je rekla nič snanj ganjena žena. .Robec pa je res treba kupiti, iicer ne bodo verjeli v vasi, da amo iztržili toliko denaija". •Le to mi li prav všeš, da po novi eesti bodo veaili brez konj", je dodal Polž. .Toda kaj zato, to ni moj greh". Proti večeru je odpeljal zemljemereem kupljene reči ter dobil nova naročila- O merjenja te* lezniške proge imelo je opraviti dokaj gospftde, ki so imenovali Polža za glavaega zalagatelja. Pro- ki v tužoi pokrajini istrski uprizarjajo svoje orgije, v karakteristiko obupnih bojev sploh, ki jih mora biti rod naš za svoja najprimitivneja prava — prava, ki niti ne bi smela biti predmetom kakega vpraSasja. Kdor i/, takih uzakonjenih pravio ustvarja kaka „vprašanja", ta pripoznava le, da je sovražnik zakonu samemu. ▲ ker je zakon povsod na svetu okvir pravice in ker je pravica podlaga: medsebojnemu miru, redu, napredku, civilizaciji, morili in povspeševanja gmotnega blagestanja, moramo sklepati po vseh pravilih zdrave logike, da manjfiiuo zastopajača, a vendar gospodovalna gospoda istrska so sovražniki mirn napredka, ' civilizacije in javnega blagostanja. Sovražniki so i vsema, česar treba ljudstvo za svoje zadoveljnost. i Sebičnost je grda strast. In gospoda istrska so zapali tej strasti v vseh pogledih: v političkom, v narodnem, v soeijaiaem, a tudi v zasebnem tivljeuju. Da, mi bi trdili eelč, da je oni krutosti, ki jo kaže italijanska stranka v narodnem, po-litiškem in socijsinem pogledu, v veliki meri vzrok : zasebna korist, najumazenej* sebičnost izvestnih oblastnežev. Glavni znak umazani sebičnosti je torej ravno ta, dajoni, ki je zapal tej strasti, ne more biti srečen poleg druzih zadovoljnih, ampak mu moro renti sreča le iz nesreče druzih 11 Le tako moremo ometi nprav grozno administracijo v nesrečni deželi istrski, v prvi vrsti take moramo tudi umeti krutost, r katero odrekajo večini prebivalstva vsako pravo in sredstva za naobrazbe. Njim ' treba, da je to bedno ljudstvo v temi in nesreči, ker le ob beli in nesreči druzih mereje biti srečni | oni sami. Oni so boje trenotka, ko bi prišlo ljudstvo !vsaj do relativnega zadovoljitve v duSevnem in moralnem pogledu. V tej sebičnosti je glavni vzrok oni krateati, ki jim je žo vdrsgiS narekovala skUp, ki naj bi s jsdno potezo napravil iz državljanov, ki imajo po uzakonjenih določilih pravo do svobodnega, ustavnega, političkoga in narodnega življenja — samo sužnje, helote. dajal jim je torej kurotino, zabelo ter sočivj«, po coni, določeni po zemljemereih, sam pa je knpoval to robo v bližnjih vaseh ter ai a tem prislnžil marsikateri greš. Kmet jo občudoval darežljivost novih znancev, oni pa nizko eone sadežev. Čez teden se je oddelek zomljomercov prs* ailil dalje in Polž ter njegova tana sta ae prepričala po seštevku, da imata kakih petindvajset rabljev denarja, katerega sta dobila, da sama niata vadola kako, ne vštevši zaslažka za vožnjo in plačila za zamudo. .▲ko se le eni niso zmotili, ali ako jim morda Česa nisem odpeljal?.." mislil ai je kmet ter so skoro sramoval tega denarja. .Veš Neža", rekel je jodenkrat ženi, .morda bi bilo prav, ko bi odrinil za gospodi ter jim oddal ta groš P" .0 bedak!" jo zakričala žaaa. .Saj si vendar vsak barantač tako služi denar. Še hvaležni ti morajo biti, da ai jim prodajal piščeta po dva (poljska) goldinarja, ko so jih morali plaievati tidu po pol rublja...' .Toda kapoval sem jik po goldinarja". „A po Čem jih pa tid kupnjo?" Žid ni poljedelec ter ai niti krščen". .Za to pa oo pridobiva po dva goldinarja in po desetici na vsakem pišieto, ti pa si pridobil komaj po goldinarju. Sicer pa goldmarčok ni do- Že v drugič so uprizorili italijanska gospoda isti drzea naskok na avstrijske zakone in na avstrijsko nstavo. Človek mora res strmeti na drznosti, na taki trmi, ki koče izsiliti,|da krona potrdi nekaj, kar je ona sama proglasila že enkrat kakor nezakonitog na taki drznosti, ki zahteva, da ae krona sama pokaže svetnvliee kršiteljice ustave in zakoaof! A denimo,jda sedanji nositelj krona Habsbur. ni toli vesten zaščitnik ustave, da se ne bi čutil konstitucijonalnega vladarja, kakor se čuti v resaici, vendar moramo strmeti še vodnonad to laško gaspd-do, kako so si mogli domišljati le za hip, da jim obvelja oni vnobovpijoči sklep i Poleg dejstvo, da tudi za Slovane istrske veljajo ustava in zakoai, je tu še drugih ozirov, radi katerih so morali vedeti Italijani, da njih sklepu mora slediti le — moralna zaušnica. Na te obzire je namignil že ljubljanski ,Slovenec« v članku, katerega smo po* natisnili tudi mi v zadajem izdanju našega lista. Ali niso pomislili gospodje v večini deželnega zbora istrskega, kakov grozen prejudic bi ustvarila krona, ako bi potrdila oni sklep ? I Ali niso mislili, da bi izglede puljsko potem po vsej pravici posnemali v Zadru, v Ljubljani, v Gradcu, v Inomestn, v Pragi, v Brnu, v Opavi? 