168 številka. ijiibljana, v torek 26. jnlija 1904. XXXVII. leto. j ■v-.. i 1 izhaja vsak dan zvečer, izimfii neđeije in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem sa dom za vse Isto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje .dežele toliko ?eČ, kolikor znafia poštnina. — Na naročbe brez istodobno VpoSUjatVO naročnine ae ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 1U h, če se dvakrat, in po 8 h, če je trikrat a!i večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole* trankovati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevništvo je v Knaflovih alicah St. B, in eicer uredništvo v I. nadstropju, upravnifitvo pa v pritličja. — Opravnistvu naj se blagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon 8t. 34. Posamezne številke po lO b. ji Narodna tiskarna'1 telefon žt. 85. Volitve v Št. Iljn nad Mariborom. Dne 21. t. m. vršile so se volitve, katere so se morale ponoviti vsled razveljavljenja volitev, ki so se vršile 26. avgusta lanskega leta. N i bolj karakterističnega političnega akta iz zadnje dobe, ki bi pokazal tako točno, kako drzno se krši zakon na Štajerskem, če se ravna za Slovence :n da je grof C 1 a r y edino le politični hlapee nemškeljud-ske stranke. Zoper lansko volitev, pri kateri so Slovenci zmagali v I. in III. raz redu, vložil se je od Nemcev oso- Ali zdaj pa se obrnem na adreso c. kr. državnega pravdni-štva v Mariboru. Državno pravdništvo v Mariboru je izredno skrbno, ako se gre za kakšno volitev, kjer se da tožiti po postavi od 17. decembra 1862 drž zak. št. 8 člen VI. toda le, ako gre obtožba zoper slovenske kmeti1. Takrat pokaže to državno pravdništvo toliko eneržije, da se je čuditi. Ako potem pride tak obtoženec gotovemu senatu v roke, potem — lasciate ogni speranza voi oh' entrate. Ako pa ni pri roki primernega nemško mislečega senata, potem se lahko obtožb« nekoliko zadrži in določba glavne obrav- b to tudi od Župana Fischerederja j nave provzrcči šele takrat, kadar je protest, ki je imel 31 pritožnih točk, j primeren predsednik pri roki. — a ni ena ni bila upravičena. Okrajno ! Ako bi Brienx poznal razmere naših glavarstvo je poizvedovalo s tako j sodnih uradov, ne zmanjkalo bi natančnostjo, kakor bi se šlo za obstoj j mu gradiva za novo dramo »la robe Avstrije in res ni bilo najti nobene i rouge« —! nepostavnosti. Mi dr. Derschatta je zahteval razveljavijenje volitev in štajersko namestništvo je imelo takoj zakonit razlog: »w e i 1 die Rich-tigkeit der Affigierungs-daten nicht erwiesen ista!! Gospod župan Fischereder, ki je Javnosti pa hočemo povedati sledeče: V Št. Ilju se je zakon o volitvah naravnost nesramno rušil. G. Holtschl, nadučitelj pri schul-vereinski šoli je naravnost 2 denarjem podkupoval voliiko Marijo Prutsch. Pri zadnjih volitvah ji je Fischereder potlačil v obenem podpisal protest, je pri j žep 60 g 1 d. Zdaj so drugi ta po-pcizvedbah izjavil, da ne ve, če! sel prevzeli. je 4 tedne pred volitvami: Gospoda nadu?:t-lj Sadu in Kari iste naznanil in naznanilo J Fiucher iz Strihovca sta Gbliubila na tablo nabil, ker ne ve, j M«riji Prutach brezobrestno posojilo če je njegovo pismeno, na naznanilu napisano potrdilo v resnici bilo 4 tedne da so vsa prejšnja pooblastila neveljavna, a vkljub temu je pred komisijo obveljalo fal-zifictrano pooblastilo nadučitelja Sadu in Nemci so zmagali z enim glasom večine. In zdaj gloria po nemškem časopisju. O vsem tem bi kakšno drugo državno pravdništvo začelo zasledovanje, in bi zaslišalo Marijo Prutsch in g. Janeza Baumana iz Št. 1 ja kot priče, a naše državno pravdništvo — je menda poklicano v to, da ignorira take lum-parije, kadar so obrnene proti Slovencem. To so razmere, ki morajo v javnost in priporočamo ta data slovenskim poslancem vsaj za kakšno hefratsko interpelacijo. Vojna na Daljnem Vztoku. Boj v okolici Niučvanga. Po poročilih iz Londona se vrše sedaj v bližini Niučvanga važne vojne operacije. V soboto zjutraj so slišali v Inkovu silno gromenje topov v smeri severno od Kajpinga, takisto pa se je tudi pripovedovalo, da se bije ljuta bitka severno od Hajčenga Drugi dan pa se je slišalo pokanje pušk in gromenje topov iz smeri DaČičava. Armada generala Stakeijberga, obstoječa iz 20 bataljonov pehote, 1 brigade artiljerije in 1 divizije konjenice, je napala Japonce. V nedeljo zjutraj so znova jeli grometi topovi in kolikor se je pa so Japonci ostali zmagovalni. Kot kraj, kjer se je bila bitka, se imenuje TahŠuitong Rusi bo baje že prvi dan izgubili 700 mož. V nedeljo so se Japonci vedno bolj in bolj približevali Niučvangu. Kvrop j cem se je priporočalo, da bi mesto zapustili. Podrobnosti o boju še niso znane. Na Motienlingu. Poročila o vojnih akcijah iz ruskega vira so popolnoma izostala, iz česar se bi dalo soditi, da se bodo v najkrajšem času doigrali važni dogodki. Navezani smo torej skoro po polnoma na poročiia iz japonskih in angleških virov, ki pa niso, kakor se je že opetovano dokazalo, nič prav ured) napredujejo japonske armade nevzdržno na vseh cestah in bo 18. t m. na potu t Sihojan porazile del 9. ruske divizije barkovskega armadnega voja, ki je pravkar dospel na bojišče. 1300 Rusov je obležalo na bojnem polju. Istega in naslednjega dne so Japonci zavzeli tudi ruske pozicije ob reki Lan. Japonska armada stoji sedaj v polkrogu okoli Liaojanga in je od ruskega glavnega taborišča oddaljena jedva 25 do 30 kilometrov. Posamezni ruski oddelki se baje že umičejo proti Mukdenu, kamor je, kakor se zatrjuje, pravkar dospel iz Evrope 17. ruski armadni kor. Poveljnik 3. armade, Nogi, poveljnik gardno divizije, Hasegava, poveljnik 2. divi- zanesljiva, vsled česar jih tudi bele- ^i*. Niši, in Kodama, podnačelnik ▼ pred volitvami napisano!! Kaj takega pa še nismo doživeli. Pri volitvi v petek so zmagali v L razredu Nemci s tem, da so eno pooblastilo Marije Prutsch f i n g i -rali ia torej goljufali. Dobili so n mr-ć pooblastilo dne 20. maja, a podpisali je na 21. julija 1904 ter .v dal je zavrgli po krivem po-cblastilo Ane Krumbholz. Zr>per vse postopanje se je vložila pritožba. v tolikem znesku, kolikor ima od slovenske posojilnice, obljubila sta ji, da bode dr. Krautgasser povrnil ji vse stroške, ki jih je za svojim mo- | Griči in holmi 10 milj od Niu-žem plačala in da |i bo Stidmarka { Čvanga so bili zastrti v gost dim in žimo z vso reservo in jih smatramo v celoti kot dvomljive, dokler se ne bo nepobitno izkazala njih verodostojnost in resničnost. Iz Londona se torej poroča, da so Rusi že opetovano naskočili japonske pozicije, ne da bi "si pri tem izvojevali kakih uspehov. Nasprotno, Japonci so si pri vsaki taki priliki izboljšali svoje strategične pozicije, dočim so baje Rusi izgubili vbo boljše obrambne točke na cesti iz Liaojanga v Mukden. V petek je ruska artiljerija znova napadla Japonce, toda brez uspeha. Glavni naval je izostal. Pričakuje se, da se bodo Rusi prepričali o nevzdržlji- dalo v Nučvangu presoditi, se je . VQ8ti 8VQJih pQ2lcij in fle umaknilL vnela odločilna bitka med glavnima j y glavnem uborišču Kurokijevem sovražnima armadama. I ne raiumej0) 6dmu Rusi brea