P• WwHh__________________________I UiMM, t »Hh Z7. frtroarla 1815.                                                 XLVI1I. lelo.

.Slovenski Narod# velja v Mnftljan!
n« dom dostavljen:               .           v upravniStvn prejeman:
ćelo lefo naprcj • . . . K 24— I ćelo leta naprej . . . .   K 55"— polleta „ • • • • . 12*— I pol leta . • • • • • U — četrt leta » • • • • , 6** I čcoi leta » • • • • t 5-so na mesec     m       *   »   •   •    ,   2*-* I na mesec     m       •   •   •   •    »    1*90
Dopis! naj se frartkiraio. Rokoptsf se ne vračajo.
Uredništvo 3 Knallova aUca *L 5 (v pritličju tevoj teUfon  ftt 34.
Imali vtali daa tvećer Uvi«*U ocuel)« ta pnunikt,
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta la enkrat po 16 vin., la dvakrat p© 14 vin., za triKrat ali  verkrat  po 12 vin   Parte in zahvala vtsu 20 vio.
Poklano vrsta 30 vin   Pri večjih insercijah  po dogovoru.
UpiavniŠtvu na) se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati Ltd,
to je administrativne stvari
■■                    Fosameioa številka vei|a 10 irin&rjev.   ___
Ka pbmcna aaročila brez istodobne vposlatve naročnine st ne ozira.
„Narodna tis^arna" telefon iL 85.
.Slovenski Narod* ¥«ija po poiU;
za Avstro-Ogrsko:    -                                za Nemčljo:
ćelo teto skupaj naprej     f    K 25'—      ćelo leto naprej        .   .   .   K 30—
£ut!Teata ;   ; ;: : ^   «Amcrf^in ™ ^* *^-
na mesec     „        •      •   •     •    2-30      ćelo teto naprej    .    .   .    .    K 35,—
Vpražaniem plede Instratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ttprarnUtvo (spodaj. dvonJče levo), K&aflova ulica it 5. telefon ši. 85*
Topovski boji v ruski Poljski. — Ponesrečeni ruski navali v dolini Ondave In ob Volovcn. — V jugovzhodni Galiciji so naše čete vjele 1240 Rusov, — Na nemskem zapadnem bo-iišču ni važneiših do^adkov.
I BOJI PRI PRZEDBORZU — ODBITI RUSKI NAPADI V DOLINI 0NĐAWE  IN OS  \YOLOWCU. —
J               !240 V Je tih RUSOV.
Dunai, 26. februar ja. (Kor. ur.) Uradno razglašaio: V ruski Poljski S5 ]e vne! včeraj v bolnih sektorfib vzhodno cd Przedborza živahen topovski boj.
Na ostali fronti severno cd Visle hi v zapadni Galiciji Je vladal veći-noir*a mir.
I          V Karpatlh so se ponesrečili so*
vražnl napadi v dolini reke Ondawe, kakor tuđi na naše pozicije severno gorskesa sedla Wolowec
Pri zavzefju nefce višfng smo v ; f-cjlh v fn^ovTfio<fRf Oa*ftr«f    rnf>va \&i\ 1240 Rusov.
IVamestnifc    načelnika    generataega štaba pl. Kofer, nnl.
V KARPATIH IN V GALICIJI.
Boji v južnovzhodnii Galiciji tra-!aio ter naše čete ponekad prav dobro napredujejo.
V vzhodniein delu sozdnatih Karpatov so Rusi po dalisem premo-ru zopet začeli z živahnejšo akcijo. K!]nb hudemu snežnemu vremenu so Pusi izvršili napade ob zgorniem toku Ondave v blizini vaši Pelsovis-kuoZ, Tuđi proti prelazu Volovec so :zvršili iznova moian sunek. Povsod so bili odbiti.
Z z^hodno - gališke fronte, kjer :-aši pred par dnevi prodrli proti On'bcvu, ne poroca uradni komuni-ke ničesar, pač pa so dospela od t?m poročila poseb. poročsvalca No-- e Reforme-, ki se ie bale približal
sovražnim  strelskim jarkom  na  500 metrov. On poroca svojemu listu, da stoje sovrazni topovi na desnem bre-gu Dunajca, severno    od    Taruova, strefjanje sovražne artiljerije    pa    ni uspešno. Tu in tam so Izvršili  Rusi rudi kak naskok, vedno pa so biii odbiti. Ponekod strelski jarki naših in Rusov nišo 400 m oddaljeni. Kraji na ievem bregu Diuiaica so močno po-šk ode vani, saj so se vršili tu cd 17. decembra naprej neprestano ljuti boji. Več krajev je tuđi pcpolnma izgi-niio s površja. tako Rudka, ki so jo Rusi penoči zažgali, Bobro\vniki. Go-s!awice. Ostrow. Dobczvce,   Sielce, \Vierzchosiawice,   kamor padalo !e veuno granaje jn šrapnei*. Tuđi  na đesnern bregu Dunajca    j€    roiožaj strašen.  Mcsco  Zabno  Je  od   krrgcl naravnost razbito in mnogo    bis je srušenih. V okraju    Dabrova vlada-jo  lakota.  legar  in  kolera  med  prebi valstveni in rusko armado. Iz vseh občin  na  Ievem   bregu     Dunajca  ]e prebivalstvo evakuirano. Ljudstvo je bilo denar večinoma zakopala, naen-krat ]e prišlo poveije za evakuiranje in Ijudje nišo imeli niti  časa, da bi svoj denar zepet izkonafi. tako da so danes sicer se premožneisi, brez vsa-kega sredstva v mjini.
»Mag>"ar Orszag* poroca o položaju v Karpatih: Na ćeli fronti v Karpatih, od Dukle do ^arrr:sros-Szigeta, položaj dozoreva. Nn važnih točkah, tako v dolinah pri Dukli in va galiških holmih, od p-eiaza Uzsok do Bereczka, je artiljer ia že izvršila pripr2vlja!no delo ter dosegla že lepe uspehe. Tuđi b >\\ za prelaz Dukle so stopili v nov    radi}.
Rusi ki so bili prodrli v okraj Felso-Viskosz, komitata Saros, so morali ustaviti ofenzivo.
Rusi o svojem umikaniu \i vzhodne Prusiie,
Iz Haaga poročajo >Munch. N. Nachrichten«: O poteku bojev na vzhadno pruski meji priobčuie ruski generalni Štab ta-le komunike:
Dne 21. februaria je nied na^im umikanjem iz vzhodne Prusije spo-ročil pod poveljstvom generallajt-nanta Buigakova se nahaiajoči XX. armadni kor, ki so ga tvorili 29. divizija in 3 rezervni polki aktivne ar» made. da se nahaja v težavni situva-ciji. Zveza med tem korom in X. armado je bi! dne 13. februarja zvečer prekinjena. Imenovani ker se je na-hajal med Ooldapcrn m buwalkami, cbkoljen od nemških čet, ki so neprestano dobivala ojačenja. Do 22. februarja se je ta kor junaško boril proti sovražnirn, znatno močnejšim [ četam. V zadnjih dneh se je ta voj ( mti neprestannni boji nmaknil kakili 50 vrst v jugovzbodni sireri proti lesovju pri Augustovu in ie zadal po izpovedbah vojnih vjetnikov j silne izgube Ncincem, ki so mu hoteli zapreti pot v gozdove pri Qiti. Vojaki teg:a kora, katerim se je po- | srečilo ubežati, so pripovedovali, da | i se je ^a voi borit <J.p jscduie-patFone s j I skrajnim naporom vseh svojih sil m da je moral za vrača ti napade na £ti-rih frentah.
Komunike pravi    nadalje:     Dne 21.   februarja   smo   nadal'evaii   trdo-vratne boje  na  brego\ih rek  Eobra in   NTare\va.   Pri   Ossovviecu   je  naša  i trdnjavsk'3       arti'ierija        zaustavila | nemške oddelke. Severno cd Loinze so nas napadle mociie nemške čete. vkljub  temu pa smo  držali Jedwa-no\vo.
Nemski napad na potu v Kolno so podpirali oklopni avtomobili. ki so bili opremljeni s strojnirni puska-mi. 7a napad je bil sHno srdit. Ncm-ci ^o nadal:evali svoje nn nade na Pr-zasznvsz. Na naši strani 50 izvedli tu ve'iko akciio naši oklopni avtomobili. Odbili smo tri napade na mesto Prz."iS7nvsz. Cesta v Pionsk in več vaši, za katere so se vršili ljuti boji, je prehajalo iz roke v roka
Vjeti ruski generali.
Berolin, 26. februar^ (Kor. ur.) Wolifov urad poroca iz velikega glavnega stana; Ruska uradna poročila zaniolčujejo ali obsežnost poraza v zimski bitki v Mazurih ali pa skušajo poraz oblažiti. S temi zani-kanji ^e ni treba več nadalje baviti. Kot dokaz velikosti poraza na] služi ta-le lista vietih ruskih generalov:
Od XX armadnega zbora: Po-veljujoči general, poveijnik artiljerije, poveljniki 2b. in 29. pehotne divizije ter 1. pehotne brigade 29. divizije. Poveijnik 2$. divizije je bil ranjen in je umri.
Od III. arniadnega zbora.: Poveijnik 27. pehotne divizije in od te poveljniki artiljerije i u 2. pehotne brigade* od 53. rezervne divizije di-vizijonar in poveijnik 1. pehotne brigade, od 1. sibirske kozaske divizije en poveijnik brigade.
•
BELGRAD PO OBSTRELJE-VANJU.
Budimpešta, 26. iebruarja. »Esti Ujsag<- poroca iz Zemuna: Beigrad je popolncma izumrl. Tovarile poči-vajo, na Kalimegdanu vlada mir. Le tu pa tam se zabiiska in srbski šrap-ne! se zažene proti našim aeroplanom. V zidanih belgraiskih utrdbah je opaziti globoke razirtine, ki so jih napravit« krofrJe naših topov. Park Kalin^ea'dari ie na strani, ki gleda proti Zemunu, popolnoma p^sekan. Stebri zemunskega mostu so na obeh bregovib Save porušeni, je srednji steher se stoji, akoravno je tuđi ta poskodovan. Kraljeva palača je na pol razdejana, gorenja nad-stropja so se podrla; hotel Moskva je izRubil svoje balkone, pošta, muzej, vojasnica v notranjem mestu so porušene. Naši piloti epažajo, da se nahaja v Belgradu le mala garnizija. Srbski topovi ne stofc le na Kalimeg-danu, tcmveč tuđi med hišami ob savskem bregu. Na Kalimegdanu se rahaja tuđi franeoska artiljerija, Po-veljnk belsrrajske garnizije je general Zivkovič, poveijnik trdnjave pod-rolkovnik Gjukić. Župan Nestorović opravlja svoje posle kakor poprej.
♦ Proti neutetielienim podtikanjem.
Dunaj. 26. februarja. (Kor. urad.) Srbski korespondenčni urad javlja iz
Niša z dne 24. februarja: *Pri zadnjem albanskem vpadu na naše ozemlje smo vjeli precejšnje število AJ banče v. Pri zašli sanju so zatrje-vali, da je napad vprizoril avstro-ogrski generalni konzul v Skadru v sporazum'jenju s Hasan Begom, ki je sam vodil Gperacije v prizren.skem okraju. Avstro - ogrski konzul je dal Hasan begu na razpolago vecjo vso-to denarja, ki ga je le-ta na to razde-Iif med albanske poglavar je. Dognano je, da je Hasan beg dal dne 7. februarja denar voditeljem v Pih-nopu, ki so ga potem porazdelili s svo'imi liudmi. Nekateri izmed teh so dobili od svojih voditeljev 2 do 3 I funte. Nadalje je bilo znano, da so • skušali za stvar pridobiti tuđi Al-1 banče, ki bivajo daieč od naših mei. ! Končno se je konstatiralo, da se na-i haja v Albaniji veliko število avstrij-skih in mladoturških agentov, ki so dobavljali Albancem orožje in mini-cijo za njih zadnji vpad.
K temu srbsksmu komunikeju pripominjamo: Ker je le predobro znano, s kakšnimi sredstvi delajo na I srbski strani, da bi izsilili iz vjetni-j kov izpoved:. ki odgovarjajo željam I niskih mogotcev, bi bilo samo ob se-! bi odveč. da bi se bavili 5 temi naj-: novejšimi srbskimi natolcevanji. Sa-■ mo, da se izognemo interpretaciji, I kakor da pomenla moik priznanic, , poudatiamc, da je omenjena trditev } ne saiTiO popolr.orna iz trte izvita, ; marveč da ima'jo vsi ^asfopniki naše i monarhije v avtonomni Albaniji, to-i rei tuđi v Skadru, striktno naročilo. i da naj na;strožje varujejo nevtral-! nost te dežele, ki so io sklenile ve-| lesile.
I         Si cer pa je smatrati proti Srbiji
I naperjeno gibanje kot akt obupa vsled srbskih krutosti, kl so svetov-noznane že izza balkanske vojne, ogorčenih mohamedancev v bivšem vilajetu Kosovo in so je v prvi vrsti vprizorili oni musulmani. ki so se odtegnili rekrutaciji, ki so jo odredili in na brutalen način izvedli Srbi.
*
NA   NEMŠK1H   BOJIŠĆffl   M   !Z-PREMEMB.
Berolin, 26. tebruaria. (Kor. ur.) Poročilo Wo!ffovega urada:
Veliki glavni stan, dne 26. fe-bruarja.
LISTEK.
Amerikanka.
Franeoski  spisal   Pierre   de   Cou-I e v a i n.
(Daije.)
VIII.
New - York, Boston. Philadel-phia so bliži i Parizu, kakor većina franeoskih provincijalnih mest. Kakor većina Amerikank, poznale ste gospodična Villars in njena sestrična franeoske učenjake, pisatelje in umetnike in hitro ste se uži vele v pariško življenje. Gospa de Keradieu ju je povedla v galerije slik, dobro-delne bazare, k sijajnim porokam, v opero, v Bois in povsod jima ie pokazala znanieniiejŠe osebe. Annie in Klara je niste pozabile prositi, naj jih popelje v mala gledišča in na večer-io v kabaret; toda baronica je izjavila, da njen mož v to ne bi nikdar privoli). Amerikanka, ki je predobra republikanka, da bi si zelela kraljevske časti v svoji dežeii, jo prav ra-Ja vid? v Cvropi in žrtvuje vse, da »i n:ore izkazati svoje spoštovanje. Ravrotako je prekrepostna, da bi tr-' ne!a hudiča doma, toda od radosti ' poskakuje, če ga sreća drugje. V Pa-. rizu ga prav pridno išče — sprva, da I zve, kakšen da je —, pozneje, da more reci, da ga ie videia in, bodite '
uverjeni, nikdar ji ni dovolj crn. Kupi si najdrznejši roman in hoće vi-deti najsme!ejšo komedijo, navadno pa ne razume niti romana niti komedije. V Bois in v gledišču si da pokazati glasovite galantne dame in jih radovedno o^leduje, ker so »brez-božne-r (u*icked), ne pojmi pa sra- ; mote njihovega življenja, Vse te i stvari, ki bi dušo mlade Francozinje i neskončno vzneminle in zapustile v njej neizbrisliivih madežev, se mlade Amerikanke komai dotaknejo in io !e zabavajo. Ona nima čutnosti in je prav tako nezmožna umeti pokvar-jenost kakor svetost.
Gospodična Villars in njena sestrična niste obžalovale. da ste se udale prošnjam gospe Keradieu. Nju-na sezona v Parizu je ohetala mnogo zabave. Sorod^tvo z baronico in njihov osebni ugled sta jinia pripravila dober sprejern. Pri five o clock'h se je zbirai okoli njih cei krog čestilcev. Košarica v salonu ie bila polna vizit-nic z najndličnejšimi aristokratskimi imeni. Čudno, ti koščeki papirja so napravili na Annie več vtisa, kakor osebe, ki so jih predstavljali. Z nekim zadovoljstvom jih je ogledavala in jemala v roke. Besede: princ de Noles, vojvoda de Randan so pome-nile nekaj več kakor mister John ali mister Smith. Nekako sram je ie bilo tega občutka rn skrbno se je varo-vala govoriti o njem napram svoji sestrični.
Ogromna dota gospodične Villars je naravno vžgala   ambicije   in
vzbudila strastno pnželjivot. Hasi je bila gospa de Keradien toliko pre-vidna, da je povedala, da \nnie ne išče nasiovov. da se ne mara omožiti v Evropi, se ji je vendar predstavilo mnogo mladih gospodov. ki so po franeoskem običaju poslali v boj svoje starše in svoje prijate!?«. Vojvoda Albert dc Randan se je s posebno tr-dovratnostjo vrgel na nio. Bil 'e se-demindvaiset let star, prijetne zuna-niosti. bogat in nosii je odlično ime. Domišljevai si je. da si vsled svojih prednosti) mora osvojiti Amerikanko. Njegove pozornosti in njegovi na-meni so Annini nečimernosti sicer laskali, on sam pa nanio ni napravil nikakega vtisa. Sicer je družba v faubourgu vzbuiala njeno radoved-nost prav tako, kakor bi to storila japonska ali kineska družba. Opazo-vala je ženske toalete, njih način sprejemanja in opremo salonov. To jo je zabavalo. Cutila je. da nima nič skupnega z Ijudmi, ki jih je videia,. Mlade deklice so jo spravljale na-ravnost do obupa. nikdar se ji ni posrećilo, da se ž njimi zabava. Sled-njič je prišla do zaključka, da more edino-le nečimernost obuditi v Ame-rikankah željo, da vstopijo v ta tako malo zabaven krog, ki vrhutega ni v nikaki zvezi z njihovim okusom in njihovo vzgojo.
Prijatelji barona de Keradieu so drug drugega  prekašali  v   ljube/ni-vosti napram obema    tuikama.    Vi-comte Guy de Nozay je takoj uganil I smer Anninega duha.                          *
Guy je bil majhen. zelo grd, a duhovit in interesanten. Dana mu je bila tista dovtipna in originalna žilica, ki jo Angieži imenujejo *hu-mour«. zato so se ga več ali manj bali. Njegov prodiraječi pogled si zdržal le, če nisi imel ničesar prikrivati. Ode. Villars ga je očarala s svojim značajem in svojo neprisilje-nostio. Njeni nazori so ga zabavali. Rad je napadal njene amerikanske predsodke, ona pa jih je trdovratno branila. Ta mala vojna, ki jo je vodil duhovito in kavalirsko, je Annie ne-izrečeno žaba vala. Vicomte de Noža y in haron Keradieu sta bila dotlej edina Francoza, ki sta vzbudila v njej simpatije.
Da govorimo odkrito, vodilne osebe faubourga so jo zelo razočarale. Tako se godi vsem Amerikanka m. rldina vojvodinja de Blanzac ie vzbudila njene občudovanie. Ko 30 je prvič videia, je rekla naivno: *To ie kraljica.« Ni se je mogla nagledati. Nasla ie na njej nekaj izređne-ga, nekaj, česar ni videia na nobeni ženi. Vsi tišti mali znaki simpatije, s katerimi jo je obdarovala Kristijana, so ji izredno laskali. Klara ni delila njenih čuvstev; trdila je, da vojvodinja ne more biti dobra in da ji ni za-upati. Sestrični ste se ćelo pogosto radi nje prepirale.
Povabilo gospe de Blanzac k si-jajnemu obedu in veliki soareji je Annie živo razveselilo. Radovedna je bila. kako sprejemajo v hišah visoke aristokracije*
Toaleta ji je delala posebne skrbi, zakaj mnogo ji je bilo na tem, da je dobro opra vijena. Ko ie napočil veliki večer, polastila ste se je taka vročina in vznemirjenost. kakor je. ni občutila se nikdar v svojem življenju. Ko je nadela svojo divno umetniško dekoletiranoobleko iz ble-do - rožnate svile, katero je okoli vratu obrobljal kolije iz sedmih vrst-prekrasnih malih biserov, okrasenih z dijamantnimi sponkami, je Katarina ogledu je svojo gospo vzkliknila:
—  Nikdar vas še nisern   videia tako lepe, miss Annie! O, bodite po-mirjeni, stavim, kar hoćete, da danes zvečer pri-vaši voivodinji ne bo elegantnejše deklice od vas.
Gospodična Villars je bila vsled tega zagotovila od veselja kar iz sebe.
—  Ljuba stara gos. vsi   me   ne bodo gledali s tvojimi ocrni, je rekla in objela to dobro dušo, kakor je to navadno storila zvečer tedaj, če je bila prej posebno sitna.
—  Bog  vas  blagoslovi,    draga moja. je dela Katarina.
Gospa Villars' je' bila najvljud-nejše vabljena.« toda oprostila se je in prosila gospo de Keradjeu, da de-kiici vzame pod svoje okrilje. Ker je tuđi sama obedovala v mestu, je'pe-Ijala Annie in Klaro v rue Vaneau in ju pustila tam, žele., da se dobro žaba vate.
(Dalje prthodnjtt.)
*"■« a.                                                                                                       »SLUVfcN>iU nakult. toc 27. fcbraaija mft._________________________^_______________*                  47. stc¥.
Z obeh bofttC atmamo porotaH ■ičesar blstvenez*.
Vrhovno armadito vodstvo.
•              *
Anđelko uradno poroCUo • boflta n kopneni.
Od maršala Prencha dne 23. februarja izdano poročilo o dclovanju angleških čet na Prancaskem. pravi: Sovražnik kaže živahno aktivnost pri Vpresu, kjer se vrše neprestano napadi in protinapadi. Dne 21. febru-arja ob 6. zjutraj je sovražnik raz-slrelil več naših strelskih jarkov. Na-še čete so izkopale in zasedle nato nove jarke za dotedanjimi jarki. Na-daljnji sovražnikovi šunki proti novi ©brambni crti so ostali brezuspešni. Pri Givenchyju, v blizini La Bassćja, je naša pehota vzela neki sovražni strelski jarek, ki ga je prej obstrel;e-vaia naša artiljerija. Sovražni napad ob kanalu pri La Basseju je bil po budem atiljerijskem ognju od naše pehote odbit. Opoldne je sovražna artiljerija živahno streljala pri Lysu. Tuđi pehota je posegla vmes. Na drugih delih fronte samo artiljerijski Ogenj. Megleno vreme onemogoča rekognosciranje naših letalcev.
S FRANCOSKEGA BOJlSCA.
Iz Pariza poročajo preko Koda-nja, da so nemška letata zopet bombardirala Calais. Nemške bombe so ranile nekaj oseb, škode pa ni nobe-ne. Zelezniška proga, ki jo je nem-5kf ZeppeMn zadnjič poškodoval, je zopct popravljena. Promet se vrši nemoteno.
Iz Zeneve poročajo, da se je pri-Šel nov beg iz Reimsa. Predvčerajš-njem pc-neči je dcspefo mnogo rod-birn ki so zbežate iz gorečega Reim-sa. Bczunci pripovedujeio, da je bilo med bombardiranjem ranjenih ali usmrčenih 200 oseb. Vse ceste iz Reimsa v Pariz so prenapolnjene z bežečimi, ki vozijo s sebej sveje Stvari na ročnih vozičkih.
Glede bojev v Champagni konstatira »Berner Bund«, da nemška franta na robenem kraju ni prebita. Tuđi se zdi vsak tak poskus brez-upen zlasti z ozirom na izborna pro- j metna sredstva na nemški strani.
Boji za LHle,
»Vcrs*5che Ztg.« poroča iz Slui-sa: Mcs'n L:tle je manj trpelo vsled bornfan^rarna. kakor vsled poža-rov. Cesae c'e la Gare. Rue de Beihu-ne, Ri'e c!e Pariš in Rue du Plat so vecinoma razrušene. Javra poslop]a nišo trpela. Mesto samo ne leži več v ognju, marveč je oddaljeno kakih 5 kilometrov od bojiŠča. Tuđi ni slišati v mestu več francuskih topov, ki so zadnje mesece vedno bili v ofenzivi. Močno so trpeli prebivalci Armen-tieresa, ki je odrezan od vsega prometa, ker leži mesto med dvema ognjema,                      m
•
Boj v zraka.
Tz Christianije poročajo: Med Thourotom in Ostendom se je vrši 24. ferruorja v zraku boj med nekim ansJeškim aeroplanom in dvema r»em*kima letalcema. Baje je angle-ški letalec razbi! obe nemški le'ali, pri čemer je bilo 7 nemških letalcev ubitih.