1 To bi aastalo pravo mesarsko narodno po vsej državi med manjšinami in večinami; ustava in zakoni bi postali le napisana cunja brez veljave, a ivoje vladaratvo bi nastopila — anarhija. In možnosti takih viharjev naj bi krona — tndi ko bi nje nositelj, povdarjamo to še enkrat, ne bil tako vesten čnvar ustavo, kakor jo —odprla vrata le ia tega vzroka, kar večina v deželaem zbor« istrskem ne zna ali ne mara biti pravična 1! Ali ao gospodje ros pričakovali kaj tacega ? 1 Ako so, potem treba računati, da gospodje aido le skrajno drzni v svoji krsti aobičnosti, ampak tudi smešno-najivni! O vsem tem jih je poušil cesarski reskript, ki jim je povedal, da tudi za istrske Siovans Ibiček, marveč darilo, ki so ti ga dali gospodje za trud." Besediei „za trad", sti pomirili kmeta. 8e-j veda ga je stalo to dokaj truda in gospodje ai j lahko toliko darujejo, kolikor jim je všeč. Gospodje iz Varšavo oči vi dno dobro plačqjojo trad, kajti grajščakov svak jo cel* za podano mu iapko dal Andrejčku srebrno štiridesotieo. Ker sta gospodar in gospodinja imola opraviti a zalaganjem zemljemercev, padla jo vsa žetev na Matijo Ovčarja. Kar ao poprej delali trije, ali vsi pot, te jo moral on sedaj opravljati aam. Se pred dnevom je zahajal na griče ter &o vračal z njih pesno v noši in žel, vezal snopje, atavil stege tor premišljeval: kaka mora to biti costa, po kateri vozarijo brez konj. Tidš, da so navzlic hlapčevi marljivosti dale vleče daljo nego navadno, je najel Polž na pomoti stare Sobiesko. Baba je prišla ob šoatih z neveliko ateklenico zdravila za rane na nogi. Do pelndneva jo tola aa dve osebi, prepevajo a debelim glasom take peomi, katerik so je aramoval eel6 Matija. Toda, ko je po oboda jela rabiti zdravilo, mošso dshtočo po žgaajici, jo je to zdravljenje tako prevzelo, da jej je srp padel ia rek. (Piido še). veljajo ustavne pravica, da tadi Italijani Istra sa 11* smejo postavljati izvan zakon« ali nad zakon, d« avstrijska ustava tudi v Istri ne dovoljuje inem, in d* ima slednjič t« ustava mogočnega laščitmka, pred katerim bi morali tadi istrski hs-gemoni pokorno akloaili tilnik svoj. Britka krogljica je bila to. Sramotno sa onega, ki je ne la dobil, ampak tu li aaslažil taka lekcijo ! 1 Pritisnen mn je na čelo znak krivičuosti in nelojalnosti do zakonov in nepoštovanja do čuvarja tfh zakonov .... Cesarski reski ipt, ki je auicil krivični sklep večin-4 deželnega sboia i*tskecra, in katerega itoaembndst je še pos-bno povekiana s tem, da j»* do*el tako naglo, ta reskript je re* trpka lekcija italijanskim kolovodjem v Istri. Sedaj bi ostalo It* de vprašanje, ali pomore kaj ta lokcija, ali je pričakovati poboljšanji in spoznanja med laško gospodo ? ! Vsi razi g , ki nam stopajo pred oči, vsi spom ni na ciinolosi te g ospod-', nam odgovarjajo na tc vprašanje z odločnim — ne! yuos deus perdere vnlt, denseutat prius! Bigovi sj jik udarili »lepoto. Zato zahtevajo in tnido zahtevali »« naprej, cesar jim ne morejo uati »ni, ki so branitelji mira, reda, zakona in pravice. Deželni zbor istrski. IX. uja dm 10. februvarja 1898. Poslanci K o z n 11 d in tovariši so stavili interpelacijo na c. kr. vlado radi hrvatske šole v Nmzinah. Interpelacija se je prečitala samo v tilijanskem jeziku. Interpelacija pripoveduje: V Ner^zinab, ki spadajo k občini osorski, se je sezidalo poslopje za šolo, v kateri je bila pred dvema letoma nameščena hrvatska šola. Početkom tega leta pa je krajni šoleki svst — ne dn bi bil koga vprašal o tem — namestil v tem poslopja izključ-ijivo itslijanfcke šolo; hrvatsko šolo pu je nastauil v neki hiši, ki ne odgovarja v nikakem pogleda, najmanje pa zdravstvenem. Na ntok starišev je odredilo ministarstvo, da se mera hrvatska šola zopet namestiti v prejšnjem poslopju, kjer je bila do začetka tega leta. Veliko trada je trebale, preduo se je izvela ta ministerska naredba. Trikrat se je moralo zauk&zati okrajnemu glavarja, da izvede to naredbo. Slednjič, ko že ni bilo drugače, se je hrvatska šola vendar povrnila na določano m p sto, toda odredilo se je zajedno, da jedna soba služi pol dneva za hrvatsko iolo, pol dneva pa