p0. denar posodila. Nato je dobil (dne 17. maja) g. Sadu pooblastilo pozno v noči. Žena se ni mogla ubraniti in je podpisala nedatirano pooblastilo s tem pristavkom, da boda Slovenoem poznejše pooblastilo dala. Nato je g. Sadu odšel, a pozneje pooblastilo izpolnil na ime Potthast ter na dan volitve zapisal datum 21. julija 1904. Dne 20. julija je Murija Prutsch dala Slovencem pooblastilo in pristavila, v mestu samem se je natanko slišalo pokanje bomb in granat. Ob 11. uri dopoldne je bilo streljanje posebno intenzivno. Prebivalstvo v Niučvangu je splezalo na strehe in s pozornostjo sledilo teku vojnih operacij. Zdelo se je, kakor da bi Rusi zmagovali, zakaj ruske bombe in granate so padale na japonske pozicije kakor toča. Po drugih poročilih sabnega smotra tako dolgo odlagajo, da se ne umaknejo. Sodi se, da smatra Kuropatkin za neizogibno, da se bo moral umakniti proti severu, vendar pa se k temu ne more odločiti, ker se boji za usodo Port Arturja. Japonci pred Liaojangom. »Berliner Tagblattu« se poroča iz Tokija: Po sijajnem uspehu prve armade dne 17. t. m. (O kakem japonskem uspehu 17. t. m. ni doslej Še ničesar znanega v javnosti! Opom. generalnem štabu, so bili v priznanje njihovih zaslug na bojišču imenovani za generale. Izpred Dačičava. »Daily Mail« javlja, da se v okolici Dačičava neprestano vrše boji. Ko je general Oku zavzel Hmghuši-ling, so Japonci jeli v noči dne 21. t. m. prodirati proti Tapingšanu in Hsiaopingšanu severnovzhodno od Dačičava, in zasedli obe vasi, ne da bi naleteli na kak odpor. V petek so na vrheh namestili dve bateriji, ki obvladata celo okolico. V soboto so ruski oddelki pod poveljstvom generala KondratoviČa napadli japonske pozicije, na katere je streljala ruska artiljerija iz velike daljave, toda le z malim uspehom. Opoldne so Rusi poslali nove topove v boj in artiljerija je obstreljevala japonske pozicije neprestano oeli dve uri. Nato so se napadajoči Rusi umaknili na svojo bazo. Tu so dobili pomoč iz Hajčenga in so znova navalili na Japonce. O izidu tega boja se še ne ve ničesar. Ruske križarke v Rdečem morju. Po poročilih is Sueza je ruska križarka »Smolensk« pri otoku Pe-rimu v Rdečem morju ustavila nem LISTEK. Anton Aškerčev „Četrti zbornik poezij". ; založila lg. pl. Kleinmavr & Ferd. BaraLerg v Ljubljani 1904.) Napisal Vselej kadar izide nova zbirka Aškerčevih poezij, ko vzamem novo knjigo v roke in se vglobim v njeno vsebino, objemo mi dušo neka tajin-stveno vznesena, srce zadovol|ujoČa čuvstva in kakor pričarane vzrasto pred mano slike izza mladih dni, ko 8e je po poeziji žejna in koprneča du?a prvič naslajala ob č&rokraanih zvokih Aškerčeve lire. Dolgo je že od tega časa, mla kostne iluzije in sanje so že zdavna pokopane, mladostne spomine je že *d*vna uničil in udušil Življenja vi-tar, a na one hipe se spominjam tako živo, kakor bi jih bil doživel ^ele včeraj. Gimnazijci Brno bili takrat, ki srro jedva prestopili prag pete šole, — v letih, ko v človeku vse vre in kipi, ko prvič jame nanj z neodo- ljivo silo vplivati čar božanstvene poezije. Vzgojeni v nemškem duhu, či tajoč prekrasne pripovedne pesmi Scbillerjeve, Uhlandove, Burgerjeve in dr., katere so nam tako divno in navduševalno umeli tolmačiti nemški profesorji, vdali smo se docela vplivu in čaru nemške poezije, to tem bolj, ker nas Umkove, Oliba-nove, Jeranove pe6mi — in kakor se že zovejo razni drugi znani in neznani poetikastri slovenski — ki so ee nahajale v naših čitankah slovenskih, niso mogle zadovoljiti in nsm podati tiste duševne hrane, ki }o v teh letih zahteva poezije žejno Človeško srce. In takrat so izšle Aškerčeve »Balade in romance«. Kdo mi je to knjigo priporočal, že sedaj ne vem več, vem pa, da sem pesmi takorekoč požiral in jih čital tako hlastno in b toliko strastjo, kakor da bi mi bila prvič dana prilika uživati in se topiti v čaru svete poezije. Zdelo se mi je, kakor da hi bil prerojen, kakor da bi se bil prebudil iz dolgotrajnega, mučnega sna. Schil-ler, Uhland, Burger in dr., ki bo preje delovali na me z neodoljivo in neomejeno silo, sicer niso izgubili svojega vpliva in svoje moči, pač pa so mi postali nekamo tuji in zdelo se mi je, kakor da bi jih ne razumel več t; ko, kakor sprva, kakor da bi vel iz njihovih poezij neki tuji duh, mrzel in rezek, ne prijajoč več mojim čuvstvom. Ašk rčeve balade in romance pa bo mi donele tako ljubo na uho, kakor da bi jih slišal že neštetokrat, kakor da bi bile to pesmi, ki sem jih čul, ko jih popeval narod tam v domačih gorah; vse v njih se mi je zdelo znano, domače, in njih zvoki kakor Žuborenje studenčevo, ki vre izpod skale v domači vasi in v urnem teku hiti navzdol v dolino. V Aškerčevih pesmih sem zrl umotvore, ki so vznikli iz domačih slovenskih tal liki dišeča ovetka spomladi in dihali pristni domači vzduh; vonj po puhteči domaČi zemlji slovenski je dehtel iz njih in ma-gnetizirai srce in dušo s toliko močjo da sem mahoma postal ujetnik Aškerčeve muze in se še dosihdob nisem osvobodil njenemu vplivu in njeni sili. Čudna izpoved to, kaj ne? In marsikdo bo majal z glavo in sko-mizgal ramami in se čudom čudil, da se drzne stopiti pred javnost ket ocenjevalec in kritik Aškerčevih naj novejših umotvorov človek, ki sam priznava, da stoji pod magičnim vplivom pesnikove muze, da torej ne more soditi nepristransko in objektivno, kakor to zahtevajo načela stroge kritike, da naj vestni kritik vsekdar in vselej le piše samo res nioo ne glede na levo, ne na desno, ne oziraje se na to, kaj poreče občinstvo in pesnik sam. Breff dvoma jako lepo načelo, toda žal, da se ne izvaja, ali bolje, ne more izvajati. V obče ali je mogoče kritikovati nepristransko in objektivno? Po naši sicer nemerodajni sedbi je to skoraj nemogoče, ker vsak kritik — in naj še tako naglasa svojo nepristranost — se da v svoji sodbi voditi od subjektivnih čuvstev simpatije ali antipatije, od katerih se mu ni mogoče emancipovati. Vsaka kritika torej v bistvu temelji na subjektivnosti in ako se kdo izmed kritikov povzpne na vzvišeni piedestal takozvane ob- jektivnosti, je to gola izjema, ki samo potrjuje splošno pravilo. Kritika je potetakem ponajveč stvar srca in Čuvstvovanja in riše večinoma zgolj subjektivne utise, ki jih je o kakem umotvoru sprejela vase kritikova duša. Strogo objektivni kritiki v besede pravem pomenu ao torej izjeme, katerih bi bilo treba iskati z lučjo pri belem dnevu. Radi priznavamo, da ne spadamo v to vrito kritikov, takisto se pa tudi ne bojimo povedati, da bo-demo govorili o Aškerčevem najnovejšem delu a svojega subjektivnega stališča in izrekli o njem sodbi), ki smo jo ustvarili sami brez tujih zunanjih vplivov. S tem pa, da bo naša sodba subjektivna, ni rečeno, da bi .mela oči samo za vrline in bi bila slepa za vse hibe in napake, nasprotno, upamo si celo trditi, da bo bolj — objektivna, kakor marsikatera, ki ie na pročelju nosi daleko vidljiv nadpis »Strugo objektivna kritika«. Takisto pa tudi že naprej povemo, da bodemo ocenjevali pesnika kot pesnika, a ne kot — »kovača« verzov in rim! (Dajja prih.) iški parni k »Skandija« in ga zaplenila. Na krov je prišlo 15 ruskih