Poinanfkrivo franeosko letalstvo.
»Giornale d% Italia* poroča, da se na Francoskem zelo čudijo, zakaj ni bi'o pripravljeno nobeno letalo, ki bi bilo napadlo »Zeppelin«, ko Je ta bombardiral Calais. Tuđi trde. da je V. franeoska armada popolnoma desorganizirana-
Angleška grožnja.
Iz Hamburga poročajo, da so kraji na Angleškem, v katerih bližim se nahajajo taborišča vojnih vjetni-kcv, ponoči temni, dočim so vjetni-ška tahorišča razsvetljena, da bi na ta način zapeljali Zeppeline in r.em-ške letalce, da bi metali bombe na ta taborišča.
Fraocoski voinl prostovofjcl
»Matin: piše: Od 18. avgusta 1914. je vstopilo 28.266 inozemcev kot vojni prostovoljci v franeosko •rrnađo za čas vojne. Izmed teh pro-stovoljcev je 1462 Belgijcev. 379 Anglezev, 3393 Rusov. 4913 Italija-nov, 300 Orkov, 541 Luksenburža-nov. rS& Špancev, 1467 Švicarjev. 1369 Avstrijcev in Ogrov, 1027 Nem-cev, 592 Tur kov in 11.854 raznih drugih.
Sufragetke ▼ voftiL
Prvi oddelek prostovoflsVeft zbora sufragetk, ki je dospel v Ht-vre, so razdelili v oddelke po 500 fen. Stirje oddelki tvoriio en btta-ljon, dva bataljona en polk.
•     m     *
■ilalstrstva.
Iz Bruslja poročajo, da Je odio-zil ministrski predsedaik Broaueville vojno minislrstvo in prevsel titnanje ministrstvo. Na njegovo mesto priđe baje general Michel, ki ie branil Na. mur.
•     .     •
USPEHI NCMSKIH PODMORSKIH COLNOV.
Lofidoa. 26. lebruarja. (Kor. ur.) Admiraliteta razffkiša, da so nemški podmorski čolni od 18. februarja sem potopili 7 angleških ladij. V tem času pa je prispelo v britanska prista-nišča 708 parnikov z več kakor 300 tonami. Ti parniki so raznih narodnosti.
V tedni, ki se }e končal dne 24 t m. je zapustilo Anglijo 673 ladij. V osmih teđnih pred 24 tebruarjem je prispelo v angleške luke 5772, zapustilo pa jih je 5507 iadij.
POTOPLJENE   LADJE.
Iz Berolina poročaio: V Ports-mouthu so izkrcali moštvo parnika »V\estern coast« iz Liverprvola, ki pripoveduje, da se ie parnik »Bea-chy - Head* potopil, zadet od torpeda ali ker je zadel ob mino. Clove-skih žrtev ni bilo.
Reuter poroća, da je bil y sredo popoldne potopljen neki parnik neznane narodnosti, prihajajoč iz Eastbourna.
iz Londona poročajo v Rottcr-dam, da se je v Rotterdam namenjc-ni norveški parnik »Cuba* potopil ob izlivu Themse. Vzrok  ni  znan.
Amstcrdamski »Tyd« konštari-ra, da ob5c?:a lista po 15. februarju od. min razdejanih ali torpediranih parnikov 20 imen. O uspešnih proti-napadih hitrih križark zaveznikov na nemškc podmorske čolne, ni niče-sar slišatL 5iccr zatrjujejo na fran-eoskem in Angleškem, da Nemci na morju ne bodo imeli uspeha, to pa ne spravi \z sveta dejstva, da zahte-va pomorska vejna vsak dan nove žrtve in da so zavczn:k; na morju napram  Nemčiji  brez moči.
Iz pcroči!a zveze zavarovalnih agentov v Liverpoolu pcsnemijo ansterdamski listi, da so Angleži izgubili tekom meseca ianuana 41 ladij, ćGč'm solani izj^urTili v istem času 23 Iadii. Škoda je znašala meseca januarja l,f)74.500 funtov, od te vsote odpade 297.500 funtov na škodo, provzročenc v*^ed vojne. Izgrnba jadernic do^ejra vsoto 106 100 funtov, od teh 30.000 vsled vojne.
Angleški transportni  parnik  uničen.
Bsrolln, 26. fehniarja. (Kor. ur.) Glasom »Lokalanzeigeria« javlja milanski »Ccrriere dclla Sera«' iz Londona: Kakcr je razvidno iz brzojavke iz Eastbourna na agenturo Llovds, se je dne 24. t. m. popcldnc nekaj morskih milj daleč cd Čast bourna rotoril neki parnik, ki je imel na krovu 1800 mož,
U stavljen promet.
Nsw Vork, 25. februaria. (Kor. urad.) »Newyork Times« poročajo, da je ameriški vladni urad a pomorsko zavarovanje ustavil o izgubi ladij »Evelyn« in »Carib« /.avarova-nje ladij in tovorov v drž?^ e, ki se nahajajo v vojnem stanju. Urad pa spreiema zavarovanje Iadii. ki <e vo-zi?o v dežele. ki jih je mos:oče dose-či, ne da bi se dotaknile nevarnih delov rrorja. Mo£oce ie. da se bo dovolilo tuđi zavarovanje za vožnje v ogrožene kraje, toda te za zvišan tarif.
Kodani. 26. februarja. (Kor. ur.) »National Tiden-de« poroča iz Wa-shingrtona: V merodajnih američkih krojrih so mnenja. da so Angleži močno podcenjevali akcijski radij nemških podmorskih čotnov. Anglija nima nobene odnomoči proti podmorskim čolnom r>a na! bo njena morna-ri§ka pripravlienost sicer fe tako si-ja'na. Smešno bi bi*o. če bi kdo še vedno trdil, da to deistvo v Ancrliji ne provzroča nevolje in razburjenja. •             •
Nem*ki podmorski Colu onfCen.
Iz Pariza prihaji preko BeroFna ta - Ie vest: Mornarički m'nistcr pri-občuje to . Ie poročilo t dne 23. februaria: Prcdvčerajintim ob 7. z|u-trai )e neka križarka II. franeoskega brodovja pričela boinbarJirati neki nemSki podmorski čoln 8 rrnl! Južno od rta Alprech pri Boulogiti. Nemikl podmorski čoln, ki Ie plaf na mor-skem povrSju, Je bil fadet od več krogel in se je potopiL Kler te )e podmorski čoln potopil, ft ostalo olje na morskem površju.
Razimflefiost anfleilifli IHtvr.
\t Berolina poročaio: Londonske »Dai1y Mail« piSelo v uvodnika:
•M DeretNfrtf *tf |i fftMtta, m+> tarlsHi aaniiBleaa Kle |emt* •iiovor? Zt 8 ctai sUftmo jrožnje ministrov Nsmčiie. Dne 15. februaria Ie izjavil ChurchilL da bo anfleško brodovje promptno pritisnite na Nemčija Dne 19. febrmaria ie Qrey svaril Nemčijo. Včeral Je izjavil Asquirh, da rizmišljulejo o represa-lijah. Ministri torej ie ■€ vedo, ka) hočejo. Ansieški narod živi v iluziji, da je Nemčija strogo blokirana; ravno narobe pa ie rcs.
NOVO   OBSTRCLJEVANJE DARDANCL.
Carigrad, 26. febniarja. (Kor. n.) Agcnce *Milli* priobčuje na^lcdnjc poročilo flavnega stana:
Včeraj ob 10. dopoldnc je pri-čelo obstrelievati deset sovražmh oklopnih ladij utrdbe, ki se nahajajo ob vhodu v Dardanele. Bombardc-ment je trajal do 6. ure zvečer, naKar so odpluie sovražne ladje proti otoku Tencdos. Opazili smo, da je ogen] naših forov na anatolski obali po-šfcodoval eno oklopnico tipa ^Ajira-mcrnnon* in se dve drugi sovražni oklopni ladji.
m
Dardanele ia Kotor.
Pariz, 26. februarja. (Kor. urad.) Clemcnceau dvomi, da bo imelo rb-«itrcljevanje Dardanel kake uspehe in meni, da bo stvar končala po pri-liki tako, kakor obstreievanje Kotora — to je z grdim fiaskom.
AngU|a if! niske a^iraciie na Dardanele«
London. 25. februaria. (Kor. ur.) Na neko interpelacijo glede ruskih aspiracii na Dardanele ie cdgnvoril v angle^ki zbornici sir Pdvard Orey: *To je stremljenje, s katfrim popolnoma simpatiziramo. Natančna oblika, v kateri se naj urcsnlču pa s^ bo brezdvomno določila sele pri mirovnih pogajanjih.
■ •                                                             •
Dardaneie.
Bv^mbardiranje Dardanel tolma-čijo mnogi tuđi drugače, kakor smo včeraj izvajali. Zlasti na Dunaju se trdi, da hočeta Angleflca in Francila t zavzetjem Carigrada preprfčiti ruske namene. Če Rusija sama ne za-vzame dardanel in Carigrada, jih tuđi sama ne bo cbdržala. Pariški »rigaros pledira za to, naj postane Carigrad ncvtralno mesto, nad knte-rim bi imela ob'^st Rus'ja, Angicška in Trancija. Znani politik in načelnik haTVan5kesra komltć'a, Bu^ton, je ćelo iziavil, da ^lrda Ansle^ka z neza-upanjem in nezadovoljstvom na ruska požetjenia gledć Carigrada in namigava! je celo, da bi rroglo zaradi Dardanel priti do vojne med An-rieško in Rusijo. Seveda je pa tuđi mogoce, da je hotel Buxton sgmo prenrečiti, da bi se Bolgarska očitno uprla ruskim nacrtom. Gotovo 5e, da je ruski mini^ter Saron^v v H^r^i t-a ves glas proklamira!; da želi Rusija Cantrrad in verjetno je, da tega ni storil brez vedno^ti in s pritrjenjem Angleske. — Tuđi Orki nišo nič na-vduseni za to, da bi Rusija dobia Ca-rlzroć, saj misijo %zmi. dn bodo kr!aj zasedli to mesto in ustvarili novo Bi-zancijo.
Angleško brodov'e  ?e  bombardiralo tri t!»r=Ve kmetc.
Carigrad. 26. februaria. (Kor. u.) Agence *MiIli* '>ve od privatne ^trani: N<*Va anele^ka križarka in neka angleSka torpedovka, ki ste manevrirali v Sarn^kem 7?livu, ste *c rribPra1' obrežiu na 500 metrov ter nričrlf bombardirati tri rrohame-danske kmete. ki so opravljali pod nekim drevesom svolo molitev.
•             •
V Kavkazu vlada mir.
Carigrad, 26. februarja. (Kor. u.) Vesti iz Črzcruma pravijo, da vlada na kavkaski fronti mir. ker ie zapa-del gost sneg. ki pokriva gore me-stoma 1 m na debe'o, V nekaterih krajih. kjer je manj snega, pa so imele turske čete znatne uspehe. Pred-včertjinjem so vzele Tašet in Da-§kej v naskokn. Sovražnik se Je umakntl r«*ledovan od turskih od-dclkov na Datum.
•     .     •
Tartko - egtpčmka bmtska MSe ob Soeikra prekopa.
Carigrad. 26. februaria. (Kor. u.) Agence »MiiH« lavlja % egipt*kega bojišća: Egipćani, ki preolavajo pre-kop, prihaiaio na vthodnie obrežje SueSkega kanala, da prinaiaio tur* Skini četam pozdrave svo:ih tovari-*ev. Sovražni motorni čolni, ki pe-trulirajo v kanalu, ne pustilo nobe-nemu mohamedanco, da bi se pribli-žal rapadnemu obrežlu prekopa. Tada pod zaštito noči se vrSe mnogo- t itevilni prisrčni seaUmki ne4 Cfip-čaai ia OumbbbL                                i
Pltrulje |avl]a]o, da popravljalo Angežt z vso naglico svale utrdbe ob kanafn, kl Ifh Ie bila tnrSka artilje-riia ie pri prvern spopada razdcjala.
TsrikJ vojni odofeter odlikoran.
rraaktart, 26. febniarja. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« Javlja iz Carigrada:
Nemški cesar Viljem je podclil vojnemu ministru C o v e r J u paSi železni križec.
Cnver paša se je brzojavno naj-topleje zahvalil za odlikovanje.
*
SPLOSNA MOBILIZACIJA NA JAPONSKEM.
Berlin« 26. februarja. Preko 2c-neve poročajo: »Agence Ma vas« pri-cbčuje brzojavko iz Tokia, da |e prl-čela sološna mobiiizaciia iaponske armade.
•     •     •
Konccntracfja Iapotc^kesa   brodovja.
Iz ToKia poročajo berlinski listi: Japonjka admiraliteta je poklicala v?e v inozemstvu se nafiajajoče kri-žarke domov. Tajna mobilizacija ar-made se nadaljuje. Vlada je nakupila mnogo velikih parnikov, ki naj 5lužijo kot transportne la-dije za čete.
Staltšče Združenih držav.
^Frankfurter Zeitung« javlja: Amerika vztraja na stališču, da se naj kitajsko - iaponski spor resi pred mednarodnim razsodiščera
Ameriško brodov}e v Tibem Oceanu.
Ženeva, 26. febrnarja. Pariški ^Herald- javlja iz Novega Yorka: Prvo In drugo ameriško vojno bro-dovje je cdplulo v T?h? Ocean. Pred Sanjrhaiera ?e aahsiajoca ameriška eskadra je bila olačena za 6 vojnih iadij.
KRVAVI BOJ! ZA NCVTRALNOST V  ITALIJI.
R?m, 26. februaria. »Kor. orađ.) »Aenzia Stephani« javlja iz Reggio d' Emilia: Snoči se je vršilo v Teatro Ariosto na inicijativo neke nacijonal-ne skupine privatno zborovanje, na katerem naj bi bil govori! bivši av-str^jski poslanec BatHsti iz Trentina. Med tem. ko so se zbirali povabljeni zborovalci, se je napolnil trg pred gleda lišćem s sovražno razpoloženo množico. katera Je kmalu pričela groziti. Ko je priklicano vojaštvo pri-čelo delati red, se je vsula nanj toča kamenja; mnogo karabini jer jev, policijski delegat, neki stotrrk in neki major so bili ranjeni, zadnji težko. Neka skupina karabinijerov, katero so napadfi demonstranti, baš ko fe odnašala enega svojih ranjen:h tova-rišev, s kamenjem, je pričela strelja-ti. Ustreljen je bil neki mož iz mno-žice. 5 oseb pa je bilo tezko ranjenih. § Od teh je Še ena na zadobljeni rani umrla. Ponoći je množica karabinije-re še enkrat napadla, tri ranila in jih nekaj potolkla. Tuđi dva policaja sta bila ranjena in več jih je dobilo odr-tine, V Reggio d* Emilia so odšli vojak: in karabinijeri. Tja se je podal tuđi generalni nadzornik tz notranje-ga ministrstva, da uvede preiskavo. Tuđi sodišče je uvedlo preiskavo*
Zborovanja in manlrestaclie ▼ Italiji prepoveđana,
Rimt 26. februarja, (Kor. arad.) ^Agenzia Stephani« javlja: Z ozirom na mednarodni položaj, Je sklenil ministrski svet, naročiti prefektrm. da naj v bodoče prepovejo vseko zborovanje ter vsako drugo manifestacijo, ki bi bla ne vama javnemu redu, in to brez ozira, ali se taka zborovanja vrše na javnih, ali pa na sicer občinstvu dostopnih prostor ih.
ItalOanske vofaške priprave,
Izdatki za a rmado v letih 1914. in 1915. so Jako izdatni. Poroča se, da je bilo od 16. avjrusta 1914. do začetka februarja 1915. za armado 1.170,078.000 lir Izrednfn izdatkov. Prve dni februarja je bilo s kraljevskim dekretom doroljenih Še 170 mi-lijonov tako, da zna^ajo Izrednl izdatki za armado v tem kratkem časa nad 1340 milijonov lir. Poleg teh je bilo seveda plačevati tuđi redne izdatke za armado in so ti znašali 852,524.000 lir. Skupno se |e tore! izdalo 2.l9>,609.000 \\r torej skoro toliko, kakor znasajo vsl dohodki ita-lijanske države skupno. •            •
RESEN POLOŽAJ NA BALKANU.
Iz Sol ona poročaio: Položaj ▼ Makedonitf postala vedno rcsnejšL To govore« da Je vojna z Boljrarflo neizogibna, Albanci, ki so vrdli na srbsko ozemljc so prodrli do Struge oh Ohridskcm jezero in ogro^ajo Bi-
teQ. Srkate tete nišo dovoQ moćne.
da bi se jrm mogle ostavljati. Grška se zato pripravlja« da zasede Bitolj in bi se rada polastila tuđi Clbasana. Nastop Grške pa bi tako) izzval vpad bolgarske annadc v srbsko Makedonijo, kjer bi bolgarske čete okuprralc takozvani bolgarski deL Iz Bitolja poročajo, da Je Srbija bitolj-ski okraj že odstopila Gr§kf in da so tamkajšnje srbske oblasti o tem ob-veščene*
Navzočnost generala Paua in ruskega finančnega ministra Barka, so porabili solunski Grki za velike manifestacije v prilog tripelententi. Orške oblasti so pa tuđi mirno trpe-le> da so manifestanti demonstrira!? pred nemškimi zavodi s klici: »Doli z Nemčijo!«, dokaz, kako natančna in skrbna je nevtralnost GrŠke.          i
"   •   "
Pasić v A ten ah.                   !
Iz Niša poročajo: Ministrski predsednik Pasić je odpotoval v Atene,
•   •   *                    !
Nezadovoljnost   tripelentente z raz« merami na Balkana.                ,
Milan, 26. februaria. Iz Pariza javljajo: Politični krogi trojnega sporazuma so nezadovoljni z razme« ram na Balkanu. Približanje Bolgari-ie centralnima državama, bolgarsko-romunska pogodba radi transitnega prometa, obiski avstrijskih in nemških diplomatov pri romunskih dr-žavnikih, jih vznemiriajo. Bivši fran- v coski minister Pich^n smatra, da bo nastala spremeba y te], za tripelen-tento neugodnih situacijah Ie tedaj, če se Turčijo zadene v srce. Zato je treba za vsako ceno forsirati Dardanele,
'  *  "                  I
Papež fn  m!r.                      I
»Giornale d' Italia^ piše: Tz do-brega vira čujemo, da Je. papež na-pravil nov poskus doseči mir. Te dni državnemu tajništvu došla poročila baje pravijo, da Nemčija, dasi ohra-nja svoj odlični vojaški položaj, ven-dar resno čuti posledice vojne, tako da je ćelo prernenila svoje naziranje o pogojih za mir. Papežu se je to zdelo taka važno, da poskusi nov di-plomatičen korak. Vprašal Je novič nemškega cesarja, pod katerimi po-goji bi sklenil mir in je spretno opo-zoril, da je vojaška čast NemČije ne-dotaknjena in se bo danes mir dose-gel morda pod ngodnejšimi pogoji, kakor jutri. — List koncule: Ne ve-mo, kak uspeh bodo imela ta nova i prizadevanja papeža, a resnJčna so | M-i-istva.
47. «e%                                                          ___________^__________»SlUVfcNSKJ NAKUU«, on« 27. februaija I* i 5._____________________________________^_______           Stran 3,
Dr. fiibio ?$?M f.
Sećemdeset let star je skleni! svoje življenje dr. Albin Poznik. Z njim je odstopil eden starejših budi-fe'jev našega malena naroda. V velikih dogodklh sedanjej^a časa ne pra-šujemo dosti za posameznika. Posa-meznik stopi v ozadje. Kaj šteje se-daj milron ljudi in koliko jih umrje mlajših ljudi velike vrednosti, ko se Je kratko zabeleži njih odhod iz življenja, Tedaj bi tuđi le kratko poro-ča!i, da je Poznik umri. — Slovenci smo majhrr, bolj se poznamo v majb-ni družini in vzlic velikim dogodkom nas spominia domo'jubje, da smo hvafežni Ijudem« ki so več storili do-brega, kakor ćonasa ravadno življenje, in tako tuđi ne moremo brez izjave te hvaležnosti mimo rnrtvaŠk^-ga odra, na katerem leži mož, ki je več storil. kakor ravadno mero ko-ristnega dela. Štejemo Poznika med vspešnejše agitatorje slovenske stvari. Veliko dela leži za njim, malo ie odnočival ta mož v svojem življenju, čaši probcjenia našega naroda kaže-jo dosti lepih strani. Ko nacrtamo glavno delo Poznikovo, zbuiamo sr>omin na te Čaše in na to. da nismo v pretečenih 60 letih Slovenci ne-brižni bili za življenje našega naroda kot slovanfkega. Neko zadnšče-nie nam znrcore to dati. !n zaradi :e-gR se sporninjamo v daljšem spisu zega moža.
Dr. Poznik je vstopi! v delo za časa probujenia slovenskega naroda kot v?eučiliščnik. kot sodni adjurkt, kot sdvokatni konciorent in kot no-tnr. V vseh s!ovensk;b kronovinab je c'elai v korist probujenja našega PToda k ^amozavesti in posebno tuđi v korist zboljšanja narodovega r-rrtne^a stanja. Bodi kot sodnik v casih, za slcvenskega uradnika te-žnvnih. bod' v druzih razmcrab. za-v-emal ie vedno neustrašen stališče S'overrca, ki re 7rnušča naroda v njegovi revi Dr. Poznik je nastopal v vsem svojem življenju skromno, Puhe-nivo, vžival vedno simnatije I'urJi svciega okrožja; tuđi politični rpcnrctnik ie čisTal moža, videč ga. kako necebjčno, kako sveto je jemai svrrie na'oge kot domoljuben človek. Toliko cneržije. žilavnosti v izpelja-vi kake apitacite pa kakor io ie unel,
ta mož, ne najdcmo kjc pri kakem drugem našem delavcu v javnosti — Oče mu Je bil ljudski učitelj, rojen je bil v Škocijanu pri Doberlivasi na Koroškem. Kot advokatni koncipient je bil v pisarni dr. Razlaga v Brezi-cah poleg dr. Mencingerja, sodni pristav je bil v VipavL Kot notar je prišel pred 35 leti sem v Novo mesta. Tukaj v Novem mestu je bilo glavno torišče njegovega delovania, na njem je pokazal. da se dajo odtujeni me-ščani sklicati domu. Kakor je Poznik kmeta jemal kot podlago socijal-nega in gospodarskega življenja, v meščanstvu je videl cvet ljudstva, gonilne sile vsem razvojem istega. — Agitator biti brez organizatoričnega talenta ni dosti vredno. Poznik ie bil oboje. In to je posebno srečno učin-kovalo v Novem mestu.