za jedcu italijanski razred. To je samovolja, ki priča le, kolike nasprotnosti mora premagavati naie ljudstvo, predno pride do jedne šole. Interpelantom ni znan razlag, zakaj so v tem šolskem poslopju nastanili italijanskega učitelja ia mu odkazali 4 lepe sobe, ako je bilo poslopje sezidano za več'-airedso šolo, in ko se je pokazala potreba, da se rabijo tudi te druge sobe za svrho poučevanja. Interpelantje ne morejo umeti, kako se đsjejo učitelju 4 sobe, a zajedno ae jedna soba odteza potrebam šole; in zakaj da naj otroci no zahajajo redno v šolo, mesto da bi učitelja nastanili v kakem drugem stanovanju?! Iz vseh teh raa-logov se stavili interpelantje vpraianje: Hoče li zaukazati c. kr. vlada, da se v Ne-rezinab odstopi hrvatskomu učitelju toliko prostora ▼ šolskem poslopju, da bode mogel poverjene ma otroke poučevati po cele dueve? Pool. Bartol i je interpeliral vlado radi toga, ker jo bil zaustavljen sklop mestnih zasto-pov v Piranu in Rovinju, s katerim sta ta mestna zastopa pretestovala proti preraeščenjn deželnega zbora iz Poreša v Pulj. Posl. dr. D. T r 1 n a j s t i d in tovariši so in-terpelovali vlado radi napisov na državni železnici v Istri. Interpelacijo je dal predsednik prečitati sevsda samo v italijanskem jeziku. Ista so glasi: Že v seji tega zbora dne 15. februvarja 1894. stavil je spoštovani poslanec Mandid o tovariši vprašanje do o. kr. vlade radi napisov na postajah proge državne železnice istrske; radi oglasov, objav, tiskovin, voznik kart in o uporabljanja istih; radi »oznanjevanja od strani kondukterjev in postajnih služabnikov o prihajanju in odhajanju tlakov. Pritoževal se je, da se ua vsem tem popolnoma zapušia in ne raki hrvatski oziroma slovenski jezik, valie temu, da prebivalstvo ob tej progi po ogromni večini pripada krvatsko-slovenski narodnosti. To vprašanje je ostalo brez odgovora, a povdarjani aedostatki še danes niso odpravljeni. O istem predmeta in radi istik nedeeUtkov pritožilo so jo lanjsko leto občinsko glavarstvo v Pazinu naravnost na c. kr. ministeratvo za železnice. Odgovsrhjoče na to prošnjo je iste c. kr. ministerstvo v svojem dopisu od dno 12. deeombra 1897. Št. 17317/IV. priobčilo obtinskemn glavarstvu v Pazinu: ,da spremembe postajnih imen na e. k. državnih žoieznicah se morsjo — radi varčnosti — jemati v obzir lo tedaj, ko se vrši kak popravek, ali kako prszidavauje, ali novo zidanje, in se je s tena dotaknili imen istih postaj". Giedtt drugih večkrat omenjenih zahtev -ni bilo aikakega odgovora, torej moramo misliti, da izrečeno načelo velja todi za iste. Kako re*no je m^ljena gornja izjava, izhaja tadi iz tega, da so bile n. pr. lanjskegt leta na-tisaene nove vezne karte radi avedeaja kronske vrednosti, pa se na istih niti najmanje ni vzel ozir na hrvstsko slovenski jezik ia hrvatsko-slo-venska oznaienja postaj. Ker menijo podpisani, da trešek za priredbo napisov v hrvatskem oziroma slovenskem jezika na postajah ni tako velik in da ne treba dotikati se napisev v dragih jezikih, ter čakati radi tega, da se izrabijo obstoječi napisi — in ker menijo ua drugi strani, da vsaj c. k. vlada bi morala imeti na ovojih podjetjih malce obzira do prebivalstva onih krajev, kjer so ta podjetja, ter da bi morala urejevati svoje poslovanje po predpisih državnega temeljnega zakona o ravnopravnosti narodov, ne pa žaliti to prebivalstvo zapostavljanjem njego-vega jezika — si usojajo podpiaani vprašanj«: Ali j« visoka e. k. vlada pri volji, zadovoljiti zahtevam hrvatsko slovenskega prebivalstva v Istri v pogUdu na državno žHezuico v tej pokrajini, s tem, da odredi, da se bode jezik tega prebivalstva jemal v ozir in spoštoval toliko na postajaih imenih, kolikor v poslovanju se strankami ? t ulj, dne 8. februvarja 1898. Dr. D. Trinnjstič, Mandid, Sptnčid, Kozulid, dr. Stanger, dr. M. Trinsjsfcid. (Pri do še .) da jo torej smo lepih vspehov zložnega delovanja« Malorus Barvinski je povdarjal, da se j« v deželnem zboru postavil temelj mirnemu sodelovanju obeh narodnosti, kar je velikega pomena v jubilejnem letu cesarjevem. Zasedanje tega dež«ln«ga zbora se je zaključilo. Polltiike vesti V TRSTU« dna 23. februvarja 1898. K položaju Poročila iz Budimpešte pravijo, da se baronu Gautschu vidi položaj jako resen in kritičen. Neko poročilo pravi cel4, da je baron Gautsch že zgubil vse upanje do vspešnega delovanja v državnem zbora in da jo hotel že odstopiti, ali vedenje češko-nemških poslancev v najno-veji Čas je odločilo, da vztraja še