oti cirjev in pomorščakov, ki so nato ladjo spravili v Port Said. Ko se je o konfiskaciji zvedelo na Nemškem, se je javnosti polastilo silno razburjenje in iisti vseh strank so poživljali viado, da naj energično zahteva od Rusije, da se »Skandija« nemudoma izpusti. Nemška vlada je seveda takoj vložila v Petrogradu protest v zadevi »Skandije«, nakar je grofLambs dortT odgovoril, da se je ie izdal ukaz, da se ima »Skandija« nemudoma izpustiti. Kakor se poroča iz Port Saida, se je to tudi ie zgodilo. Reuterjev urad javlja iz Petro-grada, da je v soboto sklenil ministrski svet, katerega so se uieležili velika kneza Aleksej in Aleksander in admiral Avellan, da se križarkam prostovoljne mornarice z ozirom na to, da njih značaj ni zadostno preciziran v mednarodnem pravu, odvzame pravica, ki pristoja vojnim ladjam, da smejo ustavljati trgovske parnike, jih preiskati po vojni kontrebandi in jih v pozitivnem slučaju tudi zapleniti. Vkljub temu sklepu je križarka »Smolensk«, kakcr se poroča iz Port Saida, konfiscirala angleški parnik »Ardova«. Ko so Rusi zapazili »Ar-dovo«, so dvakrat slepo ustrelili. Ker se pa parnik le ni hotel ustaviti, je križarka »Smolensk« dvakrat ostro ustrelila na »Ardovo« in jo obakrat zadela. Parnik se je na to ustavil, nakar so ga zaplenili Rusi. Ako je to poročilo resnično, lahko ta dogodek izzove hude konflikte. Vladivostoško brodovje na pohodu. Iz Tokija se poroča: Angleški parnik »Tsinan« je v ponedeljek do-spel iz Jokohame semkaj. Na krovu je imel moštvo parobroda »Knight Cotnmander«, ki je bil na potu iz New Yorka v Liverpool. Moštvo pripoveduje, da je v nedeljo vladivo etoško brodovje v bližini otoka Cu naletelo na ladjo in jo potopilo. Poroča se tudi, d a je vladivostoška eskadra zaplenila nemški parobrod »Arabija«, ki je imel na krovu 30000 vreč moke, in neki angleški parnik. Oba konfiscirana parnika sta se z eskorto poslala v Viadivostok. Razen tega se še zatrjuje, da so vladivostoške kri-žarke še potopile 3 japonske ladje. — Kje se sedaj nahaja to brodovje, se nič ne ve. »Kolnische Zeitung« poroča iz Tokija, da so v nedeljo videli tri ruske križarke in eno transportno ladjo jugozapadno od Jokohame. Ladje so piule proti jugozapadu. Sodi se, da se nameravajo vladivostoške križarke združili s port-arturško eskadro. Rusi zapuščajo Inkov. Reuterjev urad poroča iz Tien-cina, da so Rusi na povelje generale Kuropatkina jeli zapuščati Inkov. V nedeljo ponoči so mesto zapustile ruske civilne oblasti. Včeraj zjutraj ao jeli haje podirati uradna poslopja, kolodvor pa ao zažgali. Koliko je resnice na tej vesti, se da težko dognati. Najbrže je takisto neresnična, kakor se bile vse druge, ki so že opetovano poročale, da so se Rusi že umaknili iz Inkova. Napad na Port Artur. Po poročilih iz Tokija je ▼ petek 22. t. ro. priplulo 40 japonskih vojnih ladij pred Port Artur in jelo bom bardirati trdnjavo. O uspehu tega napada ni ničesar natančnega znanega; sodi se, da je bil napad na celi črti odbit. Slovanske paralelke v Šleziji. Praga, 25 julija. Še vedno se Nemci ne morejo pomiriti. Poslanec Hofmann je pisal načelnikom vseh nemških strank, naj se proti ustanovitvi slovanskih paralelk začne skupna, odločna akcija. V ta namen se skli cuje za 18. avgust velik protestni shod v Opavo, kamor pa pride isti dan tudi mnogo Cehov, ker imajo gostilničarji svoje glavno zborovanje, Nemške občine so tudi ie dobile pO ziv, naj se čutijo prizadete ter naj protestujejo. Nekatere občine so se pozivu že odzvale. Razpad vsenemške zveze. Dunaj, 25. julija. Za Badeni-jeve vlade najmočnejša nemška stranka, takozvana vsenemška zveza, se je razpustila Ljubosumnost, razne intrige in nezaupnost so se pojavile v stranki, ki je imela zelo visoko-leteče politične načrte, kmalu pri njeni ustanovitvi. Oiletel je mož za možem, končno je imela zveza še tri predsednike (Schonerer, B a r e u t h e r in I r o) pa le 10 Članov. Zdeli so se samim sebi smešni ter so se rajši mirno razšli. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Bud&pešta, 25. julija. Zbornica je sprejela predlog giede povrnitve 10 milijonskega posojila družbi avstro-ogrskJh državnih železnic. — Potem je zbornica nadaljevala debato o proračunu. Postavke: »najvišje sodišče*, »upravno sodišče« in »ministrsko predsedstvo« so se sprejele brez debate. Pri postavki »za hteve za bojevnike leta 1848« je izjavil ministrski predsednik, da se bavi z vprašanjem glede zvišanja pokojnine imenovanim bojevnikom ter bo stavil tozadevne nasvet© pri razpravi o proračunu za leto 1905. — Pri postojanki »ministrstvo na dvoru« je posl. R a t k a j izjavil v imenu KOBSUthove stranke, da ne zaupajo voditelju tega ministrstva (grofu Khuenu-Hederv*ryju), ker je njegova poiitika razvpita. Grcf Khuen je kot ministrski predsednik dovolil, da je izišel znan> ukaz v Chlopvju. Tudi cesarjevo lastnoročno pismo grofu Khuenu - Hedervarvju je bila žalitev ogrskega državnega prava. Nadalje je govornik kritikoval odlikovanja in imenovanja za tajne svetnike na Ogrskem. — Grof Khuen-Hedervarv je izjavil, da ukaz iz Chlopvja nima državnu-pravnega po- mena, ta ukai tudi ni imel namena, kršiti na kakšenkoli način ogrsko ustavo. Zagovarjal se je nadalje za postopanje kot ministrski predsednik in kot minister a lutere. Končno je obljubil, da si bo vedno prizadeval, da bo svoje poale izpolnoval v okvirju zakonov ter upa, da se mu ne bo ničesar več očitalo glede njegovega delovanja z državnopravnega stališča. — Postojanka se je odobrila, ravno-tako »hrvaško-slavonsko ministrstvo«. Pri točki »ministrstvo notranjih zadev« se je vnela daljša debata. Govorila sta Szalav in Kelemen proti grofu T i s z i, a Tisza se je branil. Novi načrti grofa Tisze. Budimpešta, 25 julija. Posl. Nessi je povabil te dni nekatere zanesljive člane Kossuthove stranke k zaupnemu posvetovanju. Povedal jim je, da je izvedel iz zanesljivega vira, da namerava grof Tisza meseca oktobra razpustiti državni zbor, ker nima upanja, da bi s sedanjim par lamentom dognal v jeseni nagodbo. Nadalje baje hoče pri novih volitvah žrtvovati kakih 80 liberalnih poslancev e pogojem, da opozicija postavi ie take kandidate, ki niso za obstruk-oijo. Z novim parlamentom bi se potem s pomočjo § 14. sklenila nagodba z Avstrijo. Poslance je ta vest presenetila ter so razpravljali tudi o vprašanju, ali bi ne kazalo raztegniti proračunske debate do septembra. Končno pa je veČina dvomila, da je Nessijevo poročilo zanesljivo, zato pa bo se tudi pustile vse izredne odredbe, tako da se proračunska debata najbrže že do 10. avgusta zaključi. Nova stranka v Srbiji. Bel grad, 25. julija. Dočim počiva v prestolnici vsa velika politika, ker so kralj z rodbino kakor tudi skoraj vsi ministri na deželi, siri se iz Sabca nova kmetska stranka zelo hitro po celi dežeii. V nekaterih občinskih zaatopih imajo že pristaši nove stranke večino. Kmetski organizator je rezervni major Kurtović. Dasi se kmetska stranka dosedaj ni pokazala vladi sovražno, vendar dela vladi za bodočnost precej skrbi. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 25. julija. Turčija se na tihem resno oborožuje v velikem obsegu Pretečeno noč so naložili ve like množine Mau^erjevih repetirk in primerno veliao etreljiva na ladje; kam so odrinile, se strcgo prikriva. Soiun, 25, julija. Civilni avenije so odšli z vsem oeobjen iz Manastira v Prilep in Kruševo. Francija in Vatikan. Rim, 25. julija. Danes je dobil Vatikan oflcijalno ultimatum francoske vlade. Papež je takoj sklical kardinale na posvetovanje. Sedaj je brez dvomno, da se pretrgajo dipiomatične vezi ter se odpove konkordut. Pariz, 25 julija. Škof v Lavalu, ki je pod vladno zaščito ter ni hotel iti na papežev poziv v Rim, je že izobčen iz cer k ve. Škof pa vkljub temu uraduje v svoji škofiji kakor dosedaj ter je lainkii Mi mrtvi celo vrato župnikov Klerikalni listi pozivajo duhovnike rjegove škofije, naj beie iz oblasti »odpadlega« škofa. O mehikanskem cesarju Maksu. Pariz, 25. julija. Bivši minister Ollivier priobčuje nove dokumente, 8 katerimi dokazuje, da je pokojni cesar mehikanski, avstrijski nadvojvoda Maks, tajno pooblastil L o p e z ar katerega zgodovinarji napačno slikajo za izdaialca domovine, naj izroči ce sirske čete republikancem, da se zabrani nepotrebno p-elivanje krvi Dopisi. Iz Kamnika. I. slov. pevsko društvo „Lirau v Kamniku priredilo je dne 10. t. m. korporativno z zastavo svoj prvi letošnji izlet v prijazne Domžale. Istega so se na povabilo udeležila tudi ostala narodna društva v Kamniku. Gasilno in veteransko društvo domžalsko sta z godbo na čelu vzpre-jeli izletnike na Rodici, kjer sta načelnika imenovanih društev „Liro" in draga društva med glasnimi živioklici pozdravila z dobrodošlico. Za ljubeznivi in številni vzprejem se je v jedrnatih besedah zahvalil tajnikov namestnik „Lireu, poudarjajoč veliko važnost izleta v Domžale. Zatem so društva z godbo odkorakala na slavnostni prostor. Gostilniški vrt gospoda Kuharja je bil okusno okrašen s trobojnicami in zelenjem, raz hiše so vihrale zastave, pri vhodu na prostrani vrt pa je bil ličen transparent s pomenljivim napisom. Še pred uro napovedanega koncerta se je občinstva kar trlo na vrtu. Ob 4. uri pop. so nastopili pevci „Li-rašiu ter izvajali v presledkih menjaje z glasbenimi točkami domžalske godbe osem izbranih moških zborov, katere je občinstvo z nepopisnim navdušenjem vsprejelo. Nekateri zbori so se morali na splošno željo ponoviti. „Lira- je vnovič pokazale, kako vzvišen je njen smoter in pod kako veščim vodstvom svojega neumornega pevovodje g. Fr. Steleta stremi po vedno višji popolnosti in v kako obsežni meri goji slovansko pesem. Fino prednašanje posamičnih pevskih točk je bil predmet splošnega občudovanja. Vzpored je obsegal tudi slavnostni govor, katerega je, ker je bil naprošeni g. dr. Tominšek iz Ljubljane zadržan, v imenu vodstva Ciril-Metodove družbe prevzel družbin podtajnik g. M. Bradaska iz Ljubljane. V krepkih potezah je očrtal plodonosno delovanje naše dične Šolske družbe in njenih številnih podružnic. Ker je „Lira*4 izprožila prelepo misel, naj se povodom njenega izleta v Domžalah osnuje tudi podružnica imenovane družbe, dajal je govornik zbranemu občinstvu potrebna navodila, slikal pomen in nameu podružnic ter poživljal Domžalce, naj z ustanovitvijo podružnice tudi dejanski svetu pokažejo, da so kot narodnjaki vzprejemljivi za vzvišene ideje naše prepotrebne šolske družbe. Govornik je bil ves čas predmet prisrčnih ovacij, kar je tudi v polni meri zaslužil. S svojim domovinske ljubavi prepojenim govorom je nedvojbeno vsej al seme, ki utegne sčasoma roditi obilo sadu v čast in ponos vrlih Domžalcev. Gmotni uspeh bil je pa tudi že tisti večer nepričakovano zadovoljiv^ saj se je z radovoljnimi prispevki in razpečavanjem narodnih kolekov že toliko nabralo, da je ustanovitev domžalske podružnice zagotovljena. Omeniti moramo, da sta se kot prodajalki zlasti odlikovali vrli narodui gospiei Netka in Pavla Potočnikova. Vsa čast jima! — Posebno pohvalo zasluži odlična domžalska godba, ki je v svoji velikodušnosti iu brezprimerai požrtvovalnosti z množico slovenskih komadov uprav presenetljivo ganila vse navzoče. Pri „Lirinem-omizja oglašali so se tudi razni govorniki, ki so polni svetega navdušenju proslavljali „Liro". Nad odrom zažarel je v mraku krasno izveden simbol „Lire" in vrt je bil bajno razsvetljen. Nepopisno živahno je postalo na večer, ko se je mladina ob zvokih godbe vrgU v okrilje Terpsihorino. Le prehitro je potekel čas. Zadoneli so še zadnji gla sovi „Lire" in godba jim je v slovo med burnimi živioklici množice zasviralu „Napireju. Liraški vozovi so izginili v temni noči. Pevci so odhajali v sladki zavesti, da so s prireditvijo prelepo uspele veselice mnogo pripomogli k proboji Domžalcev. Sveder Konsum na smrtni postelji. In cbaenčil je J a k o b a Majori a duh sv. Žlindre in smuknil s-rn pod njegove pazduhe kot težko | r čakovani Svederc, ki naj prevrta-vam osobito polne žepe pregrešnih teh liberalcev, da se bo usipal pene z v nikdar site bisage klerikalne po-žrešnosti in samogoltnosti. Mo;e roj stvo Be je slavilo z urnebesnim krikom in vikom. Svedroi in QyWlQlm so me pridno dojili s kronc*mi, tacami in desetaki, da bi se č mp-okrepil in prišel k m >či ter b: s*- i tem vwČjim učinkom nastavil na n& trkane liberalne mošnje. — Ker bo mojemu nenasitnemu želcdčku ugajali zlasti tudi milozveneči gold i-narčki liberalcev, sem se krepko rt; vi;al in čudovito hitro raatei v moči ter pretil uničiti sicer prefrigan*-prebrisane nasprotnike trgovci. Stava m ja je bila v-hka in za slabo 1 futako in ožlindrano deio-blago 1*9 bil masten dobiček za • ojega »fanta« in kuma fotra Fronca. — A!; na tmmn puk las te m svetu se v-*e prehitro iz preminja! Svete Žlindre duh m* namreč obdaroval z jarčjo parne;, in tako sem revše butasto div breimiselno za kozlovskim duhom in se prekucnilo v prepad. Kurn«-* in fant sta mi na svr j masteu dooi ček dobro stregla, toda liberalci si me docoU zapustiti, kierikami backi pa so mi postregli lese z mhIit Ijivimi ficki. Č»fut*ko in ihndrsr hJago je piesnovalo, tiroUki MrtfOf se je usmradil in od »odbornikov« kupljeni cviček se je kisaJ; sa;r o r>h nedeljah v jutro se je še pridno frak ljalo na »puf«. Zapuščen od lastnih roditeljev in backov rediteljev, sem sev'eh strašnih mukah in n^zno*o>h stiskah domislil dr. Zvitoroga Kož ur Le ta mi je svetoval, da sklicem r JicHje in backe reditei|e ter nart 1 testament. Siusaje njegov nasvet, p 1 klical sem vse skupaj in jim razodtl svojo poslednjo voljo. Tod« io g lega o * t r i t e n i, »verni I n i e bri« backi so začeli b^c^ti m fot? Fronc so razposajenem, pogledavši ii strupeno čez š p t g 1 e , kar mm kr»U. odpravili. Ker mi moči vt-dno bolj peŠ»: poklical sem uepon)us< e upo?nežc nanovo k testamentu. Navh^ni dr Zvitorog Kožuh in p .tuhnjeno | kanjeni f >ter Fronc sta |ih pr»kr 1 farDala in jim lepo zavito pojasnila, da boleham na sušici. Prevarjen in zapeljani moji b*cki naj me I spravilo v hiralnico v L'Kvid*C! kjer j* mogoče, da še okrevam ■ fotrovo bro pestr. g!' s fng* - 111 • kroncarn: Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. V. (Dalje.) Po ozkih stezah, čez polja in po gozdih