Novo mesto ni bilo veliko mesto. A središee je uradov za velike okra-je. V njem je bilo nekdaj nekaj vo-jaštva, v njem je bila gimnazija, okr. glavarstvo. davkarija, okrajno in okrožno sodišče. Uradništvo je vplivalo v socijalnem življenju na obrtništvo. To je dobivalo nekaj so-detavcev iz nernških krajev. Novo mesto je bilo v Času. ko je Poznik prišel tja, dobro ponemčeno; še par let prej je bil izvoljen za poslanea kandidat nemŠke stranke na Kranj-skem, Martin Hočevar s Krskega. Mešćanst\o ie važno v vsakem narodu. Ako se je hotelo zbuditi maso naroda do samozavesti, je treba pri-klicati meščana domu, ako je odtu-jen. — Poznik je sprva vzel v roke dokončanje prvega Narodnega Joma na Slovenskem. katerega je začel v Novem mestu zidati zdravnik dr. Bu-čar in v njem zbiral tedaj Se redke narodne družine. Veliko denarja je Mio treba zbrati za končanje stavbe Narcdnega doma. Pozniku se je t< posrećilo, odp!ačal se je tuđi že sko-raj ves dolg. Društvovanje v Narod-nem domu je lepo uspevalo, vedno več članov se ie nabralo. V mestu merodajna remška kazina je začeta pešati. Poznik je videl, da je obč. odbor v rokah Nemcev. Začel je tu svoje krtovo delo in spravil neko ve-čino v odber, s katero se je dalo mesto vladati v ktrist pridobitja me-ščansrva, ki ie stalo pod drugrn vplivorn. — V sveji pisarni je pola-£oma začel slovenski uraćovati. Prve s'ovenske pisane pogodbe so izšle v Novem mestu iz njegove pisarne. Danes se to samo ob sebi razumeva, tećaj, pred 35 leti. pa to ni bilo tako lahko. Kako ie Pozn'k v kratkem času Ncvcmeščane lepo pod eno strebo spravil, to ie neka zagonetka, opravi! jih je, dasi so mu pomagali pri tem tud! drugi, a on se :e izkaznl v tem oziru kct rrrojster. V tem delu imel je opraviti z jako parretr^mi na-sprotniki, ki so se zaveda!'. da imajo vstopati za nem^tvo na Kran'^kem. Nemški profesorii so vedeli, da me-ščanstvo v rnarsičem odvisi od gimnazije. Poznik je dobro študiral teren, na katerem se ie zavze! delnti kot agitator slovenske stvari. Pridobiti je moral v socijalnem življenju priateljev in na po!it"čnem izvesti nekaj, kar bi dalo strerrr'erju Slo-vencev rrevafTO. Računal je s tem, da smo S!ovenci majben n^rod, ki je odvisen v marsičem od v'-^e. Umd-niki v domovini in v centrMi odloču-jejo v dosti ozirih o obstr « sloven-ske^ra nareda. Parlament "io imeM, v njem je bila arena, da se Slovenec v javnosti pokaže ter tam vabi po-močnike. a!i vsaj izvablj^ nevoljo in usmitienje pri poštenih ljudeh, da mo-r<Vo potem vlndni oreani s^ovenstvu dati, kar mu treba za pripravo rno-dernepra življenja. V to svrho je bilo treba slov. talentiranegra Človeka poslati v po^anske zbornice. In Poznik je portal ŠukHetov večji talent. NjJ so bili proti niemu tuđi pomisleki, Poznik je le vide! njegove zmožnosti in je privoščil, da, ćelo zahteval, da našinci kaj več dnseprajo. kakor le adjunkstvo, ali prafesorstvo v tujini. doma na le. če so brbet skrivili. ?uk-lje ie bil ro'en prlitik. Poznik je misli! na to. dn bo ta politik bripravil več uradnikov Slovencev v domače urade in to tuđi v Novem mestu. mislil je enako glede gimnazijskih profesorjev. Dolenjska — 200 tisoč duš brez železnice! — V ta vpraša-nja se je zagrize! Poznik in s smelo roko je proti živahnemu protivljenju vseh slovenskih strank in burnemu odporu od strani Nemcev kandidira! pri drž. volitvi Suklieta. Tn drža! ga je. fn volilo se je trikrat. Klun in tovariš! in rcmški^poslanci so skrbeli za to. da bi se SukHetov mandat ne potrdil. Šuklje, ki je bil izvolien prvi-krat Ie z 5 glasovi večine, je odstopil. Potem je obveljalo. ko je vedno večja in na zadnje velika većina vo-lilcev bila na strani Sukljeta. To s$ bili najtrpkejši dnevi Pozniku v nje-govem politikovanju in agitaciji.
Vse je stavil Poznik na to karto, — in Suklje je opravičil Poznika in niegove sodelavce. »Schlngt ihn tot, d43 W^ititQjiciit fraftt eocb nacb dea
Orfinden nichi,< ie bila parola Suklje-tovih uasprotnikov. Poznik pa ie mislil: »Mit dem Genius ist die Qe* schichte immer im Bunde.« Med to vo-iitvijo si je pridobil Poznik zaupanje Novomeščanov docela. Videli so njegovo požrtvovalnost, njegovo Ijube-zen do Dolenjske in ga spoznavali kot vodjo trdnih živcev. In Pozniku se je tudi^uresničilo upanje, katero je stavil v Šukljeta. Vsa slovenska javnost se je ob volitvah razbunila, tuđi pametnejši kmet je poslušal, kaj se glasi iz te bune in našel je marsika-teri meščanski in kmetski poslušalec, da se je šio tuđi za to, da se na Slovenskem kaj prida započne v po-vzdigo revnejšega slovenskega gospodarstva in <ia ima tuđi Slovenec pravico zahtevati od osrednje vlade, da daje boljše kose uradniškega kruha Slovencem - uradnikom ter da skrbi z denarji davkoplačevalcev tuđi za omogočenje zdatnejšega, boga-tejšega gospodarstva na slovenskih tleh. Za železnico so se tedaj zglasi-li zadnji glasovi. Dobili smo jo. Ba-ron Švegelj in Šuklje sta nam jo pri-peljala.
Poznik ni maral mirnega življenja v narodu. Narod umira v stagnaciji. Šuklje je bil poesebijena negaci-ia tega miru, vse prej, kakor skromna narava — in Poznikov račun se je obnesel tuđi v tem oziru. Slovence smatrajo od tedaj pri centralni vladi ie :-a nekaj važnejšega in doma se je tuđi bolj smotreno začelo nastopati in vnelo se je tuđi doma strankarsko gibanje, ki ni bilo in ne bo narodu v škodo, ako je istemu spioh sojeno ži-veti kot slovanskemu narodu. Dr. Poznik je vedel iz naravoslovja in iz zgodovine, kako se je človek cd paj-daša diviih živali razvija! vedno višje do gospoda zemlje, ki na njegovo povelje vse proizvaja, česar želi. Vedel je, da pozna zdajšnji človek vse tajnosti narave in da si je po svojih vedah in znanostih preustva-ril zemljo za svojo veliko delavnico« v kateri so mu poslužne vse naravne moči. In mož je videl človeka zdaiš-n ega časa plezati višje in višje, da mu nič ni biio več nedosegljivega. To so zvali ljudje napredek. Ali Poznik je videl, da nišo vsi deli čleveštva bili tako srečni, vedel je, da to zdajšn.to velikost nekaterih narodov sprcmlj'a veliko mrtvecev, ki so na poti razvojev omagali, padli, umri, da krijejo pot, katero je prehodil iz-obraženejši, rnočnejši človek, videl ie razvaline veliko narodov, plemen in kultur, — katere so stran potisnili trdi naravni zakoni, trdi kakor isti, ki so potisnili druge navzgor. Poznik je pri7naval na^redek č'oveka in nekaterih njegovih družb kot posledi-co naravne^a rakena, ki se uvcljav-Ija vziic n^sprotnim si'am. In tedaj ic srledai tuđi na razboj svojega naroda, videl, da je bTo tep:a naroda enkrat veliko, da pa je isteka dosti na poti ostalo, da so ga razvojni zakoni stran vrgli in mož je nanredo-vnnle ostnlega naroda v silah gospodarenja in drugih mogoče mislil in posta! je prjatelj napretka narodov, postal goji^Ij vsega, kar je moglo tuđi v tem oziru od5traniti pri nas mrtvilo v vseh razredih. Prej ena generacija podobna druen"; to je moralo postati drupače, prihodnja generaci-!a rnli^n in vedno naprej tako, — Se-daj je bilo zbirati mestne obrtnike in jih pripc'jati dr>mu, da se isti sami bolj izobrazijo in kmetu posvetijo v n.'egovo temo in tedaj je bilo treba tuđi našega kmeta klicati in ga opo-minjati, da svojo prfdnost \Tspesneje nastavlja na svoji rodovitni zemlji. Poznik je bil vseučiliščnik, ko je nauk o boju za biti ali ne biti pozornost obračal na-se, on je spoznavat. da je boi za biti ali ne biti oni Činitelj v naravi in med Ijudmi, ki posamez-ne označuje, jim botjse lastnosti pripravlja, katere se naprej podedu'ejo. tako. da ti no^'teln boMših lastnosti nadvladujejo druge in je vedel, da leži v tem napredek Človeka in njegovih družb; vendar je videl v raz-vojih delovati pa tuđi irsmiljenje, medseboino pomoč, Kristovo lju-bezen do sočloveka, videl je, da pre-more človek v druženju veliko, da te družitve sarnosvestne boje za obsta-nek razširjajo v širokih plasteh ka-kega naroda, da se tuđi iste udeležijo tega boja. Ker je bi!o v Pozniku to prepričanje. ni nikdar nasprotnikov teženj slovenskega naroda tako so-vražil, da se ne bi jeza, sovraštvo moglo spremeniti v Ijubezen. ObČe-val je Ijubeznivo z nasprotniki. On je dobro izhajal z Nemci in z duhov-niki. V mlajših letih je z duhovni skupno agitiral po vsem Slovenskem in videl je, da naš kmet nima skoraj drugega svetovalca, kakor svojega duhovnika, občeval je kakor rojak z rojakom tuđi z duhovniki. Ali v odbor n. pr. novomeške okolice ni pu-stil priti, ko profesor dr. Marinko ni bil več voljen, nobenega drugega da« hovnika, dasi je sam delal na to, da je prišlo par konservativcev-laikov vani. .0 dragib voUtvah pa UkU Žu-
panu, dobremu znancu in predsedni-ku Cirii Metodove družbe ni pardo-niral, ko ie hotel dobiti Šukljetov mandat.
Ves slovenski narod je zgubil po dr. Pozniku enega svojih pametnih in nesebičnih buditeljev, urjednikov njegovih bojev v politiki in gospodarstvu. Se ve, da je bil Poznik tuđi med ustanovitelji hranilnice naše občine, ki je ena večjih na Slovenskem in izborno organizirana. Poznik ni sam delal. Našel je nekaj in dobival s časom v novo došlih uradnikih, prote-sorjih, advokatih fn njih družinah po-seono pa v mlajših obojega spola dosti podpore, Šuklje-Levičnik sta pripravila ministra Pražaka do pravič-nega imenovanja domačinov-justič-nih uradnikov, — vedno več meščan-skih rodbin, veliko našega ženstva je delalo na socialnem torišču, v le-pem prostornem Narodnem domu — kier so se snovale krasne veselice, kjer so uplivali izborni pevski zbori itd. —; vedno ložje je delal vodnik Poznik. ali bil je pravi začetnik in nadaljevatelj vsega. kar se v teku 35 !et lepega in dobrega dogaja v korist Slovenstva v Novem mestu in na Dolen:skem.
Novo mesto je izgubilo v dr. Pozniku svojega dobrega prijatelja. Županova! mu ie veliko let,veliko časa darova! občini, štedi! z malim obč. premoženjem, pa vedno kaj po-pravljal. olepšaval, vedno skrhel srčno rad za mestne uboge, vedno vstopal z vso eneržijo za čast mesta in koristi istega. — Kot notar pa je bi! prijatelj našega kmeta. Sodn'ki so djali, ko so imeli določevati Pozni-kove stroške, da bi mu radi kaj več določili, ker je premalo računal. Imel pa je preskrbljevati trore otrok in so-progo. Seveda je bil Poznik uveden erlede te svoje družine. Veliko let mu ie bila soproga bolna, bil ji je angelj varuh. Vse v tem življernu je bilo harmonično, ie bilo lepo. Častni me-sčan je Pc7nik našega mesta. Če je kdo, cdkar stoji to mes*o. zss^užil to čast, potrm Poznfk. Malo i^h je. ki bi tako rorko ljubili to mesto, kakor Po7nik. Zda\ ko ;e tiho zasnal za več^o. zćzi se prav še le snozna. kako leno ie b:lo zivlie^ie teera skrom-nega prstri^nta, kako živo in zares bogato. Koliko bodemo vedeli tu-di po-ve^nti o niesrovem linbkem humorju, koliko lovci! — »Daj mi vodnika, prave^a voćaka, ne navidezne^a, nrave^a vodn'ka. ki me more voditi. k?»teremu zamorem biti zvest. kate-rernu 7arnorem pnseči zvestobo in poVoršČino.« te Carlvlove besede so vellale o Pozniku in o nas Novome-ščanih.
Dnevne vesti.
— Niegrova c. in kr. Visokost go-spod nadvojvoda Franc Salvator   se je deželnemu in gospeinemu pomož-nemu    drustvii    Rdečej^a    križa    za Kranjsko brzojavno presreno zahva-lil za poslano    mu čestitko ob prilikj podelitve    zaslužne    zvezde z vojno dekoracijo Častnega znaka za zasluge v korist Rdečega križa.
—    C. in kr.   vojaško    štacijsko in mestno povelistvo. C. in kr. vojaško štacijsko ter tuđi mestno povelj-stvo se nahajata od danes na Dunaj-ski cesti št. 29. II. nadstropje (Bavarski dvor).
—  Odlikovan! Slovenci. Vojaski zaslužni    križec z vo.ino    dekoracijo sta dobila    stotnika Franc TopolŠek in     Emil    Dragatin     domobranskega polka št   37. Signum laudis na belo-rdecem traku je dobil nadporočnik v evidenci črnovojniškega polka št. 23 Ignaci]  Založnik.    Srebrno  zaslužno svretinjo s krono na traku hrabrostne svetinje    sta     dobila      črnovojniški stražmnjster    pri    pekovskem trenu št. 22. Ivan Milavec in računski pod-častnik 1. vrste  Ivan Kos.   Srebrno hrabrostno   svetinjo   1. razreda sta dobila korporal    tirolskih   strelcev-jezdecev   Hubert 2itek   in korporal domobranskega   polka št. 4. Andrej Pirker.
—  Kdo ve kaj?   Pogreša se že deli časa Fran Pire, infanterist pri 17. pešpolku, 11. stotnija, vojna pošta št 32. Pisal že ni od 26. avgusta 1. I Ce bi kdo kaj   vedel o imenovanem vojaku, se prosi,   da sporoči to njegovi   materi Mariji Pire   v Crni vrh it 5 nad Idrijo.
—  Pogreša se Josip Martinovč 27. domobranskega polka, 9. stotnija, vojna pošta 48. Oglasil se ni že od 7. decembra 1.1. Kdor bi o njem kaj ve-deU naj blagovoli sporočiti   na   naslov:   Alojzija   Martinovč,  tobačna tovama, Ljubljana.
— Iz niskesa vietništva se je na veselje svojih staršev oglasil Rudolf M e n c e j, ki je služil pri 17. pešpolku, 4. stotnija. Pisal je da se nahaja v bolnici v Kijevu.
—  Iz mskesa v)etetftva   se   le oglasi Ivan Furlan 97. pespolka, doma ix Kojskega pri Goricu   Pisat je takaiintemu g. trgovcu g. 2argiju iz
Zadonska (gub. Voronež) z dne 27. decembra, da je zdrav in da Rusi ž njim ne ravnajo slabo.
—  Iz ruskesa vjetoištva   se   je
oglasil Anton Fiari sicer stanujoč v Ljubljani na Poljanski cesti št. 49. Pisal je iz Moskve.
—  O kranjskih In štajerskih vo-iakilL   »Arbeiter Zeitung«   prijavlja jako dolg dopis o štajerskih in kranjskih vojakih na severnem    bojišču« Eden oficirjev je rekcl, da so štajerski vojaki    »Mordskerln«    in    »mit ihnen dic krainer \Vindischen«, ki so »genau    so   zahe   Ludern«,   kakor nemški hribovski Stajerci.
—  Štetje žitnih in moćnih zalog. Stranke se še enkrat prosijo, da po možnosti počakaio zaupnika oblast-va doma, četudi bi   zaupnik   morda ne mogel takoj priti. Napovedno po-lo lahko podpiše gospodar ali gospo-dinja. Scveda je dotičnik osebno od-govoren  za   pravilnost   napovedbe. Zaupnik ni dolžan, hoditi k  stranku katere ni našel doma, še   enkrat in za to tuđi časa ne bo imel. Ce h kaki stranki zaupnika vse tri đni (nedelja, pocedcljek, torek) ni bilo, bodisi   da stranke ni biio doma, bodisi   da   je bila slučajno   prezrta,   ima  stranka sama strogo dolžnost, da priđe   naj-kasnele do vštetega 4« marca na magistrat in poda tam svojo napovedbo, ker bi jo sicer morala zadeti občutna kazen, kakor je razvidno z lepakov, vrhutega pa bi ji država tuđi zaple-nila vso moko, oziroma žito.Poudarja se pa še na tem mestu    izrečno,  da ćelo to   popisovanje    nima   namena, komurkoli odvzeti to, kar si je naba-vil zase, za svojo rodbino, posle itd.f v kolikor zalego po   pametnem pre-udarku zares lahko le za te osebe po-rabi.
—  Uradovanje  tnestnega   magistrata. Vsled vporabe  velikega šte-vila mestnih uslužbencev pri štetju zalog žita in moke, bo   pri   mestnih uradih v ponedeljek ia torek,   t. j. 1. in 2. marca, uradno delo vršiti le v zelo skrčenem obsegu. Zato se vse stranke prosijo, da ta dva dneva z vsako. količkaj odložliivo uradno za-devo počakajo.
—    Pustite   si   cepiti   koze.   Z
zdravniške strani se nas opozarja, da se ljubljansko prebivalstvo le malo briga za važno in enostavno profilaktično sredstvo proti kozam — za cepljenie Res je, da je zdravstveno stanje v Ljubljani izvrstno in da ni govora o kaki neposredni nevarno-sti, da bi se razširile koze ali kake druge kužne bolezni, toda v vojnem času se ne sme zamuditi ničesar, kar služi v obrambo proti kužnim bolez-nim in čim bolj smo previdni, tem mani se nam je bati epidemičnih bolezni. En sam pogled na statistiko kužnih bolezni na Dunaju nas poduči o važnosti cepl'enja proti kozarrL Od novembra do februarja je obole-Io na Dunaju na kozah 805 civilnih in vojaških nseb, 173 bolnikov je umrlo. Med umrlimi jih je bilo 119, ki si sploh nikdar nišo dali cepiti koze, ostali pa so bili sicer ceplieni, toda še kot otroci ali pa pred več kakor 6 leti. Iz tega deistva izhaja jasno, da so osepnice le onim smrtno nevarne, ki se nišo dali pravočasno cepitk Cepljenje pa naj bi se vsaj vsakih 6 do 7 let obnovilo. Neudobnosti, ki so združene s to proceduro so malen-kostne. stroSkov pa sploh ni, ker so javni sanitetni organi vedno pripravljeni odrediti brezplačno cepljenje koz.
— Zatvoritev šol. Zabeležili smo že vest, ki kroži po listih. da namera-va uena uprava predčasno, najbrže že koncem maja, zaključiti   srednje in ljudske sole.   Ne vemo, kaj misli učna uprava, vidimo pa, da se z raz-ličnih strani nanjo vpliva, naj zatvori sole. Zakaj naj se sole zapro?    Eni pravijo,    da  iz  sanitetnih  vzrokov, a nam se zdi, da v sanitetnem oziru pač ni treba imeti straha- Skoro vsak dan se Čuje, da so infekcijske bolezni jako redke med civilnim prebival-stvom. V šolah, koder so nastanjeni vojaki — zdravi ali bolni — tako ni poduka. Če bi v kaki soli med otroci nastala kaka nalezljiva bolezen,   se pa lahko dotična šola zapre, kakor se tuđi v mirnih Časih zgodi. Pravi se tuđi, da ima učiteljstvo sedaj veliko prevec napornega dela. Če je tako, naj se pa nastavijo pomožne sile, sa] je kandidatinj dovolj.   Dalje se tuđi trdi, da bi na kmetih rabili otroke za poljska dela. Kaj pa more 10 ali 12 let star otrok delati? Ali naj ti otroci orjejo, ali kaj?    Sedanja vojna   bo vzela mnogo mladih mož — zato je toliko bolj skrbeti, da bo prihodnja generacija zdrava in dobra. Na kmetih je toliko žensk,   da bodo   lahko opravile vse delo, če bodo le hotele. Kofično pa je tuđi pomisliti, da bi na vse otroke, zlasti pa na mestne, jako slabo vplivalo, če bi ćele mesece ne hodili v Solo. Koliko je staršev, ki ne utegnejo svojih   otrok   nadzorovati. Tuđi je pomisliti, da je na stotisoče očetov v vojni in da matere komaj zaslužijo denar, da kupujejo tako SUŠO draga živila — kdo  naj   otroke
T
I                                                         ...
Stran 4._________________________________________________________.SLOVENSKI NAKOU«, dat 7f. teDreaga 191a.________________________________________________________47. Stev.
nadzoru je? C© bi bili otrocf od mala brez nadzorstva in moraličnega vpti-va učiteljev, bi se velik del tega na-raščaja pokvari!. Upamo, da se učna uprava ne bo dala pripraviti do tega, da bi predčasno zaprla sole.
—  Državne železnlce In obdelo-vanie zemljBč.   Zelezniško ministr-$tvo je odredilo, naj se dado v najcm ivsa zemljišča, ki so Jih nakupile   dr-favne žcleznicc za morebitno   rar-šrrjenje proge.    Vsa ta zemljišča se naj intenzivno obdelajo, da se s tem pridobi Čim največ živil. Uprava državnih železnic bo večinotna na svoje stroške preskrbela   svoje   usluž-bence, ki imalo v najemu zetnijiŠČa, z utnetnimi srnojili in s semeni.   Pri-delki, ki presegajo zakupnikove potr ebščine,    se    bcdo   od dali    takim uslužbencem, zlasti nižjih  kategorij, katerim ni bilo mogoče dati na raz-polago nobenih   zemljišč za obdelo-vanje Skupilo za te pridelke pa ostane zakupnikom. Glede primerne dobave gnojil in semen, kakor tuđi glede strokovnjaških nasvetov, se bodo ravnateljstva državnih železnic obr-nila na kmetijske centrale.
—  A! se bo pivo podražfio? Du-najski   pivovarnarji   razglašajo,    da bodo podražili pivo za 4 do 6 K pri bektolitru, češ. da se je slad zclo po-dražil in da jim je vlada prepovedala !K>rabo ječmena,
—  Iz obrtne stroke. Magistratni gremij je ugodii   tem-le   prošnjam: B. L e n č e t o v e za prenos gostilni-čarske koncesije iz hiše št. 15 v hišo St 83 na Sv. Petra cesti. Hafner-J e v i h dedičev za prenos   gostilni-Čarske koncesije na Linhartovo cesto št. 4   in Marije Bukovičevena Poljanski cesti   za razširienje izku-barske   koncesije za prodajo kuhane kave;   odklonil pa je prošnjo Josipa Olupaza podelitev   gostilničarske koncesije.
—  Mestne njive in rravnlke,   za katere poteče letos najemninska do-Jba, ne bo ve£ dajala   mestna občina v najem.   ker jih bo z ozirom na iz-redne dogodke rabila sama in jih ob-d davala. Mestni gospodarski urad je debil naročilo.    naj    predloži   magi-stratnemu    gremiju v prihodnji    seji seznamek vseh mestnih njiv in trav-fiikov. za katere je z letošnjim letom potekla najemninska doba.
—  Zgradba   nove hiše na Mest-nem trgu.   Trgovec Fr. Drofenik   je vložil prošnjo za  stavbno dovoljenje
» za zgradbo nove hiše na Mestnem trgu. Glede na njegovo prošnjo se je magistratni gremij izjavil, da smatra stavbo za donustno. Ker pa ugovar-5a proti stavbi sosed PIeiweis, se o-d-kaže   Drofenika    na    civilnopravdni
pot.
—  Podaljšano stavbno   dovoije-
nfe. Magistratni gremij ie podaljšal stavbeno dovoljenje Valentinu Scag-nettiju za zgradbo velike trgovske hiše v Šelenburgovi ulici za nadaljni dve leti.
—  Okrajnemu načelniku na Bar-|u, g. nadučitelju Franu Č r n a g o j u je magistratni gremij priznal za leto 1914 nagrado 80 kron za izdanje ži-vinskUi potnih listov.
—    Nakup    slike.     N"a   prediog umetniške    komisije    je   magistratni gremij sklenil nakupiti Fran Tratni-kovo sliko »Delo na polju«.
—  Paviljon za trafiko se postavi tia Marijinem trgu. Magistratni gremij je dal Albini Kochovi dovoljenje, da sme postaviti   tak   paviljon proti lemi pristojbini 24 kron in pod pogo-5em,    da se paviljon    takoj odstrani, čim bo končana uravnava Ljubljanič-nega obrežja.
—  Vremenska   hišica v Zvezdl. Za izpopolnitev vremenske hišice v Zvezdi je magistratni gremij dovolil 50 kron.
—  Lov   v   bivŠ! občini Spodnja šfska se je o-ddal    za letnih 75 kron v zakup    dosedaniemu    najemniku, lovski družbi »Savi«.