nekoliko časa. Ako se uresniči, česar se je bati, in na kar silijo vsi nemško nac jonalni krogi, da bede namreč ob-otrukcijsko divjauje slavilo svoje zopetno ustajanje, tedaj da pride, česar se mora bati aleharni prijatelj ustavo in svobode: proglasi ae absolutizem iu ua čulo ministarstva stopi bivši namestnik češki, grof Thun. Glede dneva, ko se suide zopet državni zbor, ne ve ae ničesar pozitivnega. Ho, zaamanja kažejo, da dolgo ua bode več čakati na to. Taka znamenja so dolga ministarska posvetovanja in pa vest, došla iz Lvova, da se poslanci Javorski in drugi členi parlamentarne komisije desnice že odšli na Dunaj, kjor se rečena komisija suide v posvetovanje Deželni zbor Štajerski je vsprejel soglasno in brez razprave adreso na cesarja. Adresa se ozira na vse vladarske delovanje našega cesarja, proslavlja istega kakor kneza mira in izraža nado, da so ohrani mir. Zaključigć izraža adresa čatstva ljubezni, hvaležnosti in zvestobe ljudstva štajer-•koga. Deželni zbor G&liSki je izvolil deputacijo, katera se poda z deželnim maršalom ua Duatj, časti tat Njeg. Veličanstva o priliki jubileja. Deželni zbor je vsprejel predlog, da se povabi v to deputacijo tudi bivši ministerski predsednik grof Badeni. Toliko deželni maršal, kolikor namestnik sta povdarjala, da je deželni zbor po možnosti ugajal željam Malorusov. Prvi je povdarjal, da sporazum ljenje je možno ob dobri volji in zmernosti. Namestnik pa je povdaril, da je razmerje med obema narodnostima prav ugodno. Pričakovati Različne veatU Slavonska kluba v deželnem zboru Kranjskom. „Slovenec" piše: „Spravua aksiia mej slovenskima itloboaa deželnih poslancev krani kili je bila sinoči v »kupni seji srečno dovršena. Dogovorili in potrdili so se sklepno v »kupni Reji vsi predlogi, o kater.h so ae dogovarjali zastopniki obeh strank v teko spravne akcije. V teh Inevifc se pismeni dogovori konečno redigujejo in p >dpi« šeje. Veljavni so za sedanjo deželnoztiorak > volilno dobo, treh oziroma štirih let. Po dovršen.h zadnjih formalnost h po dogovori objavij o, — n»m niso znane vse t očkpj dogovorov, toliko p* se nam poroča, d a se ni vrosničila želja katol.-naruinegn kluba, na) se oanuje jeden klub, marveč, da klaba ie v prihodnje ostaneta, da pa bo posebni skupni odbor štirih poslancev od vsake strani, ki bo vodil vs3 akupue zadeve. — Vest o doseženem vzajemnem delu vziudi gotovo veselje in zadovolj-uost povsod, koder biva naš narod, vzla*ti v te« trenotku, ko Slovence povsod, celo v srelisča Slovenije, narodni nasprotniki tako oblastno prezirajo, kakor da bi bili Slovenci res m»nj vreden narod. — Dostavljamo le željo, da bi srečno sa« snovano v«ai*iatio delo bilo pričetek srečnejših ia vspešnajsih duij v javnem življenju naše ožie ia skupne slovenske domovine, nego smo jih d »živeli zadnja leta". Kako pootopajo z nami na Južni železnici. Nekdo iz vipavske doline je prišel dne 11. r. m. obiskat nekega prijatelja svojega, živečega na Op-činah. V Gonc je vzel listek tour in ratour. Ko mu je sprevodnik pretrgal vozao k trto, zgodila se je, da je pretrgal nekoliko preveč od one p ilovice, ki je iouela ostati v rokah poteka. Na pota nazaj v Gor co je pokazal sprevodniku svojo polovico karte, na kar mu je odgovoril spre•od-nik v nemškem jezika: „Das ist ftte uicbts'. Pot« sik se jo branil, da on ni kriv, ako je karta pokvarjena, ker karto je pretrgal tako prejšnji sprevodnik. Na vprašanje, kaj da je storiti sedaj, jo odgovoril sprevodnik zopet v nemškem jezika, da treba kupiti novo karto in vrhu tega plačati globo 60 nvč. V Nabrežiai je šoi potnik t i>i»?»'o . da da bi aupil karto, a glej: tudi tu je govoril urad« nik same po nemški. In morala vsega toga t Poleg toga, da ja moral potnik trpeti škodo vsled greha spre vodnikovega, imamo ta žalosten izgled, kako mora Slovenec, ko se vozi po lastni sleveaski zemlji, iskati tolmačev, ako hoče ometi organe iste železnico, ki teče po isti slovenski zemlji, in ki dobiva lef del prihodkov od istega slovenskega ljudstva. To je zopet jedna stran zgodovine postup*uja javnih organov z nami. ' Do merodavnik krogov na južni železnici pa bi stavili še tele vprašanje: kaj bi bil storil potnik, da se je vezil u. pr. na Dunaj in bi mi bil sprevodnik tako nesreiue pretrgal karto, ako siromak ne bi imel s dem kupiti nove karte ?? Hvala lepa za taku poklonjenje 1 Puital korzo ed torka je bil precej živahen. Vozov je bilo cez 300. Videti je bito le tnalo ali nič novega- Skupine in maske so bile skoro vse