so cigani gnali svoje jetnike, tako, da ti kmalu niso več vedeli, kje da so in kam gredo. Vihar je divjal in lomil drevesa, dež je lil in strele so švigale po nebu, kakor bi hotele vesolj-stvo zapaliti. Šele proti jutri so jetniki in cigani prišli do taborišča. Patra Celestina je kralj David peljal v svoj šotor, mu zopet zvezal noge in ga položil na tla. Ostali jetniki so bili izročeni v varstvo drugim ciganom, pri patru Celestinu pa ostal kralj David sam. Sedel je na snop trave in nepremično oprt ob svojo palico z zlato sekirico zrl na patra Celestina. Minile so ure. V taboru je bilo že vse živo, samo kralj David je še vedno sedel pred patrom Celestiuom, ki je trpel neznanske muke. Večkrat so njegove suhe ustne šepetaje prosile vode, a stari ciganski poglavar se ui premak- nil s svojega mesta. Molče je sedel, kot da je nem, a njegovo srce je vriskalo, ko je videl sovražnega meniha trpeti in koval je strašne načrte, kako ugonobi blagoslovljenca, ki je njegovi hčeri storil silo. Jetniki so težko čakali ure osvoboditve. Edini, ki se je dobro počutil v ciganski družbi, je bil dolgi Laban. Črni Miško mu je bil dal mesa in vina in je z napeto pozornostjo poslušal velikanske laži o Labanovih poskusih, oprostiti v samostanu zaprto Ester in ostale cigane. In Laban je lagal kar se je dalo ter se sam čudil, da je tako iznajdljiv, povrh je pa cigane hvalil, da je njegovim sojetnikom že presedalo. Proti poldnevu sta prisopihala v tabor dva cigana in vprašala za kralja Davida. Ves tabor je obstopil ta dva moža ki sta bila na straži pri samostanu in vsi so hoteli vedeti, če so v samostanu zaprti cigani izpuščeni. Vrišč je bil tolik, da je celo kralj David zapustil svoj šotor in stopil med svoje ljudi, ki so pri njegovem prihodu takoj utihnili in naredili prostor, da je mogel priti do ravnokar došlih mož. Ne da bi čakala kakega vprašanja, sta moža začela pripovedovati, da Ester in ostali v samostanu zaprti cigani še niso izpuščeni. Samostanski so jih pripeljali iz samostana in stoje zdaj z njimi tam kjer zavije cesta v Rakitno. Eden stražarjev je imel belo zastavo v rokah. Vsled tega so se mu za stražo postavljena cigana približala in ga od daleč vprašala, kdaj izpuste Ester in jetnike. Stražar je odgovoril, da šele tedaj, ko izpuste cigani svoje jetnike; prijor je ukazal jetnike zamenjati ali pa Ester in njene ljudi pripeljati zopet v samostan. Kralj David ni bil tega sporočila prav nič vesel, a moral se je vdati. Ukazal je torej, naj se odpravijo jetniki ua mesto, kjer so čakali samostanski stražarji in naj se tam zameu-jajo za samostanske jetnike. Njegovo povelje je bilo hitro izvršeno in kmalu je dolga karavana krenila iz gozda nizdolu. Obenem so ostali cigani začeli podirati svoje šotore iu vse pripravljati za odhod. Izmenjava jetuikov se je hitro izvršila in samostauski stražarji so od- nesli pete kar najhitreje, boječ se, da jih napadejo cigani celo pri belem dnevu. Pater Celestin je bil tako osla bel, da so ga morali uesti. In samostanski stražarji so prav storili, da so bežali, kajti kmalu po svojem odhodu so čuli iz gozda strašno kričanje, počilo je nekaj samokresov in cela tolpa ciganov se je vdrla za stta Zarji, ki so zdaj tekli kar so mogli. Pater Celestin je hil edini, ki je slutil, kaj je pravi vzrok tej ljutosti ciganske tolpe, da je namreč Ester povedala, kaj je morala prebiti v samostanu, in boječ se, da se mu kralj David strašno maščuje, je podžigal stražarje, naj pospeše svoje korake. Cigani so sledili stražarjem skoro do samostana in se Šele ustavili, ko so spoznali, da jih več ne doidejo. A z iuesta se niso umaknili. Samostanci so vrata za seboj zaprli in čez zidovje pazili, kaj da store cigani. Ves samostan je bil pokonci, vse se je oborožilo in se pripravljalo na boj, pričakuje, da napadejo cigani samostan. Toda cigani se niso premaknili, nego le kričali in grozili s pestmi. Na- enkrat se je prikazal med njimi krmi 1 David. Bil je razoglav iu vos iptfci ; od hitre boje. Vetrc se je igral z nje govhni dolgimi belimi lasmi in z nje govo sivo dolgo brado in strašno . je bilo videti, ko je dvigal roko pn nebu in prisegal, da se maščuj grozovito maščuje vsem t: Za samostanskim zidov j cm st menihi in njihovi hlapci niso ra/am«. nobene besede te grozne prisegi ugauili so, kaj jim je pričaku\a:. dasi je bil samostan krepko utrjen 1 izdatno zastražen, jih je vendar preši] strah, in tudi ko so cigani že davn odšli, jih je morila skrb, da M eigftl ne ubranijo. — Samo nekaj ur naj nam cigai Časa dajo, je menil eden stražarjih potem se ni ničesar več bati. 1 Ahacij je bil davi poslal patra Autou do deželnega glavarja v Ljubljano, di posije vojakov, da se ciganska zalej; zatre. Prijor misli, du pridejo vojaki ž Jaues. In res se je kmalu potem culo i daljave ponosu«* trobenje iu je z Vrl uike prijezdilo petdeset vojščakov. pečenimi petačami, p^hanimi dese-taki in ocvrtimi dvajsetaki. Vendar glejte črne n^hvaležnosti oskubljenih backov! Razen pol ducata so me vsi zapustili, kričaje, naj poginem kot smrdeč kozel, čigar kožo naj bi vzameta ioter in fant, dr. Zvitorog Kožuh pa naj se masti s parklji in kostmi. Ako bodo plašljivi backi z neko j-mi liberalci, katere imam še vedno **belježene v spominski knjigi kot dobrotnike ob svojem rojstvu, res tako predrzni, da mi izpihnejo luč življenja s »šnajcerjem« okrožnega sodišča, hočem pri popolni jarčji zavesti napraviti testament nekako takole: 1. Pokopljejo naj me v verthaj merci moje »sestre na štev. 13.« — 2 Fanta sem postavil na trdne nog*. Izročam ga sestri na št 13, da skrbi zanj, fani sam pa naj gleda, da bo pošteno strigel in farba! dobre in lahkoverne backe. — 3. Foter Fronc. kateremu Bem bil vedno izvrstna molzne krava, pridrži dobro zakrpane žepe. — 4. Jak. Major naj živi v dosedanjem strabu in trepeta pred f >-trom in fantom in prepričan naj bode, da bo seetra na št. 13 v kljub medicinam dr. Zvitoroga Kožuha v kratkem šla rakom žvižgat in ribam gest. — 5 oskubljenim baokom zapuščam pravico poravnati moje dolgove, pri čimer naj jim pomagajo kratkovidni, a vendar p-tOm liberalci. Ako se jih na meh oHere s turnp&atirn »vedrom, tembolj se bodet* veselila sv. Male fura in sv. Žlindra. — 6. Tistim, ki so lansko leto na prigovor dr. Zvitoroga Kožuha podpisali zadolžnico »Gospodarski zadrugi«, izročam patent na »potrpežljivost — božjo mast«, s katero naj ob novčni suši pridno mažejo mošnjičke, da se jim ne za ležejo kače. — In tako lahko poginem z mirno vestjo v blaženi zavest«, da mi jeza in preklinjanje obrnaŽamh in opeharjenih backov, dušo pretre sujoči jok stradajočih nedolžnih otrok m z domov pregnanih družin, radost in zadovoljstvo sv. Malefure in sv. Z'indre, da sem jih tako imenitno ostrigel in oskubil, pripomore v kraljestvo kozlovskih duhov in nikdar sitih klerikalnih bisag. Radeče pri Zidanem mostu, dne 23 slepomiša v 3 letu vlade duha sv. Žlindre etCom p. Zdrobljeni Sveder Konsum. Dnevne vesti« V Ljubljani, 26. julija. — Na pšico je vzel »Slovenec« ob priliki sokolske siavnosti dr. Ivana Tavčarja, ki je starosta ljubljanskega »Sokola«. Ali dr. Tavčar ima