—  Preračunjevalnl kurz za pla-Čila v Nemčijo   znaša    129*75 K za 100 mark.
—  Narodna čitalnica v Ljubljani ima svoj 53. občni   zbor v nedeljo, dne 28. februarja t. I. ob 3. popoldne v bralni sobi (čitalnica) »Narodnega doma«. Velečastiti p. n. člani se s tem vabijo na mnogobrojno udelež-bo. — O d b or.
—  Maio gledalište. Danes, v so-boto, dne 27. februarja, druga pred-stava, in sicer v prid »Rdečemu križu«. Ponavlja se »Vojna idila*, ki je pri otvoritveni predstavi imela    lep uspeh. — Jutri, v nedeljo, dne 28. fe-bruarja, bo ljudska    predstava    pri znižanih cenah. Poskrbelo se je, da so sedeži v polnem redu. Slavna Ci-talnica je za honoracije    prepustila fotelje rade volje na razpolago. Občin stvo pa naj se nikar ne plaši, ka|-ti glede varnosti je pregledna komisija in državna policija vse storila, kar  se da storiti za varnost občin-stva. Svoj čas, ko smo igrali v »Ka-toliškem   domu«    pri    prenapolnjeni dvorani, se ni nihče bal za občinstvo. Vodstvo Malega gledališča je pa tuđi nreskrbelo do zadnie V&&. fcgt jp
komhfla odredila. Slcer im čtAt Boe nad nami in garda sv. Florijant je v hiši nastanjena.
-IkielMivtia g«MtfWearskli zftdmg je imela v sredo popoldne v Kavčičevi gostilni na Privoru svoj občni zbor. Doili so zvezi razni pozdravi, tako od zadruge na Jesenicah in na Bledu ter od urada za pospeše-vanje obrti. Zborovanja sta se udele-žila tuđi zadružni instruktor g. S t e-s k a in magistratni komisar g, dr. Bercc Zapisnik zadnje seje se je odobril. Iz poročil predsednika gosp. Ogorelca in tajnika g. P i n t a r -j a posnamemo, da se nekateri sklepi zadnjega občnega zbora vsled izbru-ha vojne nišo mogli izvesti. Deželna zveza je vložila pri deželnem odboru tuđi prošnjo za odpis 3% pri nakladi na pivo. Zveza se je potegova-la tuđi za mandat v obrtnem svetu na Dunaju, kar pa je ministrstvo od-klonilo, češ da niti Cehi niti Moravci nišo primerno zastopani. Kljub temu zveza ne bo opustila svojega stremljenja v tej smeri. Zveza je izročila nadalje vsem dežeinim poslancem memorandum glede zvišanja dežel-nih doklad ter sklicala protestno zbo-rovaje. Resolucije, sprejete na tem zborovanju, so se predložile deželne-mu in ministrskemu predsedstvu. Zveza se je udeležila tuđi priprav za Sokolski zlet. Sklenjeni izlet v Novo mesto in Belo Krajino se je moral preložiti. Zveza }e posredovala tuđi pri naroČitvi plaČilnih listkov in zna-kov v patrictiČne namene. Upati je nadalje, da se ustanovi, ko se povr-nejo normalne razmere tuđi v Novom mestu zadruga. Zopet je zveza protestirala proti prodajaniu piva v t. zv. patentnih steklenicah s strani bra-njevcev. Zveza šteje danes 20 za-drug z 2547 Člani. Iz blagajniskega poročila g. Pintarta je posnet*. da te imela Zveza 1348 K 70 v dohodkov. Društveno glasilo je stalo 4239 K 66 vin.t izkupilo se je pa za nje 4421 K 54 v. Račun se je odobril. Proračun izkazuje 7460 K potrebsč:ne in 7100 kron kritja. Prispevki radrug so se doIoCJili na 2 K. Predlagala se je nadalje ustanovitev posredovalnice s sedežem v Ljubljani. O tem predmetu se je razvila krajša debata ter so bili v kontrolni ođsek izvoljeni gg. K a v č i č , Pogačnik in Lampert, za namestnike pa gg. D e b e v e c (Kamnik), Kuralt (Kranj) in L u š in (Ribnica). Za Rib-nico vstopi v odbor g. L u š i n , na-mestnik g. B r e g a r. Sklenilo se je priobčiti v »Gostilničariu« omejitve obratovanja, določene od posameznih političnih okrajnih oblasti za sobote in nedelje, potem pa vložiti na tr-govsko ministrstvo pritožbo proti tem omejitvam. Oblasti naj bi pri do-ločbah o predaji opojnih pijač posto-pa!e enotno. Na razgovor je prišlo tuđi stališče gostilničarjev napram pivovarnam. Glede moke se je sklenilo zaprositi, da se dovoli gostilni-čarjem izjema z ozirom na njihove goste. Tozadeven memorandum s prošnjo, da naj se vlada ozira pri ta-kih razglasih na gostilničarje, se bo predložila deželni vladi. Tuđi se je skleniio opozoriti zvezo soda^ ičar-icv, da naj ne prodajajo njihov; člani izdelkov privatnim esebam.
— Pogreb dr. Poznfka.   i* No-
vega mesta, dne 25. t. m. Po ci-lgem deževju je bil zopet lep solnče- dan, ko smo spremili dr. Poznika l več-nemu počitku. Novomeščani so takoj. ko so izvedeli, da je Poznik umri, razobesili crne zastave, pokazavši s tem, kako so ga čislali in radi imeli. Danes, dne 25. februarja ob 5. je bil pogreb. Novomeščani imajo Iepo navado, da svoje mrtvece vedno v večjem številu spremljajo •ćo grobov in če še tolika revica umrje, jo spremlja več ljudi na gro-bišče. Poznika je spremljalo iz mesta vse, kar je le moglo iti od doma. Ve-čina naše družbe se je od Ijubega prijatelja našega mesta poslovila na grobu. Pevci so zapeli prijatelju petja dve žalostinki. Ob grobu poslovil se pa ie v imenu nas drugih in v svojem imenu dvorni svetnik pl. šuklje. Ta je govori! približno to-le: »Velece-njena gospoda! V viharni dobi. v ka-teri živimo, izgublja življenje poedin-ca, rekel bi. na svoji tržni ceni. Ko dan za dnevom čitamo, koliko tisoč žrtev Je zahtevala ta ali ona bitka, je povsem naravno, da postanemo manj občutni. ko izvemo, da je umri kate* ri izmed naših znancev. In ko cvet naše mladine umira na krvavih bo-jišćih in v prenapolnjenih bolnicah, ni čuda, da nas mani pretresa žalno poro Čilo, da je ta ali oni priletni prijatelj se preselil s tega sveta v boljio bodočnost. To veljaj v obče. a nika-kor ne velja pred tem grobom, kamor pokladamo. kar ]e minljivega na rajnkem dr. Pozniku. Ne, gospoda moja, ko se je raznesel po Novem mestu in okolici tužni glas, da Je pre-minnl blagi naš Poznik, se je žalosti krčila narodna duša. Po njem ne pla-ka samo ugledna obitelj, katera Je zabila ptedruesa očeta. ne fahltiln
samo ožli prijatelji, združeni 1 njim po sladkih spominih mladeniške in moške dobe, marveč bridka bolest prešinja ćelo prebivalstvo, katero se sedaj živo zavoda, kak dobrotnik Je nam bil, kako je vedno vse svoje moči, duševne in premoienjske, žrtvoval Javnemu blagru, vedno po-zabivši naše in na svoje lastne koristi. Danes se čuje po naših krajih le en glas: Samo enega dr. Pornika smo imeli, in njemu enakega nikoli več dobili ne borno! Dr. Albin Poznik je bil mozak posebnega kova. Skromna je bila njegova narava, priprost in umerjen je bil njegov na-stop, hrupa in trušča ni maral, a na-vzlic navidezni neznatnosti združe-val je v sebi svojstva previdnega voditelja, razsodnega organizatorja in, ako je trebalo, tuđi nevarnega agita-torja. Toda pri vsem tem je imel svojo posebno metodo. Nasilstvo mu je bilo tuje, terorizma ni poznalo njegovo blago srce, gabilo se mu je pred obrekovanjem in natolceva-njem, in z dna svoje poštene duše se je zgražal pred onim pogubnim načelom, izrodkom strankarske prenape-tosti, načelom katero slove: »Uniči rojaka, ubij krvnega brata, ako se ne klanja tvojim političnim nazorom.« Poznikovo orožje je bilo vzeto iz piemenitejše orožarne. On je vplival s prepričevalno besedo, katero je podpiral lastni izgled čistega poštenjaka. Poznikovo aelovanje pripada kulturni zgodovini slovenskega naroda. V prvi vrsti je narodni in gospodarski preobrat na Dolenjskem večinoma njegovo delo. Ko se je kot mlad notar pred 35 leti preselil v Novo mesto, bila je dolenjska stran popolnem ločena oi svetovnega prometa, v vsakem oziru zanemarje-na in zaostala. Novo mt^to samo pa je bilo politično mrtvilo, v katerem je gospodoval tuj narodni duh. V Pozniku stoprav dobili smo budite-lja, pod njegovim vodstvom se je zdramila, ojačila in je zmagala do-morodna misel, tako da je iz potujče-ne postojanke & čudovito hitrostjo nastala krepka trdnjava slovenske zavednosti. Z isto vnemo lotil se je Poznik gospodarskega gibanja. Po-vsod vidimo njegov vpliv. Pri zbolj-Šaniu cestnega omrežja, pri zelezni-cah, pri vodni oskrbi, osnovitvi de-narnih zavodov itd., povsod je na-svetoval in priporočal, bodril in pri-ganjal. In pri vsem tem odlikoval se je s skrajno nesebičnostjo, vse za stvar, ničesar ne zase! Tako ozko je združeno Poznikovo delovanje s kulturno povestnico dolenjske strani, da bode bodoči zgodovinar posebno obsežno poglavje moral napisati z naslovom: Poznikova doba. — Pa se v drugem pogledu je rajnki naš Ijubljenec zanimiva prikazen. Zalost-na posledica strankarskih bojev je. da strankarska strast ne prizanaša politično delujočim osebam. Toda pri Pozniku razorožila je solnčna nara-va njepova ćelo najljutejša strankar-skega fanatika, nikjer ni imel nobe-neefa sovraznika. osebni prijatelji so mu bili ćelo politični nasprotniki. In danes, ko smo izgubili tako odlične-ga moža. po vse] pravici žalujemo na njegovi gomili. O njem smemo reci: vedno si le vplival blagodejno/vedno delil si dobrote in le enkrat provzro-cil m nam hudo bolecino. ko si uklo-nivši se božjemu pozivu s tega sveta se preselil v nebeske višave! Po-slavljam se tedaj, dragi moj Albin. od Tebe z rosnim očesom. Nisi za-pustil posvetnega bogastva svoji obitelji, ali zapustil si otrokom in po-tomcem dragocen zaklad, tolažilno zavest namreč. da spomin na tvoje lastnosti in hvaležnost za tvoje zasluge nikoli ne ugasne, dokler bo po teh prijaznih dolinah in zelenih gori-cah prebival narod slovenski. Večen ti snomin, blagi dr. Poznik!« — Od-šli smo žalostni iz pokopališča. kjer smo izmčili materi zemlji rojaka, ki je veliko dobrega storil svojemu narodu, ki se ie boril z vso dušo za njega boljšo bodočnost in ki je zraven tega služil občini, v kateri je živel 35 let, vestno. požrtvovalno. Mož ni iskal odlikovani, — skromno je hodil skozi življenje, — njegov pogreb pa je svedočil, da ga je vsa novomeška družba visoko čislala in mu bila prav srčno hvaležna.
—  Razredna  krtertia.   Zrebanje 4. razreda se vrši   že   dne 9. m 11. marca t. L   Srečkc za ta razred   se dobijo še pri poslovnici c kr. razredne foterUe UubHanskl kreditni tanki ▼ Ljubljani. P. t reflektante opozar-jamo na današnji   inserat te poslovnice.
—  Ntkal nemogoCega fe napraviti dobro kavo brez dobrega kavne-sra pridatka. Zato pa rabilo vse naše gospodinje kot kavni pridatek samo Kolinsko kavno primes, o kateri ve-do, da je nafboliša te vrste.   Odkar imalo Kolinsko kavno primes, se nič več ne pritaža)ejo zaradi slabe kave,   kajti   kava   ima zda]   izvrsten okus, prijeten vonl hi Iepo barvo —
jtorci vm Utfm*L±Uk am iw*L
dobra kava. Kolinsko kavno primes kupujejo tem rale, ker tuđi vedo, da ie za kavni pridatek edino pristno domače blago te vrste. — Iz obeh navedenih vzrokov pa tuđi mi vsem našim gospodinjara Kolinsko kavno primes prav toplo priporočamo.
Donačln lorcem. Vsled pomanjkanja živil sem primoran nekaj svojih belih istrskih brakov ali prodati, ali dati v rejo. Da se to domače, z velikimi žrtvami vzgojeno, čistokrvno pleme, popolnoma ne zatre, bi rad, da bi psi ostali v domačem kraju. Zato se obračam do domačih lov-cev z vljudnim vprašanjem, bi li ta ali oni ne hotel vzeti kakega psa v rejo, seveda proti plačilu? V vsa»kem gospodinjstvu se dobi nekaj takih kuhinjskih ostankov in odpadkov, ki nišo za ljudi, ki so pa za psa čisto dobri, tako, da reja enega tuđi v teh težkih časih ni težavna in troš-ljiva. Ko se zopet prične lov, borno pse rabili, zato je treba, da si dobro pleme ohranimo in si pri tem drug drugemu pomagamo. Ponudbe na dr. Ivan Lovrenčič, t. č.. preasednik »Slovenskega lovskega društva« v Ljubljani.
Urari ie v celjski bolnici znani Radeckega veteran Ivan Cene, cioma iz Grajske vaši pri Gomilskem, v starosti 89 let.
Ponikva ob Juž, žel. V teku voj-nega časa so tuđi v naši občini za vojne namene velecenjene gospe Mohorko, Ošlak in fiallada nabrale med občani 389 K 71 v; v cerkvi pa so darovali farani Še posebej 124 K. Vrhu tega so nabavile zgoraj ome-njene vrle gospe: 50 zglavnikov, 30 rjuh, 6 zlatih prstanov in 30 kg suhih Češpelj za ranjene vojake. — Vse te darove so izročile nabirateljice društvu Rdecega križa za okraj Celje. Solska mladina je nabrala za voja-ške potrebe 53 kg ostrožničnega list ja — za vojaški čaj; za vojaški dan pa je darovala znesek 13 K 79 v. šolske deklice so izvršile pod navo-dilom vrlih svojih učiteljic od 15. novembra do 5. decembra 1914: 40 pa-rov toplih zapestnic, 14 parov toplih kolenic, 6 parov nožnih zavitkov, 27 komadov ušesnih pokrival. Posest-niki pa so darovali 28 komadov posušenih svinjskih mehurjev za obu-valne namene proti ozebu. Tuđi te predmete je izročila šolsko vodstvo društvu Rdečega križa v Celju. Ker je šolska mladina videla, kako se ima za hrabre vojake petom doma skrbeti. — pletla je naprej za svoje brate, očete, botre koji se v vojni na-hajajo toplo obleko, ob enem pa je taistim poslala od doma okoli 68 svinjskih posušenih mehurjev za v obuvala.
V  Gornji Radgoni    je    nedavno tega umri,    kakor    smo že poročali, tamkajšnii    odvetnik dr. Gorički. 2eleti bi bilo, da bi prevzel njegovo pisarno    kak    slovenski      odvetnik. Opozarjamo naše mlade    odvetnike na to izredno ugodno mesto. kjer bo vsak našel mnogo dela in lep zaslu-žek. Kdor bi želei natančnejsih pojas-nil, naj se obrne   naravnost    na pokojnikovo     vdovo     gospo    Aloizijo Gorički v Gornji Radgoni.
Graški postn! sejm, ki bi se naj vršil letos dne 12. in 13. marca, je odpovedan, in sicer iz sanitarnih ozirov.
Na Rekl imajo odber »Hitra po-moč«, ki zbira sedaj stare časnike, iz katerih se delajo briketi za kurjavo. Prebivalstvo nima premoga in ker je ves promet po morju ustavljen, tuđi nima nič zaslužkov. Ti briketi, nare-jeni iz papirja starih Časnikov, se bodo brezplačno razdeljevali.
Pegasti legar. Na Reki je za to boleznijo obolelo 32 oseb in je ena že umrla. V vili Ghiczv je 34 oseb kontumaciranih.
Kolera v Osjeku. V Osjeku Je obolelo zadnje dni precej vojakov za kolero. Izolirali so iih v garnizijski bolniSnici, kjer se nahaja tuđi 51 civilnih oseb.
Kinematograf Ideal. Spored za danes, soboto in naslednje dni: Go-slar in Ockerska dolina. Naravni po-snetek. Oton se ženi. Burka. »Tajin-stvene sile«, psihološka studija v 4 dejanjih. Stavka je kriva. Komično.
V  mestni klavnici v Ljubljani je bilo od 15. do 22. februarja 1915 zaklanih: 104 voli, 13 bikov, 30 krav, 111 prašičev, 110 telet, 30 koštrunov in 52 kozličev. Vpeljalo se je 780 kg mesa, 5 prašičev in 53 telet.
Vlooia. V Kolodvorski ulici so neznani tatovi vlomili v leseno bara-ko Marije Habunikove in ji pokradli več klobas. špeha in raznih slaSčic v vrednosti 30 K. — Branievki PrančiSki Zoranovi pa Je bilo pred Sv. Petra cerkvijo vlomlieno v lesen žabo] in iz njega pokradenih raznih sfešCic v vrednosti 18 K. Tuđi pri tem vlomu ni nobenega sledu o ta-tovih.
UflllH>t Urmti t Čmsm od 17. te 24. februar* 1918» naznanjene pn c kr. policiisketn ravnateljstvu: Crna denarnica z 20 K; Crna denarnica
a m K ML¥teJ čraa.dciiaraica i ft K
in poštnim prejemnim listom za 5 K; hankovec za 20 K; crna denarnica s približno 10 K; zaprto pismo na ime Viktorije Jaklič; crna denarnica z 12 K v papirju in nekaj drobiža; crni kovčeg s perilom in drugimi stvarmi, britev in stroj za lase; ročna torbica iz barvastih biserov z rdečKasto de-narnico, 1 ali 2 K drobiža, usnjata zapestnica, žepni robec z monogra-mom E. K., česalnrk in molitvenik; bela vozna odeja, dolga 3 m.
Najdene stvari v času od 17. do 24. februarja 1915, ki se dobe pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: etuij z britvijo in Čopičem; dvokolesni ročni voziček; denarnica z 2 K 16 vin.; srebrna zapestnica; 2 vozni svetilki za tovorne vozove; srebrna damska ura z usnjato zapestnico; tula srebrni obesek z otroško sliko; denarnica z 1 K 87 vin.; denarnica s 24 K 33 v, srebrni prstan s križem; denarnica s 97 K 20 vin.
Preselitev trgovine. Dne 2. marca preseli tvrdka Marija T i č a r svojo filijalko trgovine papirja iz Resljeve ceste št. 7 v Šelenburgovo ulico št. 1, nasproti Kazine, katero je povsem nanovo opremila. Trgovina na Sv. Petra cesti ostane tuli nadalje nespremenjena.
Hotel »Južni kolodvor« v Ljubljani je prevzel, kakor naznanja inserat v današnjem našem listu dobro znani restavrater g. Friedl.
Kavka vzeta. V Rožni dolini Je bila vzeta povsem vdomacena kavka. Kdor jo je vjel, 3o izvoli prinesti proti dobremu plačilu k peku št. 169 v Rožni dolini.
Koncert tamburaške in vokalne družbe »Ivanuš« v ka* arni »Centra!« jutri v nedeljo ob 4. popoldne. ob delavnikih ob 7. zvečer.
Rame siuarl.
*  Nemškl listi brez vojašklb so-tmdnikov. Kakor javlja »Frkf. Ztg.c je nemška   vlada   vsem  častnikom prepovedala sodelovati pri listih kot kritikom vojnih dogodkov.
*  AvtcmobilsRi promet v Nem-čiii pre[X)\edan. Nemški zvezni svet je prepovedal s 15. rnarcem za ćelo Nemčijo  privatni  avtomobilni   promet. Ja\iii avtobusi in avtomobili pa bodo smeli voziti tuđi nadalje.
*  Obsojeni Tolstojevci.   Iz   Pe-trograda poročajo: Pristaša  Tolste-ga naukov Leščenko in Bjelenko, ki sta   razširjala   prepovedane    spise Leva Tolstega sta bila obsojena vsak na 1 leto zapora. Njun priziv   je  bil odbit.
' Obsojeni socijalni demokrati. Iz Petrograda iavljajo; vRječ« poro-ča, da so sodišča obsodila 7 delav-cev, ki so bili deloma volilni možje za dumo, na do 61etno prisilno deio» ker so pripadali socijalno - demokratični stranki.
*  Prognanstvo nemških   kolonl-stov v RusijL »Ruskija   Vjedomosti* poročajo iz Tambova: Tekom februarja ie petcvalo skozi mesto 11^20 nemških kolonistov na potu v Sara-tov in Arhangelsk, kamor so bili prognani iz zapadnih ruskih gubernii.
*  Izgredi v Italiji. V Monterehi-lu pri Arezzu so se zgodili izgredi iu sicer vsled nastale    draginje    živil. Orožniki  so  hoteli napraviti mir  in red, pa so bili napadeni in trije izmed njih ranjeni;    ustreljen    le    bil eden  napadalcev.  Red je  napravilo sele vojaštvo.
*  Vseučiiišče v Rimu — zatvor-feno.   Na vseučilišču v   Rimu so^se zadnji čas ponovio zgodile    dijaške demonstracije za vojno. Te demonstracije so bile zanesene tuđi na ulico. Vsled tega je rektor dogovorno s senatom ustavil    vsa    predavanja in  je vseučilišče  na  nedoločen  čas zaprl.
*  Beg treh ruskih   vjernikov   tz Dalja. Iz vjetniškega tabora v Dalju (Slavonija) so pobegnili trije    ruski vojaki.   Dospeli   so do  Vinkovcev, tam pa jih je videl neki pastir, ki je priklical železniško   stražo.    Straža jih je prijela ter   odvedla   zopet   v Dalj. Pri preiskavi so ruski   vojaki povedali, da so nameravali preplava-ti Savo in priti v Srbijo.
*    Gospodarstvo      v      Galiciji. Osrednji odbor dunajske    kmetijske družbe je vladi izročil spomenico, v kateri razlaga, kako naj se z ozirom na spomlad    obnovi    gospoiarstvo, oziroma kmetijstvo v   Galiciji.   Potrebno bo za onih 34 okrajev, ki so v avstrijskih rokah nad 431  milijonov kron. Ce se prišteje še to, kar bo potrebno za tistih 48 okrajev,   ki    Jih imajo Rusi v rokah, potem bo znašal strošek za obnovitev   kmetijstva v Galiciji nad tisoč milijonov kron!
*  Dr. Dušan Mahovlcktf   dolgo-lctni telesni zdravnik in zaupnik ne-smrtnega Leva Tolstega, se nahaja v   niskem   vjetništvu.   Dr.   Maho-vick^ je živel tuđi po Tostega smrti v Jasni Poljani, kjer je sestavljal materijal za obširne memoare   o zadnjih letih velikega pesnika. Akorav-no je dr. Mahovicktf kot Slovak o*r-
ski podanik, ie živci do srede Jana-
47* *****_________________________________________________________.SIUVENSK1 NAKUU« dne 27. febraarja UM&.                                                                                                     Stran 5.
I arja popolnoma mirno v Jasni PoHa-I ni. Sedaj so se tnenda ruske oblasti I spomnile, da je »sovrazni podanik« I   ter ga internirale.
*    Obsojenl   kapitutanti.   Vojno sodišče v RuŠčuku je te dni razprav-ljalo o kapitulaciji 33. in 34. bolgar-skega   regimenta, ki   sta   se  poleti 1913. uprla ter se udala biižajočim se romunskim četam. Sodišče je obso-
Idilo enega podpolkovnika in 2 major ja k smrti na vešalih; 1 major in 15 rezervnih poročnikov, ki so bili tuđi na smrt obsojeni, pa so dobili v smislu tozadevnega sklepa v sobra-nju milost.