one od nedelje. Prvo darilo je dob U situum. ki je persifliraia odbor za nabavo vodo m-itu. Luča-nje bombonov in konfetov jo zginilo popolnoma ia mesto teh spuščali so se le papirnati traktovi. Korzo se je zaključil že ob 6. in pol nri zvečer in od ta čas se je vrvenje, piskanje in tekanja mask raztegnilo po vsem mestu. Kavsrne in gostilne so bile vse polne. Povsod je kaj piskale, klinkalo, pele, ali boljše rečeno: krulilo. Mnogo je bile videti pijancev in to že po dnevi. Tu in tam je bile videti po elicah pravih norcev, in naj bi bil Človek Še tako resen in za* mišljen, moral se je nasmehniti teas ismam. Tudi Zola ni bil pozabljen. Preeej številna množica socjalistov je drvila po glsvnih ulicah. Ta množica se je ostavila na velikem trgu, ter zapela delavsko pesem in aklamirala — Zolo U Le to bi radi vedtli, ali j« proslavljala pisatelja Zelo, ali Zolo-zag^voruika udajic in oramotilcev francoake tajske ! Darovi za udovo Lazar Urlo: Č. ar. Macarol Jooip g Id. 1. — (v drugo); g. inženir Živic gld. O*76; g. Prolog Ivan, trgovec BO novč ; N. N. 10 g. Žitko Fran 50 novč; g. Loka Seražin 50 tvČ; g. Tomo Lnksid 40 nč; Gombač HHena 30 nvč; Žitko Anton 20 nvč; Špitsr Ivan 90 nvč; Babić Grga 20 n*; Hrvatin Miln 15 nč ; Štrbelj Jakob 10 nč ; Sam»c Matija 10 n* ; Babič Anton 10 n? ; IMicno Ferdo 10 nč; Trebeč Anton 10 Bf*; Lin« ift Luka 10 nč; Benko Jakob 10 nvč; Hajpelj Josip 10 nč; Primožič Fran 20 nč. Ća-atitim darovateljem bodi v imenu uboge druži ae prisrčna zahvala. Nadaljne darove sprejemata „Tiskarna 0 >lenc" in Anton Zlobec trg pri sv. Jak. štev. 8. — Iz Vol6 nam pišejo dne 21 fabruvarja: Vče-rajšm dan bti je z* nas silno otožen in pretresljivo ialosten —, tacega pusta še niamo imeli —; zjutruj ob 57« bil jo pri naa potres, prav močan onnek je bil — silno smo sa n strašili. O kaj ta sunek — popolndne je bilo hujši 1000 krat. Naš ljubljeni župnik je bolehal že nekaj časa sem. Všeraj pop. se je sprehajal še po dvorišču. Ob 1. in 10 min. pop. čutil se je slabega, odšel je torej po atopnic^h v zgornjo sobo. Dospevši vrh stopnic jO »lezel počasao k tlam. — Na kr k njegove sestre ao prihiteli trije sosedje. Vadiguivši ga, so prenesli gospoda župnika na posteljo... a v 10 minutah ni ga bilo več — zdihažl je svojo blago dušo. Ubogi Volčani tacfga duhovna ne dobimo z lepa. Maskarada .Tržaškega Sokola*. Velikimi te-lavami se uiori boriti naš „Sokol". Tuli on ima kritičnih ča«ov vsled politiških dogodkov v deželi. Vandar pa: aer je „Sokol* čvrst, ga niso upognili dogodki in ako Bog da, ga ne utegne nobena io taka sila Da j« živ, da deluje m da hoče io krepko živeti ia deiovati ia da ga spremljajo tudi aimpatije tržaškega slovenstva: te je pokazala njegova maskarada. Kaj takega more prirediti le malokatero društvo. Povedali smo že, da se jo izrazil celo „Triester Tagblatt", da je bila „Sokolova* maskarada mod najlepšimi zabavami letošnje predpuit h dobe v Trsta. Tega menonja so tudi udeležniki letošnje maakarado naše. Uhod v gledališče bil je lopo odičen. Pogled V gledišče pa je človeka kar prerodil, da : omladil ga je. Ob žarečem svita videti je bilo pred seboj tolikega čilega j m: v sektorskem krogu so se vrtite Dalmatinke m krasna Ćička. So«t?bno interesantan gost je bil doktor iz XVI. veka, ki pa ni bil doktor, ampak — doktorica, kakor smo izvedeli iz prav zanesljivega vira. Gibčen pa je bil ta doktor, da naj se gredo skrit vsi zdravniki seda.jje dobe t Povsod) ga je bilo v.se polno. Sedaj je bil v parterju, sedaj v tej, sedaj v eni luži, in je vsnomirjal srca. — Istotako interesantan gost je bil p o t o v a 1 o c iz Afrike so svojim klobukom, primernim za tropiške kraje, svojimi torbami in svojim daljnogledom. Beležil je kaj pridno. Morda v ta namen, da bode prupodabljal E-rop« z Afriao Bojimo so le, da vsklikne : mi divjaki smo vendar bolji ljudje 11 Morda priobči svoja opazovanja v našem podlistku. — Lepa j« bila J a p o n k a. Ponosno je gledala oktdo sebe, vodoča, da se sedaj vos svet ourača proti skrajuemu Vitoku z „oboroženimi pestmi', 4a govorimo po berolinski. Splošno pozornost je vzbujal tudi p 1 e i a s t i starec — priprosta a jako karakteristična maaka. Da, tudi zbora lamOurašuv no smemo pozabiti, ki je piišel, a ni udaral. Morda so mu bile tamburice in berdo — „razštimane*. A kdo bi naštaval dalje vse drago v tej častiti šareni družbi ? Oui, ki niso zabeleženi, naj oproste blagohotao poročevalcu „Edinosti". Storil je, kar je mogel. Beležil jo pridno, a sredi