trde kožo, zategadelj se za prismodariie, katere počenjata škof m njegov list, čisto nič ne zmeni Naj to farštvo rožlja s svojim obrabljenim jezikom, kolikor mu drago! Dr. Tavčar poje z ljubljanskim škofom: mi pa ostanemo kaaor smo b'ii! Ako pa ima »Slovenec« v istini kaj zveze z nekim krilom ljubljanskega »Sokola«, bi moral vedeti, da je dr. Tavčar že pri dveh občnih zborih zastopal misel, da naj stopi na njegovo mesto mlajša moč, ki s po* žrtvovanjem stremi za tem, da bodi -Sokol« skozi in skozi slovensko telo-v-idno društvo. Cemu torej odpirate sbgOBiovijene svo e goltance, ko vendar morete vedeti, da se zadeva v kratkem uredi tako, kakor želite! Prejkotne zategadelj, da bi potem lahko vpili: mi smo spravili Tavčarja is »Sokolaa. Pa sa motite, radi vašega vpitja bi dr. Tavčar nikdar ne odložil st&rostva pri ljubljanskem »Sokolu«! — Ženski dar. »Slovenec« se: »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« je izročilo »Sokolu« kot nagrado podobo dveh popolnoma nagih mož, borečih se na tleh. Tudi nas je groza pretresla, ko smo iave deli za to »nagrado«. Obrnili smo se •akoj do omenjenega društva, da bi ne dajalo več takega pohujšanja v prihodnje. Žensko telovadno društvo je takoj sklenilo, da bode pri prvi priliki, ko mu bode zopet dati kako - sgrado, ostalo sicer pri boriJcih, da ju bode pa dalo obleči v talar. Kot niociel za izborni tak kip se j« baje šs ponudil dr. Evgen Lampe. Morda ae ponudi še Anion Bonaventura, ki je, kakor kaže slovenska javnost, tudi izboren borike Obenem je žensko telovadno društvo, da dela popolno pokoro radi danega pohujšanja, izbralo odsek, ki delaj na to, da se znani svetnici, katera svoje odrezane prsi na krožniku po cerkvah okrog ponuja, odvzame svetništvo. Predsednikom tega odseka izvoljen je stolni vikarij Smolnikar. — Da bi dobro delo rodilo obilo dobrega sadu! — „Sokola" se boje! Ko maj je naš list sprožil misel, da naj se na Jesenicah ustanovi »Sokol«, že se oglašajo jesemške črne vrane, ter se norčujejo s sproženim predlogom. Ti duhovniški neČistniki, ki pripravljajo jeseniške Marijine device k iz veličanju in k blagoslovljenemu stanu, »Sokola« ne ljubijo, dobro vedoč, da bi ga nikdar ne spravili pod svoje hlače. Zato uganjajo smradijive do vtipe. Ti dovtipi, za katerimi se skriva far3ka jeza, pa so nam dokaz, da smo b svojim predlogom v črno zadeli. Na dan, jeseniški »Sokol«! — Požar v Podpeči (občina Videm pri Dobrepoljah) je uničil 24 hiš, 48 gospodarskih poslopij in cerkev. Zažgali so seveda otroci. Kranjski kmet bi se raje hudiču Z3pis»l, kakor da bi pazil na žvepljenke. V Šv»ci plača pet frankov, kdor ne hrani žveplenk v plehasti škatlji, ki je otrok ne more odpreti, pri nas pa spravljajo kmetje in njih ženske žvepljenke vedno tako, da otroci go tovo dobe najljubšo igračo. 8/4 vseh požarov provzroče otroci samo vsled neskončne canikrnosti svojih staršev, stotisoČe denarja gre tako v nič, a naš kmet ostane na starem stališču, da so žvepljenke igrača za otroke. Povsod na svetu se že rabijo vžigalioe, le naš kmet ne opusti žvepljenk, ker mu je žal ca vsak krajcar, ki ga ne porabi za šnops ali za maše. Vemo, da je v tem oziru vsaka beseda odveč, ker se kmeta nič ne prime in zato navadno tudi molčimo. Sedaj smo le radovedni, kako bo Jaklič preskrbe'! pogorelcem kako podporo, ko je a svojo bedasto obstrukoijo sploh od-žrl ljudem vse podpore, in radovedni smo, če bo njegov tovariš Primož sedaj »akul žvota« segel v lastni žep in nadomestil, kar je s svojo obstrukcijo storil sedanjim pogorelcem škode. — Zopet farovški škandal. V Bevkah pri Vrhniki so v fa-rovžu že dlje Časa vladale škandalozne razmere. Ta farovž je bil nekak tip kranjskih farovžev, prava hiša nesramnosti. Ker BO žup-ljani te rszmere potrpežljivo gl&daii in ker je naš list v svoji človekoljubnosti prizanašal bevškemu dušnemu pastirju iz ozirov na njegove sive las- , pa tudi cerkvena oblast ni hotela niti prsta ganiti. Zdaj pa so se celo ti bovški župljani začeli puntati, nastal je škandal in zdaj se je moralo vendar nekaj storiti. To nedeljo je dobil bevški župnik dekret, da mora iti. V Bevkah in v okolici je velika razburjenost; tekom, prihodnjih dni bomo to najnovejšo farovško afero še nekoliko pojasnil?. — Okrajni šolski svet kamniški. Deželni odbor je ime nov&i v ta šolski svet: Antona Sta reta, graščaka v Mangšu in J a n k n Rahneta, notarja na Brdu. — Cestni odbor loški. V ta odbor imenoval je deželni odbor Frana Slibarja iz Seic in Ignacija Cadeža iz Srednje va<*i. — Učiteljske spremembe na Štajerskem. Nadučitelj* sta poBtala: pri Sv. Treh kraljih pri Ormožu L ud o vi k Mjanec, dosedaj učitelj pri Sv. Jurju v Slovenskih go ricab; pri Sv. Florjanu na Boču pa Fran Auernik, dosedaj okrajni pomožni učitelj za celjski politični okraj. Za učitelja v Vuhredu je imenovan Ivan Robič, dosedaj pomožni učitelj pri S?. Krilu — Slatini. Po rokr- se je dovol:la učiteljici Josipi ni Stuhec pri Sv Antonu v Slovenskih goricah i ondotnim učiteljem Antonom Vognncem. — Za sklad II. vsesokol- Skega zlettm je podar:! casarski BVetatk gosp. Iv. M urni k, ki biv» sedaj v Radovljici, 40 K. — Prememba posesti. H do Kranjske hranilnice prej Drtter-ro hišo na Starem trgu štev 1 je posredovanjem prometnega biroa I N Piantz (iutrgovec gosp Fran Dolenc za 60000 K. — Družba slov. igralcev iz Ljubljane gostuje r torek 26. t. m. v Sevnici in v sredo 27. t. m. v Krškem v dvorani g. Ž^nera Pred stave, katere je družba priredila v soboto v Gornjem gradu in v nedeljo v Š>Štanju' so izborno (»spele. Predstavo v šoŠunju je obiskato tudi mnogo hrvatskih in čeških rodbin, ki bivajo na letovišču v Šoštanju. — Ponesrečeni artiljerijski stotnik. Včeraj smo poročali, kako se je ponesrečil artiljerijski stotnik Maver. Dodatno se nam piše o tem dogodku: Stotnik Maver je bil s svojo obiteljo na letovišču v Vidmu. V nedeljo dopoldne je jahal na sprehod. Konj se je ustrašil vlaka, se postavil na zadnje noge in vrgel jezdeca raz sebe. Stotnik Maver je po nesreči ob-visel na stremenu in konj ga je vlekel za seboj. Še v tem strašnem trenotku je imel stotnik Maver toliko preudarnosti, da se je oprijel konjeve zadnje noge a konj ga je udaril z drugo nogo in potem dirjal naprej. — Iz Litije se nam piše: Kar imamo tukaj tuje zidarje in delavce, so noči nemirne, zlasti ob sobotah in nedeljah ni mogoče spati. Navadno čez polnoč kričijo in pojejo po trgu in gostilnah. Tudi nimajo ne vrtni ne poljski pridelki miru, niti po dnevu ne, vendar ni nobenega, da bi nas kolikor toliko varoval, sami se pa u> k ne smemo bra niti. Naj bi vendar tisti, ki imajo oblast, storil ka>, da se vse to eaj deloma prepreči. Naj bi se nočna straža pomnožila, ker naš nočni čuvaj, ki je slabiček, s&m ne more veliko storiti. Ker bo ta teden sklep šole, prosimo tudi še naše učiieljstvo, naj zab'ča šolskim otrokom, da na) nikar ne defaju škode pri sadju i o koruzi, kakor sploh vsako leto. N»j I uri temeljito railože, da s .