•   Vojnf aforizmi    amerikanskih listov. Belgija je  brezdvomno jako praviti, da se bo vojna sele maja me-praviti. da bo vojna še le mala me-seca     pričela.     (»Detroit     News.«)
I Pristni optimisti se nahajajo le v Pe-I trogradu. Karkoli počnejo Nemci, v I Petrogradu pravijo vedno, da nima I nikake važnosti. UIndianopolis I Star«.) General Joffre je izjavil, da I od izbmha vojne še ni čital ncbene-I ga lista. Pomislite koliko prvovrst-I nih strategičnih misli mu je na ta na-I   čin ušlo. ki so bile v »Matimu in »Fi-
garu« celemu svetu na    razpolago!
(Indianopolis Star.)
*  Zavarovaina matematika.  Za-varovanje za    vse   mogoče   slueaje sloni na matematiki in razvila se ]e tekom časa posebna znanost, imenovana zavarovaina  matematika.   Ka-kor znano ima Angleska največje za-
Ivarovalnice in goji najrazličnejse za-varovalne stroke. Zato je gotovo za-nimivo izvedeti, kaj mislilo angleSkc zavarovalnice. kako dolgo bo trajala sedanja vojna. Te zavarovalnice «o sedaj imele na podlagi svojih ra-čunov posvetovanja in so storile sklepe, ki kažejo, da imajo zavaro-valnice mnogo upanja. da bo vojna končana pred sporaladio I. 1916*, tore] čez eno leto. da srratrajo za skoro isključeno vojno med Angleško in Norveško ter Združenimi državami ameriškimu pač pa srnatrajo. da je 40 odstotkov možnosti. da priđe še do vojne med Nemčijo in med Združenimi državami.
#   Stoletnica. Dne 24. fetruarja je bilo 100 let,   kar je umri    Robert Fulton, izumitelj tcrpeđovk  in  podmorskih čolnov. ki igrajo v sedanji vojni tako veliko vlogo. Fulton je bil ro!en v Ameriku a njegovi starši so bili doma na Angle>kem.  Zapustivši svojo domovino, je šel Fulton na An-gleško in se je tam posvetil me';a-niki. Preseli! se je pozneje v Pariz in tu je iznašel prve torpeče.   to je bombe, ki jih podmorski čohr pere-so do kake sovražne ladje in jih tarn sprežijo.    Njegovi prvi peskusi nišo cesarja Napoleona zadovolji!", pač pa so vzbudili pozornost angkške vlade. Fulton je b\\ pokl:can v London in je tam naćaljeval svoje    poskuse, končno pa se je vrnil v New York. Tam je zgradi prvi vojni parrnk. Na podlagi Fultonovjh iznajdb so potem drugi možje nadaljevali njegovo ćeio in  ustvarili moderne  torpede.    podmorske čolne in vojne ladje.
♦    Jubilej    RsuteHeve    ptearae. Največji dopisni urad na svetu »Reu-ter office« je slavil 20. t. m. petdeset-jetnico   svojega   obstoja.   Reuterieva pisama  je pravzaprav    še    starejša — iTstanovil jo je Nemec Julij Reuter \z Kassela že 1. 1850. v Aachenu, od-!<cder je dodaval angleške in franeo-•ke vesti, ki so dosnevale čez    Bel-gijo nemškim listom. Kmalu pa se je preseli! s svojim podjetjem v    London, kfer je ustanovi! 1. 186*. posebno  akcijsko   družbo.   Reuterjeva   pi-sarna je danes naiboljše organiziran dopisni urad, ki ima svoje korespon-dente po celem svetu. V mirnib ča-*ih so Reuterjeve vesti  iako zarjes-Ijive in zato vživa znamka i-Reuter« i-p!osno zaupanje. Vo'na ]e tud; v tem rzVu mno?o  spremen:la    in Rentcr tuli z ostaiimi žurnalističnimi voTko-vi tromega sporazuma. Na čelu Reu-terjevega podietja stoji sin nemškega ustanovnfra    —    angleški    baronet rierbert Reuter.
♦  Nadvojvodinia   pri  ranjencih. Z Dnnaja poročajo:    Nadvojvodinja Blanka Je včeraj popoldne zopet no-setila garnizijsko bolnico št. 2., kjer ;e vsakejra ranjenca povprašala, kako se počuti in česa si želi. Ko je prišla k ranjencem iz Nemčije, je opazila vojaka z imenom Hessen, ki je v boji izgubil obe oči, Hessen, ki je bil nedavno tega odlikovan z želez-nim križeem, je s    svo;imi    tovariši ravno igral domino, kar se je naučil, *e da bi videl kamnov. Nadvojvodi-r;:a sra je prijazno nagovorila ter ga Yprašala. ako bi hotel tuđi ž njo igrati eno partro. Slepec je z veseljem pritrdil. Nadvojvodinja je igrala domino s Hessenom in nekim    drugim
nemškim vojakom SchHckom, ki \t v boju izgubil eno oko. Na to se je razgovarjala s Hessenom tu ga ob-darovala. Pri slovesu so ranjen ci prosili nad v oj vođin jo, ki jo spoStuJe-jo kot angela dobrote, naj bi Jih po-sečala vsak dan.
•  Sopek r«riL Oanljivo zgodbico pripoveduje ranjen nemški častnik v nekem mannheimskem listu.  »Znanci so mi pri odhodu iz bolnišnice poklonili šopek rož. Vstopil sem ž nji-mi v vlak. V kupeju sem zagledal se-deti v kotu mlado usmiljenko bledih lic, bolehnega obraza.   Na prsih   je imela pripeto znamenje junaštva — železni križ.  Molče sem se poklonil ter ji ponudil svoj šopek. Neizmerno mil pa tuđi bolesten izraz se ji je po-javil na obrazu, ustnice so se žalost-no nasmehnile, crne velike oči so se uprle sanjavo v duhteče rože. Toda rož  ni vzela.    Pvigle^al  sem  jo  in groza me je spreletela: iunaško de-kle je bilo strašni   pohabljeno;    pri samaritanski službi je izgubilo   obe svoji u^miljeni roki.   Z menol    vred so to opazili    tuđi ostali   potniki — tako globoko nas je dojmil prizor, da je zavladala v kupeju za nekaj tre-nutkov pravcata grobna tižina.    !>o smrti mi slika usmiljenke brez rok ne izgine iz spemina.«
•  Ruski čaMnikl na begu. V nekem gozdu pri Albrechticah na ševe-rovzbodnem    Ceškem    so    zapazili kmeti  ponoći osenj.  pri  karerem so ^edeli trije    možje. Kmetom    so   se zdeli neznanci sumljivi. poklicali so zato crožn.ke. Ker tujci nišo hoteli na nobeno vprašanje odgovoriti ter so se tuđi uprli, so orožniki dva tz-med njih zvezali. Oba sta mirno držala rcke.   Tretji pa se je branii in bilo mu je videii, kako razžaljiva mu je oroimkova veriživX V ?labi nem-ščini je končno rckcl: Mi nismo ni-kaK; z'oč;nci; smo ruski častn ki. Jaz sem major, tovariša sta poročnika, Pobcgnili smo iz tabora   v    Milovi-vah.€    Orožniki so   oticirjem    takoj sneli ver!2e tcr jib o<2ve^Ii k bližnji vojaški oblasti, ki jih je d»la prepe-Ijati nazaj v Milovice. Ruski častni-ki 50 imeli seboj    mali    kovčeg.    V njem 5e je nahajala zat^ga    takozv. Grafovih kost za kuhanje Uihc, nekaj konrerv in pa zemljevid, na katerem je bila označena smer v Karpate, ka-rror so ruski častnik; očividno    hoteli.
*  Lanska n:ska   Ictlna.   Praški »-Venkov«  priobčuje po  uradnih  ru-sk:h cedstkih statistiko ruske let;ne v I. 1914. Stevlike se nana^ajo le na evrcTi5k"o Rusijo, podatki iz okrajev ob    Vtsii    in iz   hoimske    gubcrnne manikajo. V Č4 gubernijah in okrož-jiti evropejske Ru^i^e je bilo 1. 1914. obdelane  zcmi;e  S2JI6.000   desjatin (1 desjatina = 109 25 arov) in sicer z ozirnino 31*5 mili. desjatin (38*3%) z jarim žitom pa 50*716 milu des?atin (61'7%).  ObHelana   zemlja  je  merila lani  za  731-500  desjatin  (1%)     več, kakor 1. 1913. Ta obdelana zemlja ie rodila   lansko   leto  3.420.369^0«\   pu-dov (1 pud = 16*85 kg) ali 42 pudov na desiatino. Ta letina je bla znamo slabejša kaker ona 1. 1913., v katerem se je pridelalo za   1.069.900.000 pudov ali 23*%% već kakor pa lani, bila pa je tuđi za 11*4% manjša kakor poprečno v zadnjih petih let h. — Ri*<i!a spotrebuie žita na Ifto:    661 miliionov pudov za setev, 132<7on.000 za človeško h**ann 2900 milljcr* .* pu-dov za krmo in tehm'čne svrht  tako da bi Rusiia bila mogla letos ekspor-tirati približno 5 in pol milijona pudov žita.
*  Najkw!tume;š? narod v Avstri-J1. V dunajski »Zeit« je priobč:! nemški znanstvenik dr.  Mihael  Hainisch članek z naslovom  *>Neue  Ziele na-tiona'er  Arbeit^.  Najzanimivejši  od-stavek te^a članka se glasi: Od dav-nej so bili nemški Avstriici ponosni rta to. da so nn'kulturnejši narod v Avstriji.    To je se dnnes re^nica, v kelikor se ukazuje procent tistih, ki imajo visokošobko izobrazbo ai staro rodbinsko kulturo.   Teh je   med Nemci več, kakor med drugimi narodi. To stan5e pa se t?koj spremeni, če se primerja    splošna    izobrazba narodnih mas. Tu moram žal priznati, da smo si pustili vzeti prvenstvo. Ne mi Nemci, arnpak Čehi imajo nat-manj^i    procent     analfabetova.      Mi Nemci imamo tuđi več enorazrednih ljudskih sol, kakor ćehi in je pri nas več otrok poleti oproščenih šolskega pnduka, kakor pri čehih. Še neugod-nei^e za nas Nemce ie razmerje me-ščanskih šol. Pred tremi leti so imeli Cehi na ČeSkem in na Moravskem toliko razredov meščanskih Sol kakor Nemci, a potem so nas Cehi pre-hiteH. Tuđi ljudsko izobraževalno de-lo je med Ćehi še na   višji   stopinji, kakor pri Nemcih. — Ce bi napravili
tako primero med Slovenci in med Cehi in med Nemci, bi se iikazalo, kako datoč smo ie la tema aaro-doma.
♦  Romu rasktfa   caija.   Tuđi Nikolaj II. bi bil svoi čas skoraj po-mnoiil štfvtlo onih    niskih   velikih knezov, ki se iz Ijubezni do neenako-rodne žene odrekajo naslovom, ča-stem in apanaži. Prvorojcni sin carja Aleksandra III. se je bil »smrtno« za-ljubit v deklico židovskega   pokole-nja, prekrasno Rajso    Kamovičeva Motel jo Je vzeti za ženo in bil je pripravljen žrtvovati carsko    krono in gospodstvo v Rusiji, samo da postane suženj oboževanc Rajse. Na car-skem dvoru ie bilo v tistih časih ne-pnjetno   življenje.   Car   Aleksander IH., ki je bil svojemu sinu že izbral nevesto princezinjo Alico Hesensko, se je prestolonabiednikovim nacrtom z V5O silo uprl. Med očetom in sinom je prišlo do silno oštrih    konfliktov. Končno je   rmagala trdna    in   nciz-prosna    očetova   volja:   prestolona-slednik je moral zapustiti Rusijo ter se podati na pot okoli sveta, krasno Rajso pa so omožili z vojaskim inže-nirjem Pistolom. — Nikolaj se je vrnil — a    lepe    Rajse ni    več    naše!. Dvorni krogi so pač menili, da je za vedno izginila z    obzorja    carskega dvora. Toda motili so se. Gospa Pi-stolova ie ovdovela    in bila    je   kot vdova ^e lepša kakor nekdaj. In zo-pet je vžgala «trac.ti cesarskega princa, takrat velikega kneza Pavla,    ki
jo je s^krivai poročiL Oanes pripada ukrasna Raj^a« carski rodbini, kajti Vikolai II. je pri/nal njen morganati-.Ken zakon z \ elikim knezom Pavlom ter jo povzdignil v grofovski stan s priimkom ^Hohenfels^. Pripoveduje %e^ da je bila carevna še na ženo ve-like^a kneza Ijubosuinna, vel. knez Pavel in lepa Rajsa sta morala zapustiti Rusijo ter^sta živela nekaj časa na Nemskfm. ?e le pozneje se je vse poravnalo — ko %o lela izbrisala ča-rodeino krasoto prve Nikolajeve liu-beznl.
*  Msdžarsko prosvetno društvo v crefckavi. Budimpeštanski list -,>kz T.%U poroča, da se je uvedla proti madžarskfmu društvu za razsirienje prosvfte kazenska    preiskava   radi Koliufije. Društvo, ki nosi ime »AITol-di Ma^var   kozmurelćdesi    e2yesu-let-, ie bilo osnovano pred par leti in si je nadelo nalogo snovati analfabet-ske tečaje, madžarske sole, otroška zabavisča, prirejati predavanja itd. V predsedstvD društva sta bila rninistr-ski predsednlk ?rof Štefan Tisza in £rof Janoš Zichy, protektorat  društva pa je prevzcl nadvojvoda Josip. DruStveni tajnik ie dr. Gonczi. Lani je dobilo društvo dovoljenle, da priredi loterijo s srečkami. V kratkem je razprodafo ^krog 30.000 sre^k, kar mu je neslo okrog 3O.or;o K.   S  tem denarjem je jelo društvo špekulirati, pri tem je seveda zlorabljalo tuđi ime svoiega predsednika. Društvo je objavilo, da namerava zeraditi    veliko ravetišče  za otroke padlih  vojakov\
izdalo je na to nebroj tiskovin, pla-čilnih listkov. blokov itd., kntere so razpecavali po deželi društveni a^entje zaeno s sreckami. Pri tem poslu so se agentje seveda s-klicevali na dru$tvenega predssdnika grofa Ti^zo, kar ie k«jpČiio silno posneše-valo, ker so delo agentov podpirali ne samo privatniki. marveč tuđi uradi in obfasfnije. Ražen tega ie društvo nastonnlo tako. kakor da bi defova !o 7a ofir-ialno »Drt'štvo 7a vojno ofkrbo«. Seda} pa se je dognalo, da ni bila organizacija »Alfoldi« v nobeni zvezi z »Društvom za vojno oskrbo^. mnrveČ da je samo izrab-Ijala ime tega društva v svoie umazane samopašne namene ter s tem oškodovalo voino oskrbo za težke novce. Dognalo se je tuđi, da je mnogo denarja, ki so ga zbrali agentje, porabHenega, v kake svrhe, se Še ne ve. Proti društvu je bila uvedena preiskava. Policija je izvršila tuđi hišno preiskavo v društvenih pro-storih.
•  Izgube v vojni.   Nemški   listi razpravljajo po podatkih    parilkega »Matina.t o izgubah, katere je pretr-pela tripleententa v desedanjih   bo-jih. V ruski armadi |e padlo do konca januarja  približno    680.000 mož. Statistika uči, da priđejo na 1 mrtve-ga vojaka 3—-4 ranjeni; na podlagi tega računa bi imela torej ruska ar-mada nekaj nad 2,200.000 ranjencev. V nemški armadi ozdravi   približno 70% ranlenih   vojakov   popolnoma, tako da se more)o zopet   vrniti   na bojišče. To razmerje Je ▼ ruski ar* madi grotovo neagodnejle, že radi od-daljenosti bolnišnic    in   dolgotrajnih transportov. Radi tega smemo racu* nati, da izgubilo Rusi poleg mrtvih §e vsak mesec približno 80.000 mož, ki postanejo nesposobni za nadaljni
boj. Trajne izgube ruske armade v prvih 6 tnesecih le torej ceniti na 2*300.000 mož. Mirovno stanje ruske armade znaša 1^44.000 mož. Ako primerjamo število izgub s številom mirovnega stanja vidimo, da je (pri tri- ozir. štiriletni vojaški službi) znatni del ruske aktivne vojske že uničen. K temu pridejo pa še izgube na vjetnikih. Po istern računu izgubi ruska armada mesečno še 64.000 mož, katere zajamejo ali Nemci ali Avstrijci. — Trancozi izgubijo mesečno 44.000 vjetnikDv. Padlih vojakov šteje franeoska armada do konca januarja 560.000, ranjenih torej po znanem razmeđu približno 1,260.000. 70^> od teh ozaravi popolnoma, 30% jih ostane nesposobnih za vojaško službo. Okrog 60.000 vojakov ic po-vrhu umrlo ta raznimi kužnimi bo-leznimi. Trajne izgul>c franeoske armade znasaio terej cea. 1.100.000 mož. Ker znaša niircvno stanje franeoske armade 700.000 , je smatrati, da je tuđi večina franeoske aktivne vojske že uničena. — Izgube be'gij-ske arrnaue se cenijo na 1.30.000 mož. Najmanjše izgube ima Anglija — namreČ le 80.000 mGŽ. Tripleententa je terej žrtvovala vojnemu bogu že grozno hekatombo 3 in pol mi-lijona mož.
*  Sveti Petcr   in vojna poročila. Nemški   listi so izkopali iz pozablje-nosti staro, danes zopet aktualno historijo iz krimske vojne. Po bitki pri Cetali ie prisjela pred neteška vrata truma  ruskih  vojakov. Kršćanske duše so hotele v večni raj. Dclgo so trkali ruski junaki, predno so se od-prla vrata, kajti sv. Peter je bil slabe volje. Strogo Jih je pogleda!: *Kdo ste, odkod. kaj hoćete?* Duše so odgovorile:    *Ruski vejaki smo.   padli smo za vero pravoslavno pri Cetali.« Sveti Petcr se !e začudil,    ter je pri-čel  šteti    gesto    trumo    kršćanskih viuš, ki so ponif ro Čakale. da jih spusti v nebesa.    Naštel    iih je — 2000. Obraz se mu je zresnil, zaloputnil je vrata ter stepil v pisarno po uradne izkaze.    Jezno so se mu bliskale oči, ko je z ruskim in turskim korrunike-}em v roki    zopet    stopil pred rusko trumo.    -Falcti. lažnjivci!«  je zagrme! na prestrašene.    »Ali menite, da se bodete vkradli v nebesa? Vi niste oadli, Vi ste \\eti!« Bojažljivo so pri-čele   duše uj?ovar]ati.    ?-Sveii Peter, v$i smo padli. ubiti smo bili od duš-manina.    Le kakih 2H0 naših tovari-sev je bilo vjetih.- Teđaj pa je stopil sveti Peter še bol] razburjen tik pred nje.    V desni je vihtel    poročilo ru-skega. v levi pa komunike turškega generalneRa štafca. In s povzdijrnje-nim glascm jim je čital    rusko poro-čilo:    vTurki so irreli velike izgube, na naši strani pa jih je padlo le 200.^ In Čital jim je tursko poroČilo: »So-vTanik se ie v divjem begu um2kniU 2000 ruskih vojakov pa smo za jeli.« *Tu imate crno na belem. da ste go-ljuti.« se ie togfotil sveti Peter in vse prošnje   ubogih  duš so bile zamanj. a-Marš tiazaj. kamor spadate, v vjet-ništvo; le 200 Vas pustim v nebesa.e Dclgo ?o moledovali ruski vojnki, vse zamanj.   Sveti Peter je bil tišti dan slabe   volje in vsi argumenti ubogih duš so bili bob v steno .. .   Zgodovi-na ne pove, kako je ta afera konča'a. Viorda ie bila poved za reorganizacijo nebeske statist;čne službe.
*  Izgube naših rarrrotnHiOv. Kakor čitamo v ^Karntner Zeitangv<, je 'T.dal mMrarcdni urad ^Rdečesa križa* v   2er«vi ta - Ie izkaz izpcub. ki so jih imele države trojnega spora-7iima:  1. Srbija od 1. avgusta 1914 do 10. jamiarja 1915: bolnih in ranjenih    126.000.     traino     nesposohn;h 19.500. vjetih 46.000, mrtvih S7.000, torei skunaj 278.300 iz^uh. — 2. Crna nora od 1. avgusta 1914 do 10. iami-arja 1915: bolnih in ranjenih 38.0°0, trajno    nesposobnih    12.500,    vjetih 18.500, mrtvih 22.000. skupaj 91.000 izjrub. — 3. Jafionska od 1. avirusta 1914 do 2]. novembra 1914: raženih in bolni'n 76.000, trairo nesnosobn;h 5500. vjetih 5500. mrtvih 11.500, sku-paj 55.500 iz^ub. — 4. Rosna cd 1. avgusta  1914 do  10. januarja  1915: bolnih in ranjenih 1,4°n.noo.    trajno nesposobnih  421.500. vjetih 760.000, mrtvih 464.000. skupaj 2,115.500 izgub. — 5. Be!g'?a od 1. av£iista 1914 do 31. decembra 1914: bolnih in ranjenih   62.500,   trajno   nesposobnih 27.500, vjetih 49.500, mrtvih 72.500, torej 212.000 izgub. — 6. Franctia od 1. av?usta   do   31. decembra 1914: bolnih in ranjenih 718.000, trajno nesposobnih   439.000,   vjetih    494.500, mrtvih 464.000. kupaj 2, 115.500 izgub. — 7. AnfrlHa od !. avgusta do 31. decembra 1914: bolnih in ranjenih    185.000,      trajno     nesposobnih 49.500. vjetih 82.500, mrtvih 116.500, skopaf 433.500 izgub. — Ako se iz
teh številk izračunajo povprečne izgube do današnjega dne, potem je Srbija v celcm izgubila 340.000 mož. Crna gora 111.200 mož, Rusija 4 mi-lijone 184300 možt Belgija 292.000 mož, Francija 2.909.000 mož, in Anglija 600.000 mož, skupaj torej 8 mili-jonov 436.900 mož. Odgovornost za točnost podatkov pripada gori ime-novanemu listu.
*  Rusi in Nemci proti skupnemu sovražniku. Neki ruski vojak piše pc-trograjskim     »Birževim     Vjedomo-stem«:    »Zašel sem  se v gozdu.   V ^ozdu 5em srečal nemškega vojaka, ki se je tuđi    zašel in izgubil    svoj polk. Dogovorila sva se, da skupno poiščeva pot iz gozda. Dolgo, dolgo sva blodila po lesu več kilometrov daleč, ne da bi našla kako pot. Med-tem se je zmračilo. Vlegla sva se pod neko drevo, da bi si odpočila. V ro-kah sva držala puške, nisva pa imela niti ene patrone. Ker sem bil utrujen, sem skoro zadremal.    Toda predno sem trdno zaspal, sem zaslišal v blizini Šum. Skočil sem pokonci.    Ne-mec poleg mene je spal    trdno    in brezskrbno kakor dete, V tem tre-notku sem zazrl med grmovjem dvoje žarečih oči. In teh iskrečih se oči je bilo vedno več. Brez dvoma — to so volkovL Vzbudil sem Nemca in ga opozoril na nevarnost, ki nama grozi. A midva sva bila    brez patron! Volkovi so v polkrogu prežali na na-ju, vendar pa se nišo upali, naju na-pastL Eden največjih se je priplazil čisto blizu do naju. 2relo je imel od-prto, iz n.iega pa mu je visel dolg jezik. Sedaj, ali nikoli, sem si mislh\ skočil k njemu   ter ga z bajonetom prebodel. Strahovito je zatulil in se zgrudil na tla, toda kmalu se je dvig-nil ter se plazil. tuleč k svojim tova-rišem. V tem trenutku je ćela drhal naskočila naju. Suval sem z bajonetom in tolkei s kopitom, kamor sem zadel,   tuđi Nemec je prav   pridno uporabljal svoj bajonet in svoje kopito. Končno so se volkovi umaknili, vendar pa so še prežali na naju, od-da!jeni kakih 10 korakov. Nemec mi je pokazal svojo roko, ki je močno krvavela. Zgrabil ga Je eden izmed volkov. Ne da bi obmil oči od vol-kov, sem obvezal Nemcu rano s svojim žepnim robcem . . •   Tako sva prebila ćelo noč. Volkovi, ki očividno nišo bili Iačni, si nišo več upali naju napasti. Ob zori so se neopaže-no odtihotapili. Dve uri kasneje sva z nemškim tovarišem   našla   pravo pot Moja pot je šla na desno, njegova na levo. Molče sva si podala roke kot najboljša prijatelja, v očeh pa SO se nama zaiskrile solze, ko sva se pcslavijala . . .«
*  Finalna moka. Po metodi prot dr. FinkJeria, ravnat. hi?ii. instituta v Bonnu prinaša dr. ing. Martin Milier v Frankobrodu popis   takozvane finalne moke.