dola, ko j a bilo najbolj „luštno", tam okolo 3. ure, moral je oditi se vvojo — boljšo polovico ia modpotoma so se mu porajale črno misli, da su mu jo izvil iz prsi težak vzdih .... da človek ni nikdar dovolj — samec t No, prešle so mu kmalu lili te črne misli io vaklikuJ je veselo: „Lepo, prav lepo jo bilo na letošnji maakaradi I Naš „Sjkol* naj živi" 1 In popolnoma spopnjaznen je bil zopet sa svojo boljšo polovico, ko je vsklikuila tudi ona: „Lopo je bilo. Živel naš „Sokol*l" Pust pokopan, a ne pozabljen. Včeraj so pri sv. Ivanu, po stari navadi, pokepavali pusta. Zginil je kralj «em za jedno leto. Jedni se ga bodo spominjali radovoljno, drugi pa g* bodo piekliujaii. Koliko je oseb, bi bodo morale občutiti posledica tega nenmnega pusta ? Jako veliko. Pred pastom si je marsikateri radovoljno trgal od ast, samo da jo zamogel zbijati šale. Tedaj je storil to radovoljno, a odslej bode moral po sil1. Jako veliko opravka so imele te dni zastavljavnic. Znešenih je bilo tjekaj vsakovrstnih predmetov, katerih zapade dražbi najmanj polovica. Drugi zopet poreko: no, ta pust sem se zabaval izborno. Bil nem na tej veselici, bil sem aa onej, povsod se mi je sponaslo izborno. Užival sem veselja obilo. Posebno bodo zadovoljne one, katere so — dobile moža. Takih je gotovo mnogo. A še več je onih, ki /.»pet zdihujejo osamel« : Toliko puvtov že pričakujem m iščem, a vse zastonj I Tudi ta je zakopan, a jsz revica sem ostala zopet samica. „Ni*ga ni I" Smrt v iolezničnem vozu. V torek zjutraj so je odpeljal iz Goric - neki Viktor Levi, ki je bil prišel tj .kaj radi bolezni. Ker mu ni bilo bolijo hotel s« je včeraj vrniti. Ko je bli<* postaja Devin prišel sprevodnik k njemn radi listka, ni se potiik vel gani1. Sprevodnik, misleči, da je potnik zaspal, se je priklonil k njemu, a na avojo grozo jo za >a-zil, da je mrtev. Sprevopnik je obvestil o ton z bližnje rokuje predstojnika tržaškega kolodvora. Koje došel vlak v TMt, so obvestili o dogodku svojce pokojniki. P ka «o prenesli nt njPga di>m. Nepoznan utopljenec. Postni torek nit i. uri popo!unji v pekarno zraven lioiela Europa. NesraCa na morju v kanalu Klel. Iz Bemlina javljaj., da ae j« potopil in razbil parnik stesnn na račun Kitatajske. Na psrnikti so bili ukrcani večinoma Kitajc . Poveljnik je bil Nemec. Natanjčao števib žrl** ni zaano. Tatvino. Petni Koffol, štacuuar v Rocolu št. 268 j» uii okraden predsinoči. Tatje so mu odn *li zlatnine vredne 242 gld. — Kubanci C. Camya-strini je v»il ukradei csoinjiček z 39 gld. gotova« Bomba na vojake. V Noapelju je zagnal dne 17 t. m. neki nepoznan^c idoči po ulici Pont* Ji Ohišja pHp rnato bo.-abo na oddelek vojaštva. Vsied nastain eksplozije so bili ranjeni 3 vojaki. 78 oseb utonilo. Francoski paruik „Faebat* odplul je 10. t. m. iz Marsiglje proti Colonu. V noči dne 17. t. ni. se je ptrnik, dospevši do Punta An*ja potopil in žnjira 40 potnikov in 38 mornarjev. Urednik „Doma in sveta" in Aristotelj. Odgovor. — Zvršttek. A lesi pravi novejša povestflica zuauja? — Neki imenitni angleški pisatelj za Elizabete kraljici — Francis Bacon — Aristotelja naravnost itn* naje „nearečuu zvezdo", ki je na stotine let zavi« rala aapradek v^eh zoanostij. Aristoteljeve trditve je žte davno zavrgel znanstveni svet: po njegovi „verbalni* logiki ue misli živa duša, njegovo duše-slovje ui nogii baatn ia bajka, njegove fi'.ikalićue misli si sanje, davno io ovržeue po Koperniku, Q. Galil*i ju ni dragih, njegova ustketika pa, ki je zredila Fraucoae in dolgo č*sa zadrževala dramatično umetnost, je tudi ža v mnogih točkah temeljito odbita cd Les^in^-a, Goethe ja in diUfcih. Kaj pa naj rečem o pisavi Aristoteljevi ? Njagovi spisi so ▼ tem jako lv.znolićni. Knjižnice so polna takih „razpravic*, v katerih se izkuša razvozljavati popolnoma nedostatne izreke, definicije in zaključke Aristot*!jevo. Prav po nepotrebnom I Kajti jaz potrjujem po mnogih izkastvah besedo, katere sem l.sr fŠTVA S flinzi $ ZALOGA tvrdke Alessandro Levi Minzi TRST # Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnie in pogrinja). Na 2 zahte vanje ilustrovan cenik zastonj in franko. 2 Naročeno blago se stavlja na parnik, ali 2 na železniško postajo, ne da bi za to ra-2 cunil stroške f napisal t .Matii. Letop.