■• kra t- ne smo. In starši; tudt vi strahujte radi kraje otrok, a žal da se dobijo taki očetie in matere, ki sami g'edajo in še pom»g%jo kUtit; sadje. M slite si, kako hi odo vam neprijetno, če bi imeli polje in sadj^, ter bi vam kdo škodo delal; če imamo, moramo ob delovati ter velike davke plačevati, zato pa žalimo, da se uam pusti, kar je našega — Umrla js v Novem mestu po dolgem bolehanju gospa Ana Vadnjal roj. Pregel, soprog* gimnazijskega profesorja gosp. Frana Vadnjala. Bodi blagi in ljubeznivi gospe ohranjen prijazen spomin. — V Lescah, radovljiškega okraja, se sklene šolsko leto v soboto z rastavo deških ročnih del. Kdor si hoče ogledati razne izdelke rezbarstva deloma lepenstva, naj se potrudi v soboto in nedeljo dopoludne. — Toča je bila v nedeljo 24. t. m. v občini Zagorje na Pivki. Razbila je vse pridelke, kar jih je bilo še na polju. Trajala je celih 22 minut; zrna so imela v primeru po 20 mm. Po hudi vročini prišla je ta Šiba, ki je že tako ubogemu Pivčanu letošnji — se precej dobro — obetajoči pridelek vzela. — „Goriški Sokol" nam poroča: Med našo prti|ago se je vrinil v Ljubljani kovčeg z vsebino: slamnik, cigareta in 2 steklenici. — Lastnik r>ai nam naznani vsebino. — Ustrelil se je v Celovcu mestni Mtav*)en>k Valentin F o I z o t. ker so se mu ponesrečile špekuškim privilegijem, d« zahtevam nataj svojo Čast kot svobodni in verni človek, smatram za svojo dolžnost, da Vam povem tudi veroke Kot otrok sem naivno veroval v katoliško vero, kot mladenič Bem z"l konec svojih študij v duhovnišUu. Kot novinec sem bil tako goreč, da sem si v svoji samotni eelioi kleče pod križem Cesto krat želel, da bi kot mučenik umrl za vero. MuČeniŠtvo je prišlo, toda v drugačni obliki, tistega dne, ko mi jejpremišljevanje dovedlo duha do tiste svobodne kritike, ki obsoja dogmo o nezmotljivosti, ko se mi je pokazalo, da se je cerkev oddaljila od Kristusovega duha, in da je s človeškimi spremembami in nauki postala uprava, ki zaouŽ-njuje vest, ne pa da bi jo osvobojaiu. Globoka žalost me je napadla, hud boj je nastal med mojim srcem in mojo vestjo. O^util sem resnico besed, ki j-h je izgovoril neki sloveči mož pri izotopu iz duhovniškega atanu: »K ko bridko j«, bojevati se proti t ku, katt-remu aem toliko časa Bledil in ki me je tako rahlo nosil« Ker pa ne morem za nobeno ceno biti hinavec in učiti tega. kar moja vest eametuje, im»m č*st Vaši milosti predložiti s*ojo demisijo kot duhovnik katohšae cerkve. Izstopam bolestnega src-, pa tudi vesel sem ravesti, ki jo daje izpolnjena dolžnost. Oglasili se bodo ljudje, ki me bodo imenovali odpadnika, brezverca. Nobeno tega n.sem, z ■ ka» zaouščam Vas, da sledim Kristu a u tje, kjer je Kristus, kjer jc cerkev ct * Alkohol in sodišča. Kako hodita alkobol iu kriminalistika roko v roki, pokazalo se je zopet v nekem gornješlezijskem industrijskem okraju. DoČim se je z naraščajem prebivalstva od leta 1879. do 1903. pomnožilo pri okrož. sodišču v Zabrzeh število sodnikov od 5 na 14, se je pri tem sodišču s 1. junijem t. 1. opustilo mesto enega sodnega svetnika, pri sosednjem sodišču v Glei\vitzu pa sta se opustili dve službi pomožnih sodnikov. S 1. januarjem 1. 1. se je namreč uvedla policijska naredba, da se morajo ob sobotab in izplačilnih dnevih sploh zapreti gostilne že ob 4. popoldne. Ker ljudje nimajo toliko prilike popivati, tudi ni hudodelstev, ki se gode v pijanosti, in sodišča imajo veliko manj posla. Telefonska in brzojavna poročila. Celje 26. julija. Vsenemžki drž. poslanec Franko Steinje za včeraj zvečer napovedal javen shod. Tega shoda so se udeležili tudi Slovenci in socijalni demokratje in ker so imeli večino, so Nemce postavili na ulico in izvolili svoje predsedstvo. Govorili so socijalna demokrata Ko bal in M laka r ter Slovenca Eker in dr. Kukovec Nemci so se poskrili. Dunaj 26. julija. Poslanec dr. Pantuček je svoj načrt jezikovnega zakona že predelal in je ta načrt predložil izvrševal-nemu odboru mludočeške stranke. Dasi se v mladočeškem taboru skrbno varaje tajnost glede tega načrta, se je vendar izvedelo, da se je dr. Pantuček postavil na stališče takoimenovane enoje-zične ravnopravnosti. Rim 26 julija. Kongregacija za izredne cerkvene zadeve je sklenila, da ne ugodi ultimatumu francoske vlade glede laval-skega in dijonskega škofa. Sofija 26. julija Tukajšnji listi potrjujejo, da dela Turčija skrivaj jako obsežne priprave za slučaj vojne Rusko-japonska vojna. London 26. julija. Bitka pri Dačičao traja že štiri dni. Vesti, da so bili Rusi poraženi, še niso z nobene strani potrjene, pač pa javljajo novejša poročila, da stoje Rusi še vedno v svojih pozicijah in da so doslej vse japonske napade odbili. p. 5- Zahteva|te vsekdar £0- le^iiafo 1 ino it'ktit'tmt'jt* #"»««•«»/«,>«« t ijtihljitri i na Ms-unajski cesti in zavračajte izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa in nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti. Zunanja naročila po 6 povzetju. 1264 -9 Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču Zdavnižko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu m jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni vspehi. zaprtju bolečinam na jetrih. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj- borze 26. julija 1904. Nalombeui papirji. 42° o majeva renta . . . 4"2n/0 srebrna renta . . , 4°0 avstr. kronska renta 4°/0 „ zlata „ 4° 0 ogrska kronska „ 4% „ zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4l/a°/o posojilo mesta Spljet 4V'3«/0 Zader VISI t bos.-herc. Sel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . 40/0 "1 A°- k 4l/i°/o zst. pisma gal. d. hip. b. i*/.*/« pest. kom. k. o. z 10 c pr..... 41/a°/0 zast. pisma Innerst. hr. 4l / o „ m OTrske cen. dež. hr. 4!V. 4V.°/o obL . pis. ogr. hip. ban. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41 o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreČ lok. žel. 4°/0 prior. dol. žei. 3° o n iuž. žel. kup. »/»Vi 4'Za0 o avst. pos. za žel. p. o. Nrečhe. Srečke od 1. 1854 .... m t* t» 1860Vs . . . n m 1» 1864 - . . „ tizske...... zem. kred. I. emisije [1 ogr. hip. banke . . n srbske a trs. 100 — M turSte . . . . Basilika srečke . . Kreditne „ . . Inomo&ke . . • Krakovske „ • . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ it ... Rudolfove „ . . . Salcburske „ . . Dunajske kom. „ . Delnice. Južne železnice . . . , Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice AvBtr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Živnostenake „ . • Premogokop v Mostu (Briiz) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . EUma-Muranyi . . Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute C. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 marke....... Sovereigns . ..... Marke........ Laški bankovci..... Rubi ji........ Dolarji........ Deuiur BUgo 99-30 9950 1001- 100-35 99-86 99'56 1*8 75 118*95 97 15 9735 11870 11890 i 100*— 10075 1 100*25 10125 100- - 100- - 100*75 10175 99 60 100-— 99 60 99*90 10170 10215 j 106-45 107-45 1 101-- 102.— i 100-50 101 — 100'~ 10070 i 100-- 101- 9975 100-— 98»; 99— 100- - 303-26 30525 101- 102 - 182- 186 — 257 - 261 — 162 25 164 25 30-2 - 31150 291- 301— 266 25 274 25 90- 93*0 126 50 127 50 ar— 22 — 460*- 470 - 78 — 82-50 77-— 82-— 66- 70-- 53 25 5?S25 2875 29 75 67- 71 - 75— 79 50 608- 618 ~ PO 75 81-75 632 - 633 - 1605 — 16 0 — 6 6-50 637 50 748 — 749 — 249- 250-- 6T.9- 612 - 434 25 435 25 2230 - 2240 — l 490 — 491 — ! 