Profesor Finkler se vpraša, za-kaj ćelo pri najdrobnejšem zrnletju otrobov ni mogoče bcljukovini otro-bov dati one prebavljivosti, ki jo ;ma druga moka. To se da razlagati iz tega, da se nahaja beljakovina otrobov v Jesnih stanicah, sl-rozi katere prebavne snovi ne morejo za-đostno pronicati, tako da zapusti be-Hakovina neprebavljena telo. Suho tnletje, niti če se izvede do skrajno-sti, teh celic ne more odpreti in razumljivo je domnevanje prof. Fin-klena, da je mogoče doseći redilnost moke iz otrobov, če se posreči nafti način, kako te stanice odpreti. To ie prof. Finkler tuđi našel v mokrem mletju. Iz otrobov se napravi z vodo testo in pridene se Še malo soli. Na posebnih strojih se potem to testo zmelje in odpre. Otrobja moka priđe iz mlina zopet kot testo, ki je je treba potem dobro posušiti, da se obrani. Profesor Finkler je imenoval te po njegovi metodi odprte otrebe, ki so takorekoč zadnja moka, ki jo je mogoče dobiti, finalno moko.
Finalna moka je rumena, drob-nozrnata ter se da izborno peči. Ta moka pa ima tuđi mnogo več belja-kovine m redilnih soli, kakor navad-ne moke za kruh. Poleg tega pa so te redilne snovi prav lahko raztop-Ijive. Eksaktni znanstveni poizkusi so dokazali, da ta moka glede pre-bavljivosti ne zaostaja napram fini pšenični moki.
Ce se pa mesa finalna moka z drugo moko, zlasti v razmerju, kakor to odgovarja žitu, se speče iz te moke po posebni metodi prav dober, lahko prebavljiv, tečen in dober kruh z dobrim okusom po čistem žitu. Ne srne se ta kruh zamenfati s takozvanim Orahamovim kruhom, ki je re-zek in čegar sestavine iz otrobov čutimo med zobmi, če kruh grizemo. Tak kruh je nasprotno ravno tak, kakor navadni rženi ali pšenični kruh.
mi i
nas zalezujejo sedaj ob hladnih pre-hodnih dnovih koiikorkrat prestopi-
mo cesto. Zdaj priđe mrzel dež* zdaj veter in nevihta. zdaj kar nenadna izpremena vremena, ki nas naleti po-manjkljivo oblečene in ni Čuda, ako so bolečine v grlu, hripavosU kašeiL influenca in druga trpljenja prehlaje-
nia na dnevnem redu.   Vsem se na I lahko izognemo. ako pravočasno. ta- I koj pri nastopv   prehlaienja   rabimo slez razkrajajoči, kašeii blažeči antika taraMnt Felierlev rastiinski ejenč-m fluid z zn. Dsafluid.  To  tuđi Dri J
I revmatičnih in protlnskfh bolečinah preizkuSeno domače sredstvo bi morali imeti vedno pri roki. To si lahko nrivoSči vsaka hiša. ker stane \2 steklenic franko samo 6 kron. »Ctea-fluidc se dobiva  edino pristeo samo
od lekamarja E, V. FeIIer% Stubica, Clsa trg št. 238 (Hrvatsko) in ne dajte se rrotiti s ponaredbamu
louse-----------
Stran 6-_________________________________                                     »SLOVENSKI NAROD-   dne 27. februarfa 1915.                                                                                              47. Stev
Da spoznamo narodnogospodar-ski pometi Finklerjeve iznajdbe, ne-kaj številk. Ce zavžijemo 700 g final-nega kruha, dobi človeški organizem ravno toliko prebav!jive beljakovine. kakor če bi zavžil 700 g navadnega kruha in še 100 g mesa! Z Nemčijo je izračunal profesor Rubner prihra-nek na narodnem premoženiu, Če bi &e vsi oprifeli finalne moke, na 780 milijonov mark.
Iz tega je razvidno, da so od-prta se marsikatera pota, da se prav dogo ne bo zmanjkalo kruha.
Brzojavno poroci!].
BOMBARDEMENT      DARDANEL.
Carigrad* 26. februarja. (Kor. u.) Glavni stan poroča: VČeraišnje 7urno bombardiranje sovražnih ladij je po-škodovalo zunanje dardanelske utrd-be na nekaterih mestih. Mi smo imeli le 5 mrtvih in 14 ranjenih. Tuđi đanes a»o sovražne lađje obstreljevanje na-daljevale, toda popoldan so se zopet umaknile, tako da jih baterije utrdbc Sedil - Bar nišo mogle doseći.
Dne 10. tebruarja je izkrcala neka francoska križarka na obali pri Akabi kakih 100 vojakov. Po dveur-ni bitki se je sovražnik umaknil s tež-kimi izgubami na ladjo. Kljub hude-mu ognju sovražnih vojnih ladij in strojnih pušk smo imeli samo 3 mrtve in 3 ranjene.
NemŠka blokada.
Vlissingea, 26. februarja. (Kor. tirad.) Danes popoldne semkaj pri-speli poštni parnik javlja, da je na potu srečal dva nemška podmorska čolna.
Immuiden, 26. tebruaria. (Kor. uradJ Danes je prispel semkaj stock-holmski parnik *Svartqn*'. ki je na potu iz Rotterdama v Upsalo. Vćera] popoldne je nalete! ob mino ali pa ga je zadel torpedo ter bil močno no-škodovan. Izgubi! je dva čolna. Po-morščakom se ni ničesar zgodilo.
Potopljena francoska torpedovka.
Pariz, 26. februarja. (Kor. urad.) Uradno razglasajo:    Francoska tor-pedoni rušilec >Dague-. ki je eskor- | tiral za Crno goro    določeni   tran«- I port, je predvčerajšnjem ob pol 10. zvečer v pristanišču v    Baru   zadel ob mino in se potopil. Pogreša se 38 mož njegove posadke.
> Ranjene duše«.
Petrograd, 26. februarja. (Kor. urad.) ^Ruskoje Slovom priobeuje pod naslovom »Ranjene duše - pre-tresljiv članek o velikem odstotku duševnih boleznih pri ruskih voiakih. "Sa bojišcu se nahajajoče bolnice so ! sprenapolnjerte takih bolnikov.           !
Konflikt med Kitajsko in Japonsko.
Petrograd, 26. februarja. (Kor. urad.) Glasom poročila -Rieči« ie ameriški poslanik v Pekingu izrekel določno željo, da naj se japonsko-kitajski konflikt mirno resi, sicer bi se japonsko - ameriški cdnošaji zelo pooštrili. Glasom poročil istega lista se vstaja na južnem Kitajskem vedno bol] Širi.                                   i
Danska plovba.                  '
Kodanj, 26. tebruaria. (Kor. ur.) *Berlingske Tidende- porocajo iz Londona: Tov ori v večjih množinah se ne pošiljaio več. Ladje se težko dobe. Prevozni tanii narasčajo. Vzrok za to so težkoče pri izklada-niu in dejstvo, da je vlada zasegla mnogo ladij. Tuđi prevozni tarifi iz Amerike na Anglesko in Francosko so poskočili. Trgovina je zelo napeta.
Spomfnfajte se „Rdečega križa11.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. februarja; Moric Rosch-nik, računski revident deželne vlade. 51 let. Kuhnova cesta 21. — Justina Lopan,žena kotarskega živinodzrav-nika v Krapini, 30 let, Elizabetna cesta 2. ■— Josip Koman, sodni sluga v pokoju in posestnik, 83 let, Vogelna
ulica 7.
Dne 26. februarja: reliks Mikol-ka, čniovojnik pešpolka št. 1. v rezervni bomišnici v liceiu, Blerweiso-va cesta 23.
Velika svota denaija
%e zamore naključiti vsakomur, ki po-etane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja:                545
Srečkovno zaatopatro 1. Ljubljana
Jhimni« \\$\ oh^raa 12 strani
IzdajateU fn odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
lastaiaa in tififc »Naroda* fljfcirf,
nenoronfim pffKn.
VWm tU mt^tm Miri          tetUt mtit IWW«
."I eiT!««"*i a« i         i
26. |2. pop j 740 3        41 p. m. svzh del oblaČ I „ | 9. iv. j 742 6       li)        ,.       i    jasnu    |
28.   7. sj. i 743-2   —1 4 sr. vzjvzh   brezobl.
i           •                       •
Sredni«  včerajšna   'emneramra    1 21V norm.  0*9l    Padavina v 24 urah    mm    0*0,
Mesččna soba
leno mebiovaaa, razgled  na   cesto, a# lakof »Ma.                                5^6
Več sr noirve nri Ifpi. tarifif Sv.
Petra *Mta it- 3 v trgoriat
Prešernove slike
wUz iD piiJilja po piitsem nmtiB Iv. Bonač v Ljubljani.
fena *UV S hr*a.        "72
Stonouanle
obstoirče   \z   3   sob, solična   lega,   SO
tako] ali  sa nafnlk oddia stranki
brez otrok.                                      635
Več * vfii BergmaaDs Poljaa-ska cesta it 37.
I              ▼ LJabljanl              |
1 ii ? lim lepo »ol
=       ki jih prodaja       =
! antikvarično I
_ po izredao oizi ml -
H                          I ■
IgAJ^TORIUM-EMONA/J
4 ZA NDTRANJE IN KIRJRGlCNE: BOLtTZNO tfl i                         -PCRCasIlSNJCA                         n
\\ LULOLiJANA KOMENSKEGA ULICA 4 TiJ
/ sef-zdr%w FRHAffj- D*FR DERGANC 1
Vzgojileijica
k otrokom,  zmožna obeh   dežcinih jezfkov,   ki      j bi   tuđi   pospravijala   stanovanie   in   opravljala       ! šivalna dla.  se tako| iprent.   Dopisi pod „a*. 109 S3S«4 upravo .SL Nar •     535
Prodolfllka!
mesane   strokc   te U   slatke,    rmofna   obeh      I
dežetnin   je/ikov   v  govoru   in   pisavi,    lahko      I
nastopi  na  žcJjo   takoj     Naslov   povc   .uprava      I tega listaj                         534
}(ar.iln'ca in rosojiVca v Smarji
razpisuje mesto                                |
- urodoika
Plača   po dogovoru     Ponudbe   je   vložiti   do 19. snica 1915.                532
9V ISčeta se 2 spretni
prodnjDlhi
z  dobrimi  iznričevali za Špecerijsko tu delikatesno trgovino.                               C47
rvnudhe:    poštni   pređal   57, Ljnbrana.
<$>   Zahtevajte
ijS^'^% zastonj in nostnine prosto mo! t*^©.j slavni katalog s 4000 podobami. \tj i^W     or, zlatnine »n srebrnine. ghsbil,         "
22Bamm         orotja '" *' dp   L L d" ^^B^^   -i   prva tvornica ur   s:
JIH K1MD. c kr. im. Ubi teli, Mcsi 854. (teško).
Nikhasta ankerica K 3 80, bofjše kaKOvosti K 4 20. v starosrebrnem kcvinskem rokoko . okrov.u K 4*80, s Svicar kolesjem n^ sidro K 5— Vo;ne spomincke ure K 5*50, 6—, radijeve ženn« ure K 850. nikliasta buditka K 2^'L Razpošiljanje ro povzetju. 6rez rizika. Zamena dovoljena ali derar r.azaj.
I         Zahvala.
Povodom bofeznl in smrti gos. c. kr. okraj tajnika
Leona Abrama
I      izrcVajo podpisani vsem   Prijateljem,  znancem  in  sorodnikom  za tolažilne
i      obiske  med   boleznijo   t     častno  5premst\a  na  poslednji  poti   najtoplejšo
zahvalo.
I                 Posebno zahvalimo  za obiske in  požrtvovalno postrežbo za Časa bo-
I      lezni  cenjeno  rodbino  !  ^ia  Ferliča   ter gosp. Ivana Petrlča,  dalje za
I      venec in obilno spremsK    g^. uradnike c kr. okr. g avarstva na čelu preb'ag.
j      gosp. c. kr. vlad. sve nik.   barona  Rechbacha, vsc  druge  gg   uradnike,
j      častito duhovščino in vse one,  ki  so nepozabnega ranjkega spremili k več-
I      nemu počiikti.
I               NOVO MESTO, 26. februarja 1915.
talulotl ostaU.
I    >3«
C- kr, avgtrlfgke   %&* drtavne te:eznlce.
VOZNI RED
--                            lxvl«£ek m v^ljaVnostj« erf 1. septembra 1314.        ■■■■■-            =^=
Z vellavnosUo od 1. Mpttoiprt Itlt  i». d    .o ili 4o prekltca  ▼ okraiu
tuVrajšnega  ravnateljstva   s   cHaj   navedeni   vlaki   po  od   1.  ma»a   1914   VPljavnem poletnem  voznem   redu.   Tch   vlalrov    se lahko   noslutujejo   fSi    Civilni potniki
trn prlallaa«a U^ltimiranla.
GiTllnl patnlhf, kl — p#l'd#  ▼ ^ilf, «traU Ime« lafltlaaella od a. I. fcr. tt«v«llatva vaflsa  .ika  v Fml V.
ODBOD ii Mabitaa« p**w* kafirar,
sa»o osttaTtlalit: ••00 sjirtraj v Kranj (Tr2ič), Jesenice, v
TrbJ?.
a-OS dopoldft« v Grosuplie <Koltvje\ Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-T<"iDlice\ Bubnjarci.
11-3O aoptMn« v Krani, Jesen i ce, TrbiŽ. 12*52   ^«poltfn«   v   Grosuplje,    Trebnle, j     Novo  mesto (Straia-Topltce), Bubnjarci 4 ••?• *w«fc#r v Kranj, TržiC, Jesenice, Ce-
tovec čez Salcburg na Dunaj. a-J« ifiitrv GrosurMe (Kočcrje), Treb-|      nje, Novo mesto, Bubnjarci. ' rmmo» ▼ M«M«aM flaval fctUiW,
i 7«M do»aldw iz Jesenic, Kranja (TrfiCa). S*aa alapaldaf iz Novega mesu, Tr«b-njega (St Janža), Gr osu pl ja (Kočevja).
11'ia tfopoltfn«iz Trbi2a, Jesenic, Kranja t-M p#p«HiM«    iz    Bubnjarcev,   Novega
mesta (Stra*e-Top1ic),Trebnjega, Grosuptja a-25 p«M«61  iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja,
(Tržiča) 1-28 pmn*&   iz   Novela   mesta,   Strane-
Tophc), Trebnjega (St Janža), Gtosuplja,
(Koievja).
K«NMt»ka Zeleznlca.
% 99#avtflrt vlathi
Wmumm ai Saamlta vaVfrtifaM a^
#•42 aijaiii mU  «f«M  alapaldaia   in ob a^ia      ->;?>-
Cfcr. irtaia^nmamri raiaUjijptf i Trtau
^fl^B^ 'i Gritzneriev šivaini stro;
^^HflBBpKjS^^      Eraaaa   oprema,   lahek  tek.   Učenje
fHf^^^BLJl           ___         toreiplačno v hiil.
lUjf     /aXrU            WFW   Veie, ittka, hrpa nogavice In perUo. - ^/ANM^EH^^LJn*W                       Edina tovarniika zaloga
MJflBJJPJSfe,-    JO8,   IPETJSKjiTi^rC
^        -^^i               Liubifana, Sv. Petra nasip št. 7
blizu  frančfiltaiiskeaa   mosta,   lavo  za  vodo. 10 Ietlia  9arailCl|al            lahtera't« ©€irfk.         Prtđ«m tadl aa dom laradl dogorora.
^^n^a^^aa^n^Br           ^Hn^nv        ^n^aa^B^aa^ar     ^a^aaV    ^^an^an^an^ain'                ^BSaaT         ^^^nCS^^a^r    ^h^a^E^B a^ania^H avC3flP ^IS^aH^nt^ar         I
kr^or io i'ua  na proHai,  raj  jo ponudi tako|                J
J.     GROSELIIIECU     naspJ!lTrurrnr^n^oczy.
Kup;ra  vs»ko   vrsto, tuđi   Črn> in neočiščeno po  brezkoaku«  I
renčnl  cent.   Ponebno   pa   se   plača   lepo  belo  oprana po   i
na:^l£|l  cesf9  k:   se   zanjo  Jahko   nudi.                  44     |
Narodna tiskarna
----    v Ljubljani.------
i
Tclffon št  85.
m   m  m
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig1, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov,
mrtvaških listov itd. itd.
___________________________________j
i
Telefon št. 85.
. IP««!
Zabtevajte cenik!   5    lj^jari^^^              '''!!!!Lj^^-      §     Zahtevajte cenik!
Največje priznanje in priljufaljenost so si že pridobili
-   moji patentirani               -           ^
snomlnskl prstani
ker so resnično oajtrajnejŠi vojni spomia ter najprimeroeiŠi za razno-vr-tna darila. — Ka mnogobrojna vpraJanja vljudno naznaojam, da so isti edinole pri meni dobiti ter   btagovolite   ?ahtevati brezplačni cenik.
5% za Rđcči krit.
LUD.  ČERNE,  iovelir in frgO¥ec,
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
_______   ___________________                                     ^^^-^]
Vabilo
na
Jttvinske posoillnlce«žnlcu
kateri se vrSi
v ponedeljek, dne 8a marca 1915
ob 2. vrt popolndno
v posojilniški pisarni.
DbotiiI redi
1.  Poručilo  naJelstva   in   nadzor-    3, Razđelitev čistega dobitka.
gtva.                                           ^   Čitanje revizijskega zapisnika.
2.  OJobrenje m^ungkega zaključka    5. Volitev načelstva in nadztrstva.
za leto 1914.                             6. Slu8ajno8ti.
Mtom M obial shor ob dolo&enl vrt bo bll tUopčon, afetto oo mi 3- wo popoladao Istoga dao dmgl obial sbor % B|ora}ta!faai isovata roioai, katort Jo pa iklofnfcoa broi oilra mi Itevfle aarsofttlL
* M                               Načelstvo.
*7- ««»-__________________________'________________    *-~-   .SLOVENSKI MAKOU*. m* 17  febniafja »18.                                                              ____,_____        .              Straii_7.
Voina io mir.      |
Živimo v resnih časih, živimo v veliki dobi, ko se bije na najrazlič-nejših boiiščih Evrope jn na morin vojna, kakršne svet še ni videL Spri-čo te velikanske vojne Je pač po-vsem naravno, da se ljudje vprašuje-?o. če res ni mogoče preprečiti sploh vse vojne in ustvariti pogode, da bi se vsa nasprotja med dr-žavami poravnavala mirnim potom.
Lepo bi to,gotovo bilo. toda po naši sodbi ni verjeti, da bi se to sploh kdaj posrećilo. Vojne so bile v vseh časih in vojne bodo, kolikor se da videti v naprej, vedno, kadar bodo nasprotja med državami postala taka, da se ne bi dale drugace urediti. Tuđi sedanje vojne ni naša država n e iskala n e želela, ampak je bila prisiljena, prijeti za orožje.
V  naslednjih vrstan ne mislimo j govoriti o sedanji vojni,    nego    sa- j roo obrazložiti, zakaj ni verjetno, da i bi vojne v obče sploh kdaj izginile in i bi se vsa nasprotja med državami iz lepa poravnavala, zakaj je ves paci-fizem samo — utopija.
V  zadnjih tridesetih letih se je posebno mnogo pisalo in govorilo o zagotovitvi večnega miru med državami. Oglasili so se Ijudje, ki so smatrali vojne za bič, ki se je ohranil iz-za barbarskih časov, in so zatrjevali s prepričanjem resničnih    idealistov, da bo vsem vojnam konec, kadar se narodi umstveno in nravno rov^dig-nejo, ko bodo zavladale nove ideje i o razmerju med državami in se bodo gospodarske razmere tako zboljšale, da se bo vsaka država bala vojne. Oglasili so se dalje Ijudje, ki so bili mnenia, da so vojne časih pač neiz-c^ibne, da pa ni treba nanje prevec misliti  in  da  se nnnje ni  treba pripravljati, čes. čim mani bodo države ; zmožne za   vojne, toliko   bglie   se ohrani mir.   Nadalje   so se   oglasili rnožje, ki so trdili. da je vojna zakon narave. ki ga bodo morda kdaj narodi spremenili. a gotovo ne v dogledne m Času in končno so se oglasili tuđi rnožje, resni in veljavni, ki    nišo samo zastopaii nazora,   da    vojnam ne bo nikdar konec, ampak so rekli, da konca vojnam sploh ni želeti.
NihČe pod milim nebom ne more \ edeti. kake razmere bodo čez sto ali dvesto let na svetu in kako bodo vnuki naših vnukov reševali svoja nasprotja. Dandanes vidimo, k$l- ) vplivajo raziične izna:dbe na vojsko van je in vidimo tuđi. kako raziične iznajdbe preminia^o živl'enj-ske razmere. Kako so vpHvali telefon, brezzični brzolav. letalni stroi! Če se hodo ustvarili zanesfiivi letalni stroii ali baloni, tako da bo vožtra po zraku ravno tako varna. kak^r je danes vožnja no železnizl, se bo mar-sikaj temeljito prednjačilo. Kdo ve» kaj £e t:gane Človeški um.
Toda. s takhrci izumi, ki jih naredi bodocnost, rac dandanes ne srne-mo računati. Če bi kdo zanemari! *krb za svoje zdravje. ccs. da bo re-
|!:c^a lepeza dne že znanost iznašla -re-'stvo zoper vsako bolezen in člo-n:o življenje podaljšala do skrajne e,  bi  se  takemu  Človeku  srnejal .e> svet. Dovoljeno te pac tipati na tn'ic prememhe, toda caka ti nanie in r \e križem držati, to   ni   nikomur dovoljeno, če neće  sebi    ckodnvatf. Treba se je    prilag.*iditi    ra^meram, kskršne so in misliti na nevarnosti. i prete v sedanjo^ti. Zato <e države v miru prinravijaio z oboroževa-r :m za vse slučaje.
V obče se trdi, da so Iiudje tekom ča^a postali bo!) človeš;;i in da je vse življenje postalo rnanj trdo m kruto, kakor je bilo v starh    čas h. Res. torture ni vez in krutih   k^zni, ki so jih čas ih nalagali, tuđi ni več. Toda v človeku |e še vedno mnogo strasti    Te časih zaspe, časih vn se pokažejo v vsi svoji grozoti. Spom-I   nhno se samo velike franeoske revo-I   \uc\\e. Kdai se ie več govorilo in pi-I   .salo o bratstvu med   ijudmi,   kakor I   pred to revolucijo, a kdaj   je   reklo I   razmerema toliko krvi. kakor tedai, I   ko se ie ta revoluciji borila za svojo I   zma?o. Sentimentalne idiie, ki so jih I   nisali literati, so bile predigra najucij I   krvavi dramj.
I Ze v starodavnih časili so p'e- ' I menite duše delovale. da bi med I IJudstvi zasejale človekoljubnost ;n I kar je bi!a še zgol zz\\i pugansfcih I iilozoiov. to je postalo v krlstijan- . I stvu zakon. Vi sloni ni ver.skih do-I gmah. Kristus je zelel, da bi bila na I svetu ena sama čreda in en sam pa-I stir in naro-cil ie svoiim učencem, I nai Rredo po vsem svetu in na| vse I narode uče človekoljubla. A mi ?e I dclgo ne borno dosegli te stopnje raz-I voja. Sicer pa ?e bilo v Evropi do-■ oij krvavih vojn ravno v tistih ča-I ^ih, ko je imela cerkev največjo moč I in ko je papeževa beseda Iahko po-I orla prestoie. A ravno tetlni se je I primerilo vsak čas. da so skofje sami I -Tze]i nace žele?:nc oklope in šti z I meci v rokah v boj. In vendar je bilo I   ravno tedaj med narodi   tuđi   »*4u* .