-, da Aristotelj aikali ai aialil »teaeljite, samostojna*; sieer bi bo — pa Katonovam roda — as bilo maajkalo jasnih beasd. Sieer hi Ariateteljevi spisi tndi ae bili take plitvi in včaaih naravnost trivijalni, posebno tam, kjer koče kaj dokazovati. Če pa je maogo napisal, to ■aa* ni velika sasloga ; včasih bi veljalo pravilo : rajii ssenj, pa bolj temeljito I Komor velja Aristotelj za .največji nm sta* rega veka", ta js pozabil, da v visokosti mišljenja Aristotelj Sćkratu, Platčan, Perikkju, Demokritn, Ajshylo, Aristćfann, Sufoklejo, Pinidarn, Tkakj-didn in mnegeitevilnim velikim atarogrikim mislecem in pisateljem ne seza niti do pasa. Kdor pa meni, da je Aristotelj ras bil kakov pravi .vele-nm', ta je tndi pozabil, da živimo danes v 19*0. leta po Aristoteljevi smrti, in da se je m«j tsm tndi znanstveni svet vsaj toliko premanil, da vemo razlikovati stare bogove in stare malike, da vame, kaj ie v starem veku res izvrstnega, kaj pa sred« njega ali pa cel* slabega. O tem si je pa glede Aristotelja svet svojo sodbo is davno napravil. Konečno mi je omeniti še nečesa: da nagibi k pisanja tragedij se kaj dražega, nego koneiai cilji teh umotvorov. Aristotelj ima same obujanje in čiščenje »milesrčja" za konec in eilj tragedije. Jako dvomim, da so si stari Grki samo zarodi .m losroja" izmislili tragedijo, da se sploh zaradi nje cenili tragedije in vaa, kar je v zvezi Snjimi Tadi mi dandanes ne hvalimo velieih dramatikov same zaradi tega, ker nam emehčnjejo srci; menda pa je vendar-le užitek umetnosti, h kateri nas oni notranji čut, kriv, da si gradijo narodi gledišča in jo pohajajo. Koočnega namena umetnosti ne vemo, in ga nam tudi ne treba vedeti. Iz vaeh teh razUgov čislam sicer Aristotelja kakor kompilatorja spomina vrednih spisov in mislij, a raji, nego da ga proglašam za .največji um starega voka", ostajam pri .svojih čudnih na* zori k", katere podpisujem še enkrat. Dr. Janko P a j k. Najnovmjie vesti. Boligrnd 23. Sultan je podelil kralju Milanu zlato imtibz-kolajnii. ODPRTO PISMO visokomu c. kr. namootniitvu v Trotu. Občinsko zastopstvo v Pomjanu bilo je razpuščeno že pred enim letom, in sicer, kakor •mo doznali, iz sledečih razlogov ; 1. jc jUiCaa iiito^LFU pvtcklu zakonita doba pred četrt letom ; 2. ker se je na volitvah dogodilo nepravilnosti j ; 3. ker so se našle pomanjkljivosti v občinski npravi. Z ozirom na to razpuščeaje je v mesecu marcu 1897. kakih 300 volilcev prosilo to visoko c. kr. namestništve, naj isto blagovoli razpustiti tadi zastopstvo sosednje občine oprtaljske. Naveli so v svojih prošnjah te-le razloge: 1. Ker je zastopstvu potekla zakonita doba pred 8 četrt leta; 2. ker se je na volitvah za deželoi in državni zbor dogodilo ne samo nepraviluostij, ampak veluih uizakonistostij, kar je razvidno i i obilice pritožeb, doposlanih oblastim ; 3. ker sp, kakor trde obč nski zastopniki sami, ža kakih 25 let uiso položili r«loviti računi ter je občinska uprava sploh v najvećem neredu. Iu ti volilci so prejeli od visokega c. kr. nameštništva odgovor, da za razpuščanje obč. zastopstva v Oprtlju ni dovoljno vzroka. Ne da bi hoteli kaj posebnega trditi s tem, opažamo vendar, da občinsko zastopstvo v Pomjanu j« bilo slovensko, ono v Oprtlju pa je italijansko. Sedaj je prošlo ie pet let, odkar vodi občine oprialjsko isto zastopstvo in isti župan m opravičeni smo do vprašanja: kako dolgo bo ie v veljavi dvojna mera?! Volilci. 1'govlnitk« bnojAvk« In Vsasl. ?.'e. iaa ~ j»/uu 0.30 o.sf Ptsnien mi epom Itd l*>8 12.0Sdo 18.08 Ove« «• ■parala* f.50—«.52 Li s. spomlad 3.«». S.71 Kontss ju aaj-jnni tU«?. 0.84 0.14 F*n»i©a »ova o,l 78 kil. f. 18 15 -18.23 7'.> .lo 18-80 18 86 «d 80 kil f. 18.40-18 45 , od 81. ir.l f. 18.80 13-84, oi »s «ii. «„ ^.h^^ojm) 940 lavHPjM ? dane« vteraj . . . 108.41 100.41 102.50 109.45 1 KI 60 129.H6 103 85 102.55 SCI T5 863.86 190 10 190.14 ».58 9.58 U.78 11.74 . . iS.35 45.88 Pekarna, iMčarna, prodajalnica ltojer in finih vin Piaiaa S. tiiaeeme S Trst. Kruh veikrat na dan svež. Mok« viakovrstee. Paštete non pln« ultra. Maršala, fina vina in likerja aa dabslo in drobno; aa dežele 1« proti pevzetju. Poatreiba točna, solidna in po-itana. Pedpissni ae priporoča prav toplo el. občinstvi, osobite za svatevičiae, plese, večerje, reaelice itd. H. STIBIEL, laatnik. Znliji Imlti irati za aeme prodaja po 25 nv6. klgr. Anton de Gleria, trgovec v Dol. Logatcu. ■pivUna alnapla oompoaltua ALGOFON jodiio sredstvo proti lobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nč. ter aa dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza grande TRST. Paziti na ponarejanja vod za uniformiranje in civilna krojacnica FRANA JIRAS ulica Caierma it. 9 priporoča aa ia napravo sniforn Ia