300- 306 1 478-50 4Č0 50 168- 172 — 11-33 11-37 19 04 19 C6 2347 93.55 23-95 24 03 11725 11745 95 05 95-2'J 2 53 254 484 4 98 60 kg K 9*85 Žitne cene v Budimpešti. Dne 25. julija 1904 Termin. PBenica za oktober Rž 11 oktober 1904 . Koruza „ julij 1904 . . „ it avgust . . . „ maj .... Oves „ oktober . . . ElVIiflv. vzdržno. 50 50 50 50 60 7 73 631 6 42 657 679 Meteorologično poročilo. 7U'.n* caaIiho za barvanje narav-Dl Ul Izlili I a nega lesa i pohištva. najboljša in najcenejša tvrdfca za naročevanje ozir. nakupovanje Oljnatih barv, pn^n Oljnatih ba v v tubah dr. Schdnfelda. PimP79 prirejenega iz lanenega I II UCLd 0]ja; pristen, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. flinco alabastrskega in \J\\JZ>Clt štukaturnega. Karbol meja, najboljšega. Fasadnih barv za aPno. Oonv, CI.U U kemičnih,prste-Ddf V, MJIllIlj nihi rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikar,e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 645 - 44 Olje proti jpr»»laxi. ADOLF HAUPTMANN .kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo pod zavarovalni potovalci" na uprav-nistvo „Slov. Naroda". 921-33 Mladenka ki je absolvirala celoletni kurz graške akademije, vešča enostavnega in dvo-stavnega knjigovodstva, stenografije, vajena pisanja na pisalnem stroju itd., sploh izurjena v vseh pisarniških strokah, išče službe v kaki trgovini, pri pošti, železnici, v banki ali odvetniški pisarni, zlasti pa v kaki tovarni. 20S5 1 Več pove upravništvo „Slov. Nar.u Vojaški koncert. 0 sredo, dne 27. julija bo na čast prehodu 8. diviz. artilerijskega polka vojaški koncert v hotelu „Južni kolodvor". Igrala bo godba 27. pehotnega polka in ima h koncertu tudi čast. p. n, občinstvo prost dostop. Zadetek ob J-i. m*i. Z odličnim spoštovanjem 2098 Josip Lorber. Stanovanje s prodajalno se takoj odda 2044 -3 v Konjušnih ulicah št. 13. Več pove hišnik istotam. T^adi preselitue 5c preda ramo pohištvo na Ttirjaj^em trgu |t. 6, I. nadstropje. mm Za lovce! Proda se lovska psica in 3 po 2 meseca stari psički. Natančneja pojasnila daje Josip Pečnik, naducitelj v Kapelah pri Brežicah. 20^; r 2-85 finlon Aškerc Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniSko obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tnko je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po poŠti 1 K 70 h. posebno prikladni za letoviščarje, se oddasti takoj. Pojasnila daje hišnica v Gosposkih ulicah št. 10 v Ljubljani. 2< 92—1 Izurjen mlinar in žagar želi mlin in žago, ali pa samo m Ji v najem vzeti. 2i»4-Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda". Lepa stanovanja V novi hiši št. 26 ob Resljevi cestr sta 2 stanovanji po 3 sobe in 1 stanovanje v pritličju s 5 sobami s 1. n<> vembrom za oddati. Vsako ^tanevanje ima svoj del vrta. Več se izve na Resljevi cesti Št. 30, pritličje. 2075—2 PP^ Pijte-« Klauerjev K3 Triglav najzdravejši vseh likerjev. 2 Ces. ur avstrijske ^ državne železnico C. kr. ravnateljstvo dr?, železnice v Beljaku. Zvrodl im ^rMoautg* reda. veijaven od dne 1. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. PrOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2i m ponofii ob, ^iak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^l ste, Inomost, Monakuvo. Ljubno, čez Selzthal \ Aussee, Solnograd, čez K^in-Reitiin^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. - O1 B uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovee, Pranzens feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifl mg v Line dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare Pragu, Lipsku Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, PooUbtl, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Pudnar: Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 6 urt 56 m popoldne osobi, vla*. v Trbiž, Beljak. Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pariz čez Klein-Reimng v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Manjine vare. Heb, Francove varc Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz L in II. razr.), Lipsko, 1 a Duna| čez Amstetten. —- Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Franzensleste. loocnost Monakovo tLjubljana-Monakovo direktni voz l. m 11. razreda«. PROGA V NOVO MESTU IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo. I \ Kočevje, ob 1 uri B m popoldne, isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobm .vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih — Ot> 7. uri h'm čer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRLlLŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, vMonakovo-Ljubljana d. rektni voz I. in II. razr.. Inomost Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Slejrr, Aussee, Ljubn. celovee, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — ob 11. ur. 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja čaz Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine var, Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr), Plzen. Budejevice, Solnograd. Line, Stevr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubn Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne csuDni vlak z Dunaja, Lgubiiu, Selzthala. Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenslesta, Pontabia. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. ur? 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabia, čez Selzthal z lr mosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 mnija d 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 n zjutraj iz Novega mesta in Kočovja, ob 2. un 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18 septembra ob 1 deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: fj 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri Bm popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer Ob 10 uri n : ponoči samo ob nedeljah in praznikih. PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMlsi MeSani vlaki: Ob B. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoludne, ob 6. on l'j m zvč. (A 9. uri 56 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - Čas prihoda in odhoda te ozi po &rednjeevropej8kem času ki je za K min. pred krajevnin- časom v Ljubiiani „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" družnica v CELOVCU. Akcijski kapital H 1,000.000*— Podružnica ■ SPLJETU Podružnica Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapitul Zamenjava li ikskoaptuji Dafs predujma na vrednostna papirji, izžrebane vrednostne papirje m Zavaraje srečke proxl vnovčuje zapale kupone. icvLxzixi iag^ibL Vinkuluje in devinkuluje vojaške žonitninsko kavcije. FsJT FskoiiifH iu luk.tNsu nitMil« m 9Lf Bonu« u-.r.M il-» Q23= Drnarne >lu«r Murrjrm« v tekočem računu ah na viožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložeui denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. 39—84 Promet s čeki In nakaznioaml. Ud&jatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Tavtar.