I bratstva. Skvmo m M evropski na- ' rodi v bol m o&vobojcaie Jeruzalema, pred vratmi Rima so bili vsi bratje in ravno tako na božjih potib v Komposteli in Kelmorajnu. Viteški redi in menftki redi so bili instrument, k Je držal narode skupa), dru« ga duhovščina ie to podpirala, po načelu »vsi ena Čreda, papež pa pa-
. stir^. a vendar — kaki boji so se doga jali, koliko je bilo krvoprelitja!
Reklo se bo: NaSi dedje so bili barbaru mi pa smo civilizirani! Ta fraza je dvorezna in kdo ve* če je čez sto let naši nasledniki ne    bodo
• za nami metali. Kdor pripisuje civili- , zaciji moč, da oslabi Človeško boje-vitosu bi moral to dokazati z izgledi iz zgodovine. Toda vsa zgodovina je
: Ie priča*    da naraščanje    civilizacije ni še niti ene vojne preprečilo.
-         Ćasih so internacijonalne stranke, zlasti socijalni demokratje, pate-I tično učile, da bo vsem vojnam ko-| nec, kadar se države in življenie na-! rodov urede po njihovih   vzorih. Pa ! tudi to je menda samo iluzija. Saj se to vidi v sedanji vojni. Vse sociialno-demokratične    stranke stoje   zvesto na strani svoje države in nemški socijalni demokratje so za to vojno Še bolj navdušeni, kakor njfh francofki somišljeniki. Socijalni demokratje so pred leti ustanovili    Internaci^onTlno zvezo, kateri se mera priznati, da je veliko storila zlasti za zbl'žanje nem-skih  in  fmicoskih  socijalnih  demo-kratov, a čim se je začela vojna, je bilo konec te internacijonalne zveze.
Nekaieri optimisti so Časih zastopaii naziranje, da bo čedalje več-je spopcfnjevanje pušk, topov itd, napravilo vojne nemogoce, ker bodo preveč krvave, ludi na tem ni niČ. Spopolnjevanje vo;nega orožja se godi že mnogo let. ali zaradi po-polnejsega orožja ne pade razmero-ma nič več ljudi, kakor nekdaj. Svoje čaše so se vojaki bili oko v oko, zda] stre'jajo vojaki drug na dru^e-ga iz daljave in imajo vsakovrstne pomočke, da se skrivajo n. pr. v strelskih jarkih itd. Če bi kdo izračuna!, koliko mrtvih so imeli stari Rimljani v svojih vojnah in koliko jih je v sedanji vojni, pa bi hitro dognal. da tiničijo puške, bajoniti in tokovi rnz-meroma desti manj čioveskih živ-ljenj. kakor so jih uničili kiji in meci starih časov.
Tod in tam se je ponovno stišalo napitnice na -Zeružene države evropske?. V ten naDitnicah ?e bi'o vedno neka.! zapeljiveea. Nehote spomnijo vsakega na >Zdriižene države severoameriške'. Lepo se je govorilo, da bi združenje \*seh evropskih držav v kako ceTnto, podobno združenju ameriških držav, naredilo za vse!ej konec vsem interesnim nasproHern in drugim rivalitetam. A treba je Ie pogledati v preteklost Združenih đržav ame"iških. pa se hitro pokaže, da se tudi z zvezo držav ne da zagoto\nti večni mir. Združene države severoameričke so imeli svojo veliko in krvavo krizo, dasi se je v Washin£tonn govorilo tišti jezik, kakor v Pichmondu. dasi so bili generali južnih držav stari tovarši ! in prijatelji generalov severnih dr- { žav.
K^if bi bilo, £e bi se u star % vila zveza evropskih držav? Taka 7 eza ne more spraviti iz sveta inter ^nih nasprotstev in bi namesto sed?njih vojn z zunanjimi nasprotniki. ^meli pač domaće vojne. Sicer pa se razmere v Evropi še dolgo ne bocK tako razvile, ća bi bilo sploh mogoče misiiti na kako združenje evropskih j držav v zvezo, ki bi bila podobna zvezi ameriških držav ali zvezi koloni] z Anglijo.
Misl-lo se je tudi že na ustanovi-tev posebnih tribunalov. ki naj bi ! razsojaii v vseh nasprotjih med drža-vami in nekak skromen začetek ta-Ke^a tribunala je tudi že ustanovljen v flaagu na Nizozernskem. Seveda ie delokrog tega tribunala zelo omeen. Toda na različnih kongre5»ih in tudi že v parlamentih so slišali že mnogo- J krat vnete govore, naj se kaj stori, da bi se države pri svojih nasprotjih podvrjde kakemu razsodništvu. 'Seveda se to ni uresničilo in se tudi ne more. Zgodili so se tudi že pred usta- j novitvijo haškega tribunala slučaii, j da so se kn ka nasprotja poravnala po razsodniku. toda v takih slučajih se ie ?!o za vprasanja manise važnosti. Tako na pr. fe ie Nemčija za časa Bismarcka podvrgla v prepiru zaradi nekih otokov razsodbi papeža, a pač Ie ker sploh ni imela namena, iti do skrajnosti.
Će bi se tudi države zedinile za skupno razsodišče. bi to vojnam vendar ne storilo konca. Vsaka država ima interese, ki iih ne sme žrtvovati* če neče propasti in v takih slučajih bi tudi noben tribunal nič ne poma-gaL Ze raz5>cdba sama bi delala velike ttžave, saj bi se vsaka država, ki bi bila v tribunala zastopana. ravnala po svojih posebnih itrtercsih. In če bi se kaka država ne bottrfa podvre-*i 'azsodbi tnbu^ala,   ^t Wo ^eb?
' da tribtuuU ***** W meč« m imeli bi lopet voina Ze v srednjem veku, v času fevdaJizma, se |e pokazalo, da ni nič z razsodišči. Ce kak plemcni-taš ni bil zadovoljen s sodbo, ki je bila v njegovi stvari izrečena, je svojega nasprotnika poklical na dvoboj in časih Še razsodnike.
(Kocec   pridodane.)
Ako Iščete dober in zanesljiv dobavni vir za porabnostne in daril-ne predmete vseh vrst, zahtevajte takoj z dopisnico bogato ilustrovani glavni katalog s 4000 slikam', ki ga c. in kr. dvorna firma Jan Knnrad, razpošiljalnica, Most št. 884 (Češko) posije vsakemu zastonj in po^tnine prosto. Katalog obsega naivečjo izbi ro vseh ur, zlatnine, srebrnine, glasbil, usnjatega in jeklenega blaga, gospodinjskih predmetov, kadil-nih potreb^čin, toaletnih predmetov, igrač, orožja in municije itd. po naj-nižjih tvorničkih cenah in ie najtonle-je priporočati zgorajšnjo firmo, ki je bila že večkrat odlikovana s c. in kr. avstrii?ktm drŽavn'm crlom ter zla-timi in srebrnimi kolajnami.
POITK.
▼ ▼eeh <rciow3kih preslmettli: neit* ift;n«, trisfifovo^stvfs, koresnon« dc^ci, rmbnns fđ. nenUn*^ pr^T^ leno^^u, •'te^o^raft I itd. Pou'{ tadi v skupinah. Razpredeiba or po do-g' voru. — Pomirbe ped f9N«zka nfc« nioa 51^*' na uoravn   »Slov Nart da«.
pri tjpiifyiiiijiiy in i s?n
iiiielil ieii fla^nuai * fračsiflo sredstvo
sEatFna.
v.______I_____/
(         "   ~^
Van** ne**'.
Ee? se šatro % nj fm krepčsr«,    i X€Cno xtfraw ielod'c iiraml
Varu; te se        ^?k poniredb!    f^Mmm
Pristnf „FLORIAN" se dob? edin« od Bast-linske destilacije .♦FLOKIAN" v Ljubljani,
i                J
M         Zbirka         I«
I Hip zikODOv
I      v  slovenskem   jeziku.
I             L zvezeir
I      Eazeaskl sa&oa
I       o hudodcistvih, prcureških
■       in    prestopkih   z   dne   27.
■       maja 1862 št. 117 dri. zak.
■                    x dodanim
I       z dne   17. dec 1862 ft d
■       z. cx  1^63 in  drugimi no-
■       vcjšlm-    zakoni   karenako-
I     I             pravne^a obsej^a.             a|     I
LI   JtirotM Nt|«n»   LI
A. KUNST
Židovska mUoa ite«. 4.
Velika zaloga obuval
laste««« txđmtkm sa daama, goapa<g ta otrok« f« v*4m sa *«aaro.
Vsa'cršn«  n&ročila  se  izvršafeja  točao  in
p% nizki cenj. Vse atere se sfirmfafefo in
tuiiamojejo. — Pri zunaniih narodlih naj
se fclig«¥oli fzorce posiiti.        40
,^B^JaaW^5aTapBaaaaaiapffB8a^BBa'a«aawB'^ «^^.
Il8f?efja n\m vmMb li uMiM
otroških vozičkov
ta aavadae do aa'fineila JgSLmmmgšf      ZllUvl
J^^r^ M.Pak£6
^^^ff^        * Llublfani.
_3B*vfl[^y8^          Itziasin nrctniks^ si
I parno barvarstvoi
ter kemično čišćenje in snaženje ob'ek.
• Aprelura sukna3 .,
RPoIUnsfci m ■ CiKa tim št. 4. g i     Sprelemališče
Selenknova alka št. 3.
. Postrežba točna. Solidne cene. .,
1. Aonola
Ljubljana,
Damjsiia cesta št 13.
t       IsbornR   sale ga   -
1  namizniii in na-\      stropnih     |
Isvetiljk
« nainoveiše vrste
po niskih cenata.
', iMi rHetise stroKe
J 72     hoćete imeti?
i
J  Potom 'rm daUe uživati izlx>l>?ano,  aro-
S   matično riH^c  Olfe iz lekarne pri zlatem
t.   orlu. Vsak otrok u5iva z lahkoto to ribie
J   olic \i katerc^a je popotnoma odstran'en
j   zopemi duh in vonj. 1 stcklcnica K T80.
i Zoper kašeH, zaslise-j nost In  prebla'onSe
I ]e v tetn ?asu r.n otrokc najboltŠe pre-! t«ku?en tn mnogostr.insUo priporoČen ! tr»Ot*tT sok. — 1 steklcnica 1 krono.
)   Zaloga    rseh    tu-   io    inozemskih
]  specialitet ter prciVkušcnih do-]                  tnačih zdraviL
]  \rh< ma toaletna sredstva „Adft*1.
feilM steže mBeie FndaUtite
I Oflđmjale m taii sdravUa u j iiuenekbe4aiAkiliM«V«lB.
I Itifišilja te 2 krat mIuuim sfraeU
I          Pbarm. Hag.
1 Ulnko Pronosili
litam pri liitu orti
I flta^^kajl^^B^    b^^j^m^— #^^b JM- a)
^ft SB^^piaV'^a^BBaaBaBB^aBaH ^Bv^^a^B^^pBBVBBBBv^BT ^Ha^^^^B aa^^^v ^^^^* B^Bk^BBBBBBBBBaBBBaaBaBBBBBaaaaBaBaBaBBaaaaBBBBBBaBaBaaaBaaaaaaBMflajBajBB
prirodna vina
bel« m rdeca K 40— do K 60-—. pristna 50Ve sHvOVlia i" tr0pf»f«eO K 140—, pri^teo Tintki |*»«lh K 28—   z»   100   I'trov prodaja J. KT*-
vtgmn. P(»1f Štajersko.              419
Brivnica
cbstoje^a 14 Jet, dobro idoča in na i prometni c^sti mesa I/ubijanc se iz . I vo a*Vh ozirov prav po ceni tfttcof j pređa*   —   Ponudbe   nai   se   posljeio
pod f9Src6au na upr. »Slov. Naroda«.
iiilli
Želi alai^O izučen je kleparstva in k!}ii'-avnićar$iva( izvežban oben. tidi pri eUktr. stronh. ter zmezen samostojnih popravi]. Nastop takoi. Naslov pove uor. »S!ov.  Nai«             515
--■■■■-    i                                                                    .....■      \         ■
I     d' bro   vešč zeleojave,  cvetličarstva   in I     sa^Kr' je,   oz' n en.   brez   mrofc,   prost
I    loi^ore, SSf~  želi službe   ~3S(I
1     v   d( bri   \rtnariji   na   grašćino   ali    v mestu. Prevzarre tuđi obriplnranie vrtov. . Ponudbe pod „vptnar/52Sls na uprav-niŠtvo »Sloveaskega Naroda*.
£|^~   ZanesSjivi   "^g
i
m     dobijo   proti  dobri o^ači stalno služSo E     pr: sned'cijski  tvrdki B.  RANZINflEtt
v L|ubU^nli Gesta sa južao že* leznico.                                       519
II   ■   *Rt!TrfC in    ^    ™ perednejti I
ISnmežliive kratkočasnice. B Tinček   Hudoklin«    g ICcaa 1 S, 3 pošto 1 K 10. 9
I     Narodna knjigama |
i,     a^^aai               ^^                               aV^S
, "S umetniške/. r
*                  a^aafl                                                                                       a^a^R
D            'n            I
1 pokrajinske I
^        H       se   dobe vedno       H J         H         v veliki izbiri v        B
I „Korodni Knjigami" ■
■ prešernova nlica 7. I
BMaaaaaaaiaBaaS
■'----------------------------------------------------------------------■   ■■■ ■       ■■
i                      Hajcenejie
i dežnike
in solnčnike
i                domaćega  izdelka priporoča
j      tvornica dežnikov in soločnikov
Jos. Vidmar
1                   Ljublfa.a      ■
47  s,cv.                                                                                                       SLOVENSKI NAROD*. «k J7. Itbnujj« Itl5.                                                                                                      Stran
H«m k* maalkMral* ta ir«tll» ■• fe«l PiMfciMU M •
konservami
em! firme B». MUtKaJU froralM klotas, msala« te Hanrr, F*IJm
Mm Mtt. B* t#©ŠBeaa» l*delu|efo   se   razlićne vrst« o   pr. woja*ki   goteji gola! &raši£it goL«jl* tctrčii golal, jetrne   pašteta,   povoteiio m**o t kialim teljem itd Vs* koMtrvt •* na|l«%3«rfi«jto fca>ko)vo>»tl.                           518
laamka ..lav* fa prUaan* kat natfcol?*« ttamafto arotstv« prott   revmaUzmu,   proda«    glavo-   ter  *+••»•!«    krta. madlovlcft, sbataal*. tndi io laataroUam feolraUai Lil TazpoSilja ro povzftiu stek!   i S'1 vin . 10 stekl   K 470 OSVALD DOBEIC         " LJUBLJANA, Martbiova cesta 15. Vsaki stekienicl te priložen recept           Mnogo zahvalnih pišem!
Wff           /1          fin ili    II III                        «t*ra n-«avtoa  a«
ALj*/]|         ilUlIl IlUJ SaSsa ulici.    "*• po*pitt«!#ioi
BHE^tt^afcsaaa*                                         *
^^^^^^SJB^Hrjf^^    Spectalna mehamčtia pietJ'na   mdjstriia In trgovtna   za po-
^^^HEXR[     11           vTšne in spodnje fornce, moderčke.   te!ovn-ke, nogavice,   ro-
^^^Sk^JJ          kavice, posebne oblcke zorer trsanie,  pletilni   matenjal za ^^|B|^HEBHbQpHV                        stroje   ttđ    na   drobno   m  na debelo.
^^^^HClHpg^HHHPg^K     Pletilnf stro)   patent »Wuderm3m« se edina in najugiedneiša
^^^^H^^mBI^^H^S    prilika zs dob»r zasiužek. pouk brezt>ta*en. tratno delo sigurno
B^^aBSB^^S^g^B^^B     Ker delam   brez  agento«,   so  o«n«  veliko   ttlij*.
i                         ...                  ,             ..._____m___n----------------------------------------------------------------------------------^m^i^^mmt^^i^mmm
C. kr. priv. tovarna za cement 1
Tr^ovcl'sk© pres&o^ekoiiae dražbe v TrbovlUh          1
prinoTOČa sroi pnznano tzvrsTen Portiand-ctment v vedno enakomerm, vse od avstrijskena društva tnžcniriev tn arhitektov doloćene prednise elede tiskovne m pocrne trdote dalcfi naćkrlifiifoći dobroti kakor rudi %vo?e ori znano tzvtstno apno*
Priporočila in  ixpričeva<3               3910
raznib   oradov    ic   d a ; s I o vi t e i §i h    ??rdk    sj     na ralpolacjo.
Centralni urad: Dunai, IM Maximi1ianstrasse 9.
k "r\^    '"^'f^lB^tSHR^ZSiSS^BSE^SSiKESBSEaaHiaHHBiiaiaaBHiDMiHI^^H^HHHDHHHHIHHHaHHHHHIliP
I   (^^     ^se gospodinje navdušeno hvaiijo
B      t^j^jkji^i                        staro renomirano  domovinsko znamko
I /$^ Pekarekovega čaja
B    ¥   \S            m   i I 3                                                                          *^^                             *
I V^         r^^   ki  se  dobiva  le ▼ originaiaib  zavitkih z rarstveno
E    VV         ^"^S*       znamko  „Sitajskl  deć^o"  (Cbmeseobub)  ▼ Tseh   proda
K     ^^^—^_^ ■ _^<f                                                 ialn*h   te   strolre                                     42!
I       ^^3       ZastoP^ik za  Kranjsko:  GRUMMER & Co.9
I     ,.       ^""""""-^               Liublvana, Sodna  ulica &t. 3,
"/Hl Pri^T RDF7IMIJ^ "čiteljGIas*MatiC€lncđinlMprlse"
I"i 1^ I    vlll/^    OlVCtf^llllV   feni strokomfak c kr. det sođiića*
#L:ul)l;ana9  Kongresni  trg 15. (Nasprotl nuntke cerkve.) Nafvečja   In   natspcsobtieiša   tvrdka   in   i?posolevtfnica klavirtev in harmoni]ey na mu Avstrijc    —   Velikanska zaloga  vsoga qlaabeceqa orod af strnu in mnstkallU Eđfni   Zalotn^k ^^rmn in komornih tvorn^   B0%fll-dorfer,   H0U1 & Bcitzmann,   TOrstcr.   Elrrbar,   OcbiHdcf Slingl. Rud. Stelzharamer,   Czapka,   Laaber^er * Oloss.
floftnann   IH  ffonierg Tamer k?ns'<i  h^rmonMi)                                          .^E^B*
Obroki ođ B 15*— naprt-. Naibo^ateiSa Izbira v vseh                       .^^H^^
modernih slomih  tn  lesnih  barvah   O?^'te si  klavirje s                 ^a^^B^B^B^^
anpleSko   ponavraio^o   mehaniko    10 letna   postavno        ^^^^^^Em obvezna   ?aranci'đ.   Ifa'6Tir:lTii   nani?ia    lamesn   naj-     ^^^B^HH^^^^^^^^H, ugodeiša Dgla^efanla tar pooravlla stmk^vno <i ceno.    ^Eb^b^^bh^b^bIbsb^^ Ker  imam   zgorat   navedene   prve  fabrivate lxli fuć**o la      ^^^^JI^^U|^P*^yf fas   za Kranjsko  v   zaloei,   svarm   pred   nakurom falsl-     ^BBa» flkatov  in   navi derneka   „oofelna"   rri  knča^ih,  ki   se    MBHMBBMB|BB|y drzncio   govoriti   o   „dobreaa  bl»gn*«,   dasi   ntrnajo  ni     Sa^pPI^^^SPlpf^*' fednefi pomembnega  f»brikar» v zalori.
A   Ivan Bizovičar ^^
gjg^    nmetnl ln trgovakl vrtnar  ^ff/f
JHb    Ljubljana, Kolezijska u!ica št 16
JMRcG^a priporoća slavDerr.u obćiostvu svoje bogato Sn/SnES opremljeno vrtnarstvo, kakor tuHi nku>no ^BH^»      ::      izdelan«*   vence,   *opke in  trakove.       ::
~$    |    li       __     .bIbb^^bIbV      —    — ~*   '   *
Daje ima na razpoiago         J^^U^H.         l^am tuđi ¥*aWovfit«f
:   za izposoievanie   ::        B^PHIbBI       ***** d°  M|ltohW?
ob mrt.aiUh «Mk     |W&gVT¥      c" "^" " t^t
VA^Bb^B^BBBB^BbVI       Sprrifmam   tuđi  nmto-
dreve.BO   cvaUi^.      JBIHHV     ti*. « oa deado. Vaa
kakor    tuđi    »alfi-       ^^HHBI       oaroćila  ae   uvrtoeto
neifte dekorad^k«       ^H^^n»        .. frčno ^ folMf,0  :.
cvellice za dvorana         j|||^Hp         Bn«?avka: L MwvMar,
::     In balkone,     a          ^    ^^f                 * wttea» MvMfaaav  »
^^#J^^      vach vrat aa orada, IH^Hb"^^    dniStva, trgovce itd
^r^^^"^^ ^^F      f***1 •• *idttot«tm ^^aaaaa^^      katiskav«   »UaaMij
l|«M|ana StlMtantva vJIm L
Ceniki franko.                     Ccnlki franko.
I Mm papir li
h itt i»!k!|
za izdclovanjc  cunj za v I čcvlje in različnega spod- I njega perila            I I
mm   «l<»l»l^a%   f»»-l         I
TONIJAGErI
LJUBLJANA     I
Židovska ulica 5.1 faaaaM_HllMj|
Pekari|a9
sla^čiČarna
fn kavarna
Jak. IM
Stari trg štev. 21.
Filialei
Glavni trg st 6,
Kolodvorska ulica št 6.
"xx¥xx xxx
i modni otelile
: za gospode :
Llnbliana,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke ln uradni4ke i uniforme:
Vpo meri v najkrajšem časa.
LMIKUICH
Mibl)aat. Metili trg 15
pripoioča tvojo «•!*• »i*«
BjBBBxJB£BBJ B^BB^ BBnBff     BJBJB)      BB^VB^VOTI^rViV^^HB^^ ^v w
Popravila »e i*vTfoie»ntoffio in sot'đno
2elezostrugar
aa alrordoo delo   se ob  viaoki dnevni plaći  Iftftaj   mm   takoj«   Prijave:
Crnika strtjtf  t S^igltr t Ci, Trst, 1 Sibta, Vta Talmaira 1i
Oblastveno konce«, zasebna posredovalnioa sa U        nakup in prodajo zemljiič in posestev       c
VALENTIN  ACCETTO
xapt*iee2eni eoclni izvedeneo                        4oe
Ljubljana, Trnovski pristan 14.