civilnih oblek. Poatpaiba poitonsk Zaloga vssh vrst za snlforme po eriginalnik tovar-■iških cenah. Svoji k svojim! Podpisani naznanjam, da sem edprl v Sežani z dnem 15 februvarja 1838 zalogo in prodajo piva iz svoje pivarne v Laškem-trgu, ttr oddal zastop g. Josipu Štolfa. Jamčim za točno in najboljše postrežbo toliko od svoje kolikor od strani g. J. Stolfa. — Naslanjaj e na geslo „Svoji k svojim44 nadejam se, da bode slavno občinstvo podpiralo domačo industrijo ter nas počastilo z mnogobrojnimi naročili. Udani S. Kokec. rNMMMMMMHHHMH x Hotel Volpioh v,pri črnem orlu4 (Aquilanera) A Via S. Spiridieae, Cene, Via 1. Micali, V najbolj v središču ^ pepafnama a« nai« opravam. ^KOPEUI, VOZ K VSEM VLAKOM. V v pritličja .Reatavracija PUiei" a od p. t a 1 p i a k a. ^4>*><>4><><><><>00<>< lOO do 300 gld. zamorejn ai pridobiti «>>wb* fttnnu v vsa- kem kraju gotoTO in polteno, t»r« kapitala in ri-aika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjnv in srečk. Ponudbe p ni naslovom Ludwig Oetterreicher VIII Deutachegasae 8, v Budiiapesti. ^NAZNANILO. Spodaj podpiiiaoi raznaialec lista .Edinost* ki ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j h, -vratar hifie »t. 8 via Solitario MEHANIČNA DELAVNICA Josipa Hatzenik & Karola Aite Via S. Catteriia it 5 Via S. Catterina SI 5 yabi gg. kolesarje na ogle«! strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tole m jamči. p«pr»yijenj» v tej stroki izvršujejo sa točno in natmjčno. Prodaja jiripailkoT. - Lastna peć sa nikiiiranje. > Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 ' P.iliV. .o n...Hlk. ____1 -i.- ____1_ V ( ( ( \ Prilika za pravnik« in novo lato. Telika zaloga zim akih ogrinjal (ijalov) t vseh barvah po gld. 3.HO in (ld. 1.20 Zbirka fritanja t raznih risanjih od 20, 30 in 17 nv6. M o ž k e srajce bele in barvane od 90 aevi. asprej. Maje iz pliša ta gospe po 65. 75 nvč. in vel samo v ppodajalnici ) Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 ( Sloveča vina iz Tisa v zalogi vin Tja S. Lazzaro M. 4. Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ „ fino „ 36 „ „ belo sladko „ 40 „ Kakor tudi najfinejša desertna vina. Prosto na dom od 5 lit. naprej. Peter Benuial iz Visa. ^ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL^ O Rafaela Italia O <3> Via Maleanten it. I. <3> Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice iu •<£> <3> sprejemuice, iininic iu pcresnic, ogledal in '..... ' ' V * 71» if 7 ---------- — j---—--- zeleznih blaganj. eennh, ^ konkurence. A A> A>A A A (h A A A A A * - n ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavna šsleanloa. (Postaja pri rt. Andrejo) Od dni 1. maja 1897. odhod: 6.30 predp. v Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, r Bolj str. 8.30 n v Herpeljo, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. t Herpelje, Divnfo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ t brzo «lak * Pulj, Divačo, Beljak na d onaj Lokalni vlak ob prasaikin s.1b popo). t Divaio. dohod: 6.06 predp. iz ^'ubijane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 w is hnrro)j, Ljbljaaio, Dunaja. 7.05 popol. ii Pulja, Rovinja, LJubljane," Dunaja. 4.50 n briovlak Diva Pulja, Rovinja, (Juina ieleanioa (Postaja južno žolesnioe.) Od dni 1. maja 1897. odhod: 7.45 predp. bnovlak na Dunaj, sveta t Reko. 8.25 „ brzovluk v Nabrežino, Benetke, Riju. 9.— a omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Veroao, 9.55 „ poštni vlak- na Dunaj, uvozu s 1'estp in 12.50 popol. omnibus v Kormin. 1.40 a omnibna t Nabrežino, Videm, Rini. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza i Reko. 8.05 „ brzo vlak na Dunaj, zveza s Peš to, Reko 8-05 „ briovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videni, ruii. 10.— , mešani vlak do MiirzzuBchlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. S.— „ v Gorico, Kormio, červinjan. 4.95 „ v Nabrežino. Tedenski vlak: 7.50 popol. (sreda; ekspres v Ostende. dohod: 6.65 predp. mešani vlak ia Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milanu, Vidma, nabrano. 8.86 „ brzovlak ii Karmina, 9.25 a brsovlak t Dunaja. 10.95 „ poštni vlak a Dunaja, ivesa z Reko. 10.87 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.30 „ omnibus is Rima, Benetk, Nabrežino. 5.40 popol. poštni vlak i Dunaja. 7.46 „ omnibus ii Verene, Komina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine 8.5« „ brzovlak z d-naja zveza z Reko. Lastnik kansorcij nata 9 Ir.ftHVtttHli in eđ^evorai arpdnik : Ge