Prođe lalel eli kuocl ne i ee obrne jo na zgoraf Im eno-v^na aoeredovelnioo. Vee wrete noseitva. vile in iem-ljišče nm Izbero.                         — Tajnoat zajamčene. —
| - Tofaraa ollnal liar?, laka in [uža •" j | BRATA M EBERLI
i titalitaiia, lakirana. siiita^K iopotifca piotarja:.
i                                                                       _-------—                                                              41    s
;         Prodajalnicai          linhliin!)             Delavnioai         |
i   Miklošičcva   ulica   št. 6.     LlHUlIllUu       Igriška ulica Stev, 6.    S
1           nasproti hotela „Union".           —             ■--                        Električna sila.                 H
ir      Brez konknrence!      ^,
F. L. Popper čevlji \
m              m gespode ia gospe aa aofaa,                               m
B|              aajboli priletDi Ikal ta aajboljla                               S
aja|              Inkovostl.    Naoro4aj    aaaaa   pri                           ■   "*        ,
" JULIJI STOR, Ljubljana      | ^J
t^            Prešcniova nlica St &      ^               j2^**^V
y^    eevlji am otrokc  ia Uwa - Uaali - ćevIJL        ff     ^T        )
^K      K 1250—16*50.        i^Tffj
jkb rpa Sevčlk *mi.
puikar prrporot* «vo?o ¥tUhe Salefle raaiovTStnlh                   W)
pnsk ln samokresom
lUlBeaaa UeaNn. k*k«» ^di fctllHiM*! selaldli m tettta str#ee
BTCllBaeiaB^ paiht » kater«  tamčim sa dober   strcL   PosebDo  pnpo« r^daro lelbft tMeetke » pal>e Betll * Kruppovimi oevmi » bra-
dmtm smoduk   — Priporočam mdi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
IT   pm MKlaUlIli OMMk.   "^«
a^eevOTSe aa aarBaaa av ■•»»■aj^^e aw •■ ■■■•■■ifT w^» a\^^^MMBBftJ ais sa^rta)va)nja) a^Mftaaj fta saaVlalaa) af*a>ajwaa
47. Ster                                                                                                      .SLOVENSKI NAKOD*. dne 27  februari« 191«.                                                                                                   »<"" H-
BB^                                  ===   Ma,»acia hhifi Iiml. klafc«fca >.                               ----:______MM
SPriporoča s«        -fft aT^a^l -*~% -1     tt&l^ft 1 #^"1^1   •p«ci«ln© damskih svilanih klobu-     |f
a m        solidna tvrdka X"* A^ *-*XXX   » O> AVJ X A fcaw ,n ćspic w „ajno^ej.ji. oblikah     ^ f
~»         MARIJA GfiTZL. Židovska ulica žtev- 8,         gj
-—b^b^bm  BaaaaBaVBVMBaalBaaBBBBBBaSBBBBaaaaaBVBaaaaaBBBaVBaaBaBBaBBaBaBBBBBaBBaB                                                                                                                                                                                                                                                                     aa^Baflaaa
Msai         ~                                    Vnania narocMa obratom pošta in nm jgbaro.                                              aaaaal
IPATENTEI
■ irseh đežeia izptrt'ufc in'entr 362 fl I IM.« GEaLtfaSnALtLJAi* o&iastveno avtoi. ia zaprtseZeni natentm ođvetnik I I                           na Dunaju VI., M»HahUfgrstramse at. ST»_______________ |
11-50
Velika zaloga         15*50
najfinejših, trpežnih  in  nagi   nafbolj   priležnih
čevljev
PgL       *■   dame,    gospode    in    otroke.
^^     Vlktorija Sterniša
^------n      Jurčičcv trg 3.       f
b^ ________j3r           ^Ja    G£    učiteljem,   učitchicam   fn I
^SiftTi^^                           drž   »radnikom  15»*  popusta   |
a^E£22Qf^x^Ba^&j2BaaaaaaX&aaaaaaaaaaaVBBaaaanaaa1^^B^Baaaaaaaaaal
Tttj       H       ««!!!».         /
■■■EanSSBBa^^^oaHBnBBiM
Naznanilo.
S posebno zahvalo za  do sedaj mi izkazano  zaapanje p. u. ob^instva, ^« usrjam tljudno pnjavijati, da sem z današajira dnern
prevzel popolnoma prenovlieni
„hotel Južni kolodvor"
nasproti gSavnemu kolodvoru
in piosun za ecej. cadaljno cak onjfDOEt                                                          540
Z vclcspoštovan.em                                          itfDlT    Frlcd'f
hotelir In restaurator.
V Hvtlfaa?! doe 27  februarja 1915.
ne pod 40 let!, z nekaj kavdje se i§če ra dobro nocljano trgovino z mešanim blagom it% dcžclnimi prfdelki na dcžell. Upošteva se predvsem energična, rutinirana moč. Ccnjene ponudbe prosim na upravo tega Usta pod .Trajno mesto".                     543
Zlata verižica
na obroke!
f®(L 60 gramov tetka S 140* ~, m iuki aiesećno & 4 —. Prve vrsto k w£*j m srebrna ura s 3 srebrnim? po-8 ^yjr fl rovci K 14 --. Dobavlja se na m 8 M vse strani. Kdor oi T3d ceno ^&j^f 1       kurH, na] p;Se takoi.
R. LSC2NER. zaloga ziatalno Eric'ava (dandenbarg)  2S9.
?x  dne 23. maja 1873 Ster.      m 119   državnega  zakonika z       JJ, CT                              dodanim                    «T
i    msitura pispii ^
j|J] fn drugim? zakoni ln ukazi JNJ m kazenski postopek zadeva- w if                jočimi.      _____                      _f
£                                                                          JB^
V                Trđo  vezan S K 60 v„      Wjl
i raroSna Eoimania ? UnUliani. y;
M.ROSNER&Go.
^ v Ljubljani ^
ueležganjarna   ^cid^a   in tcuerno liKcrjct*
priporoča
v   svoji   lastni  žganjarni kuhane  izdelke  i.  a.:
slivovko
brinjevec hruševec tropinovec
pristnost zajamčena«
Vermat-vino
najboljie   kako  ostl. Ugodno oono! -"            Viorcl na raipoUgo.
Naznanilo.
Slat. občinstvD ti.n Jao naiBanj'0,9a sen tresflila svojo podnžnko z I?šijete ceste 7
v Selenburgovo ulico st 1. (nasproti kazine.)
BV Na novo preurejena podružnica se otvori dne 2. marca 1.1. kot *^HI
p.i spisa ini iiM miiM io wmm mi
PripoTcčnm se Dadaljni oakloojcnosti slav. občiastta ter beležim z najodličnejšim spcŠtovanjem
537               "    Marija Tičar, ^^^^=
trgevina s papirjem liubljaua, Sf. petra cej'a 26 — Selenbnrgova olica 1.
;<?*    Najsrečnejša poslovnica v Ljubljani.     %^
-\              ftu    SS 435 sad*U...............■ 10 000 —   I            Q<A
Cj>                                                                    P# K 20OO--                                                                     ^
at HS8T, lt.9049 «• as.% ai.917, 09.174.
J3KMEKA    ndor   oo  hoio  aiiloilU   to   doblikopolao     JKMWMM o      xh srećka  h     otortlo, U   naJ tako] naroM  troćko  pri        Vi srećka  ^ ?
i^T| Irebaole4.razreiale9.iaILoarca r^t\
§■ 1          F  Moinoit dobitka fe od rairoda   L__r *
O       /. srećke  I    Ne zamudite  igre  V              '' ^0" I 1
5       X 40 —   ■                 -    ...      -       -                     --_            X 10-—   ■  B«
s I          ¥       zadnjih dveh razredih.   I          V «|
ifSri tofte $e dobilo pri f*2|I
a      X 20 —   ■                                                                         X 5*—   ■ m
o |             F     Poslovnici c kr. razredne loterije      I             F -
v   L|nbllanskl kreditni banki   ^
\ '                » LJuMjanl                 ~ f
\    la alMdk jitul^nili v Tttta, aartal,    ^
\.         Mh Cttons !■ Sputa.          ^t
Mesarlfa
event tndl gostllna
obstojeća nad 40 let, z lepimi prostori, vso opravo in napoljeno ledenico ▼ sredini   prijaznoga   mesta   ob   Savi    na
DoieojsUem, ao da takol v nalem.
Več se izte v uprav. »Slov. Naroda«.
Teodor Kom
(poprej Henrik Koru)
Dehri?alB[ strsh in klepar, meljalet slrelofmin. ter instalater fniovoKiT
LjDtta, Po U usta št. t.
PriporoČ« se  si. občinstvu   za iivrSc-
vanje vsakrSnih kteparskih dcl ter po-
kr i van je  z  angleškim,   franeoskim   in
tuzemskim Skriliem z
astest-0D8&!iii {bilja (ttenit) pita} bbrM
2 tzbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeka
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kle-rarska dela v priznano solidni izvršitvh
iftn h kiUijska sprm. hi\ttf\m pasoda.
Poprave   točno in ceno.
Proračuni brerplaCno io post prosto.
[Kili salon
Viktor Balt
M*i|nmawi»W)ttt I
Sopki, vtnei  s trakovi   in napisi te I
^3eltt)eio 9* •*&&* •?■•*• °*l<> I
okusno vezano. Velika maloga krasnih I
suhin vencev.                       I
PriporoCa se x otlitnim tpoStovanjem I Wk**t MmtL     I
Hiđn a koojati:                 I
Vfttor BvH, c?etliča* taloa, UaMjaaa, I
Stran #.                                                     _____________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 27. februari« 1915.                                                                                                       47, štev
Attaa^B^BMa^M^BBBBBaMBHMBMaM^^^n^^^B^^^bB^^^^Ku^^^^^^H-^^^^fc^^a^^^^rtB^^Ma^Bi^HM^BkBAia^^M^hartHIhMalMaMr   &       ^a^,^______-------------------------------------------------------,-----___---------------------------------------------_        ..   —----                                         _______________
Tii fliimii
rao ali *•* roboti, takta]«
tf.    M   odda    aa   UkoJ    ali
*     Majav tensta           485
Pristno luko blago.
Spomladanska in poletna se zija 1915.
B«pon m 3-10 dolgo \   \ kopoa 8 kron
za »epoloo uofto oblsiks   IKEl&E
(suknji, Rlače, tetoToik) I UaponT7kroo i:      itaae samo     *: '  ikoponJOkron
Kupon za crno salonsko obleko £Q K, dalje blago za pnvrSnike, tunstovski loden,sviinaiekarr:earne, blago 2a damske oblekc ftd. razpošilja po tvorniSkih cenah kM sol dna inroštena vrlo znana:
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhof v Brav (Brano), ▼zorcl gratis 1b Iranko.
Cd tepa, da direktno naro'ajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvorniSkem kraju. in«io privatni odjemalci veliko prednost. Največta izbira Stalne naj-nižje cene. — Tud: naimanjša naročite se   izvrše  najpozorneje   m  natančno
TO   VZOTCU.                       "t^
>———y
!        B. GOTZL        !
j       IvJUBI^JAXA,   Mestni   tfg   IO      j krasne novosti zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov domačega lzdelba   I
IMF*   po izredno nizkih c   nah.   "W3             I
r-ei konkurence!             Solidna postreiba!             Na^nižje cene !    |
I Ziioga pohišiva in tapatmskzga biaga. J^i^arsivo.
Po-oma soalna  oorava: 2     fij jjfr! \ - ''^J^|j|'' 'Ijjjl'i'j H$ 1) | F []    -'''''"^1 se   ?a  yo//rfno  </?/o.
postelji.  2   cmari.  2  noćni    j'|Ž)feJl|iJ^SJtJlfeg i          Cane *onJlu«7i^n«.
emanci   in   t   umiva In Je   5     I femjj'"1 r JH: |h li II I! i i Pr?i^«( i
marm. cloščo  in  ogledalom    P pljjšrf   r^^^^a'l'ip    Zahtevajte najnovejfi l.afa-
*    ?cr\.__           pJA^S.rjjb'HSSl&^^^JJ   l09' liatsri °bssga nad 3C0
^*    -5-^t/        •           }^?^^J-^-£— ^pft^—^              modernih s<'k-        sou
J. Pcgačmk. JLiubliaru,  N[anjc Jercžife cesta št. i3—18.
MED
iz žajbelnavega cvetja! Ha;iiBlji« sredstvo proti preMajeo;iL
1 kg K 2*50«               318
Iv. Prnovšek, piomin, Istra.
Losne kite
naftinele hahovostl po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasna po«5-fa^e in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K -toaletne potrsbščine — lasulfa, brade in druge potrebščins za maskiran1 e, vse po zelo zmeraih cenah prinoroča
Štefan Strmoli
brive.c in (asničap
Ljubljana, Pod Trančo št. I,
(▼ogal JVlestnetfa in Staretja trga).
::   Postreiba točna  n vestna.   ::
Stanje denarnib vlo^ na km- in tek. račun 31.tiec, 1914:                                                                       tfe^^^                    *                                                 Stanje deu. vlog   na hran.   knjižice   31. jan*  1914:     1
s:         K 72,109.515----        ::                   C.  kr.   Igf     prlv.                   ..        K 77,197.354--.        :s
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer I
Centrala na Bunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 poDmžuic    ?032i Mm tTS'!?. Ml KSta (V M MlttttM fcWit).                        Dslniški kapital in reservs 85,000.000 kron.    I
Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzemanje denarniii rlog   na   hranilne      I       Naikulantneiše tzvrSevanje borsnib nsroćil na vseh tuzemsidh m mozemskih mestih. — Izplačevanje ku-     f
knjižice breZ rentnega davka, k'OntOVne knjige ter ra   konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim  obre-        |         ponov   in izžrebanje   vrednostnii.   papirjev    —   Kupovan)«   in   prođajanie  deviz, valut in tujib  novcev.   —     |
Štovanjem.   __   Denar se lahko dvfpa v^ak dan brez odpovedi.   —   Kupovanje in prodajanie   vrednostnth        j         Najerr.odaja varnih rredalov samoshrarnbe (safp-^i za ncm;evarno shrar.ievanie vrednostnih paoirjev,  l'stin,     {
paptrteT strogo v okviru  uradnih kurznih poročil.   —" Shranjevanje in  upravljanje (depotij vredno^tnih       I        draaotin  itd  pod iastni zakiepom stranke. -   Opravilliče C kr. rair. loterlje Brezplačna revizija izžre-      i
rapirjev in roso'ila nanie.                                                                                                                       15      |       banih vr^dnostrih capirjev — Promese za vsa žreDanja. Upiać.'la In aakazlla v Amerlko In iz Amerike.     *
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v batično strolco   spadajočlh transa^ccilah vsekriar brerplačno.           JV Frrojavko: Prometna banka Izubijana. — Telefon Stev. 41    i
Uf                        '                       O      4>                ^^
^^^^^^^^^^^^HHH^^BJ^^H^^^^MHaaaaaaaa*aMaaa1aaaaaa*SBa^WHa^a^BaMaM
■
I    ^V/7ii ljubljanska higtjenicna miekarna
I                           3/. Bradakka
BJ                                                                                   ___                                                    -                                       »••                        LL     II         I     Mllll ■..!■■         -        --U--    —      —            |       -,
BJ              —«■•■   ■   ..   ■   - ■- ■ ■      —.....■.......■"—            «>^>    y*"    ^rc^v-**«**               •—•—"-—"            " -  -■""      —■■■ .i-....
I v Jfolodvorsko ulico 35, hiša g. Jfouje/(a
m                    '                            j^rer ;e otvorila
I novo  opremljeno proda jalno   in  m'ečno   ptonico.
I                     Dotfavlia jtf iudt na dom. — 7elcfon $i   28?.               498
ogrske in tenisle salame
fino. sočno  &unko   fgniat",   krsn^sUe   klo-  ' base, prekateco me3«y, slanino s papnko, n3,bo1j5i   pristni   emer>dotsk* sir   tei  siadko : ćatno surovo maslo priporoca tvrdka ::
J. Buzzolini
delikatesna trgovina
Ljubljana, Lingarieva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanfšc do naj-večje množin? po najnižji ceni.                     130  ,
^*                                   .^ats^aaaaafl^EiaiMfeBBEA^BvSpSSfelhfa^
*^—                  a^a^^aaaVsG^BaaaaiiOVO^SttvSi^BSto^S^                 ^^
I
preje Bilina & Kasch, Linbliana, Židovska ni. 5.
prinoroča    reliko    zalorro    tfcanin    ill
0Uce - rokavio,   modno  blago   ™ i
C<iSp'»dR    in    riamr     raznuvrstnp    fsno
parfnfiie, ročna del« Tr» rria!er!!^I? ktrnrffične   predmete.      413
Moderna predtiskarija.
IzdolOTaa'o preoblečenih guni »ov. i
American Shce
^^    ztt gospode in dame   &^
"KjuL               so dosoeli                ^^k
^JA      »s   Amerike.         /|%s
^a«X                                                                                                                 £==^- •■ ■»
^^.                    tjublrana          /z^kš^j-
^^saam^W                                                                                                                                     t                          ** '-^z/^A
^^.   Seienburgova ulica št. 4. \         .vr
RlCe & KnMifat^S^^.                 ^pP^
Bostea. Mass. U.S. A. ^■^aaaBi^P^
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
^TsijTreojsi  slovenska 3a.rsi3a.iliiIcsLl
Denarnega prometa koncem leta 1914 ......   K 740,000.000 —
Vlog   ...-•.•«.,...•••-••     »»    44-.500.000*—
Rezervnega zaklada.............    n     l,33o.ooo-—
41/   O/ /         /           brcz odbitka.   Hranilailaica je  pnpUarno   vama  in
stoji pod kotrolo e. kr. dsžsln« vlade«
Hranilnica oosoja na zemljiiča in potlopja proti 5'/4% obrestun in najmanj'*i*% amortizacije.   Za varcevanje ima vpeljane lične
domače hranllnike.
47. Siev.______________________________""__________________              .SUJVfcNSKI NAKOU', one 27   februarja   1915.                                                                                                           Stran 9.
Ranjeni in mrtvi slovenski voiahi.
(Kratice: p. = pelk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. =-mrtev; v = vjet.)
(Iz seznamka izgub št. 129 z dne 1S. februaria 1915.)
( Dalje. >
Kaizer Štefan,   7. lov. bat., 1. stot.,
žt. Vid nad Ljubljano, vjet v Ela-
bug'u gub. Kasan, Rusija; Kalan Avgust, 17. pešp., 1. stot., r.; Kastelec Anton, 7. lov. bat., 3. stot.,
Litija, vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija; Kastrelec Franc, 7. lov. bat., 3. stot.,
Brusnice,   vjet v Elabugi,   ^uber.
Kazan, Rusija;
Keber Ivan, 17. pešp., 6. stot., r.; Kek Ignacij, 17. pešp., 2. stot., r.; Keržišmk Blaž,    17. pešp.,   7. stot,
Selce, ranjen; Klajnešek Josip. 13. črnovoj. bat., 3.
stot, vjet;
Klaus Anton, 17. pešp., 6. stot., r.; Klemen Ivan, 4. stot«, r.; Klemen Ruuolf, 4. stot., ranjen; Kiemenčič Alojzij, 17. rešp., 2. st., r.; Klemenčic  Josip.  17.  pešp., 2.  stot,
ranjen in vjet; Kmetič Franc. 17. pešp., 2. odd. stroj.
pušk, iz Dola, mrtev; Knaus Blaž. 17. pešp., 6. stot., r.; Kobolj Andrej. 17. pešp., 9. stot, r.; Kocjančič Anton, 17. pešp.. 11. st, r.; Kocjančič Ivan, 17. pešp., 9. st.. Novo mesto, rojen 1SS9., mrtev; Kocmut  Matevž,    13.  črnovoj.  bat,
3.  stot., Kralovci, vjet; Koderca Frarc, 17. pešp., 11. st., r.; Kolenec Andrej, 97. pešp.. 4. nadom.
stot., Vojsko, vjet v Biisku, guber.
Tomsk, Rusiia; Koncilia Miria, 17. rešp., 9. stot., Su-
hadole, rojen  1SS5.. mrtev; Konda Anton.  17. pešp., 6. stot., r.; Kondrič Igrnacij, 13. Črnovoi. bat., 3.
stot, vjet;
Korenčan Jakob. 17. pešp., 9. st, r.; Kos Mat., 13. črrrvoj. bat.. 3. st., v.; Kosir Ivan, 17. pešp., 11. stot.. r.; Kovačič Martin, 13. črnovoj. bat.. 3.
stot., Polanci, vjet; Kovačič Tomaž. 13. črnovoj. bat, 3.
stot., Zunetinci, vjet: Kozančič Matija. 17. pešp., 1L st., r.; Koželj Anton. 17. p^d- 1. (>dd. str
pust Poberniče. rojen 1590.. m.; Kozlevčar Rudoif, 17. pešn., 9. dtM r.; Kramar Ivan, 17. pešp., 11. stol., r.; Krašovic Ivaa, 7. lov   bat., 3. stot.,
Žt. JerneU   vic:  v Elabugi,    ^ab.
Kazan, Rusija: Kravanja Josip, v7. pešru 1. naJom.
stot., vjet v \\ Sskli. ^ub. Saraiuv: Kresevič Franc,   >7. v^o..  *   radom.
stot, Jelsanc, vjet v Biisku, gub.
Tomsk,  Rusija
Krivec  Avcjust -*. stot, ••anjen; Krvina Franc. 17. pešp., 1. odd.. Str.
pušk,   ranjen,
Kržišnik Franc. knrporal. 4. rtnt, r.; Kuhelj Josip, 1". pešn.. 11. stot, r; Ku;ec Franc,    13. črnovoi. batalion,
3. stot.. vjet: Kumer  Matija.    17. pešp.,    6.  stot,
Dobrunjc. vjet,
Kumlanc Ivan, 17. pešp.. 6. stot, r., Kurinčič Ivan. 4. stot, rnrtcv; l.aslč   Fran,  97.   pešp.,    9.  stotnija,
Vrtoiba. ranjen  in vjet v Serdcb-
sku, gub. Saratov; Lavrinšek Kare!. 17. pešp.. 1. stotnija, Kamnik. Planina, mrtev; Legar Anton, 7. pešp., 1. st.itnija, vjet
v Slobodskem, gub. Vlatka: Lu'kac Jožef. 97. pešp., 15. stotnija,
iz Mili, vjet; Lukas Jožef. 47. pe*p.. 15. stotnija,
vjet v Tambovu, Rusiia: Mahne Andrei, 17. pešp.. 11. stot., r.; Marchesan   Peter. 97.  pešo., 2.  nad.
stot, vjet v Bijsku. gub. Tomsk; Marenče Ivan, lovsk. b. št. 7.. 3. Stot,
Šmarjeta,   vjet     v   Elabugi,     gub.
Kazan; Markeš Fran.  17 pešp.,    9.  Stotniia,
Novo mesto, mrtev; Marolt  Fran,  17.  pešp., 9.  stot.. r.; Martelanc Jožef. 97. nešp., 9. stotnija, Št. Peter pri Gorici, vjet v Po-
krovus, gub. Vladimir: Matko Alojz.  17. peŠD- 9. stot, r.; Medarič Jožef, 47. peŠD- 3. poh. St,
vjet v Biisku, gub. Tomsk: Mediževee Fran. 17. pešp., 9. St, r.; Medved Mihael, 17. pešp.. 2. stot., r.; Megušar Fran, 17. pešp., 9. stot, r.; Mehle Ivan, 17. pešp., 2. stotnija, ranjen in baje vjet;
Merlak Anton, 17. pešp., 9. stot, r.; Merliak Rudoif, 17. pešp., 12. stotniia, St Peter pri Gorici, ranjen in
vjet v Serdob ku, frub, Saratov; Mešek Tomaž, 17. pešp., 6. stot, v.; Mkec Kcrel, 17. pešp., 6. stotnija, r.; Mišgur Albert, 97. pešp., 9. stotnija,
II. Bistrica, ranjen in vjet v Ser-
dobsku, Rub. Saratov; Mlakar Juri, 97. pešp., 12. stotnija,
vjet v Ašabad, Rusija; Mlckar Valentin, 17. pešp., 6. st, v.; Mohar Fran, 17. pešp., 9. stot, r.; Mokotar Fran, 17. pešp., li. stot., r.; Mol Karei, 17. pešp., 6. stotnija, r.; Možina Jakob. 17. pešg., 9. stot., r.t
Mrvar Jožef, 17. pešp„    6. stotniia, |
2uženberk, mrtev;                               |
Murenc Anton, lovs. b. št. 7„ 3. stotnija, Tržišče, vjet v Atkarsku, gub. Saratov; Murovec Ivan, 17. pešp., 17. o. s. p.
1., idrija, mrtev;
Noč Jožei, 17. pešp., 11. stotnija, r.;
Novak Anđre], lovs. b. št. 7., 3. stot,
D. M. v Polju, vjet   v    Atkarsku,
gub. Saratov;
Novak  Andrej, 17. pešp., 6. stotnija,
Tuhinj, vjet; Novak  ivan, 17. pešp.,    6.    stotnija,
Trebnje, vjet;
Novak Jožei, 17. pešp., 6. stotnija, v.; j Oblak Amon, 17. pešp., 2. totnija, r.; Oblak Karei, lovs. b. št. 7., 3. stotnija, Smleđnik, vjet v Eiabu&i, gub. Kazan;
Ooreza fran, lovs. b. Št 7., 3. stotnija. Zagorje ob Savi, vjet v Atkarsku, gub. Saratov; Occpek Lorenc, lovs. b. št. 7., 3. st,
vjet, istotam;
Ogrin Fran, 17. pešp., 9. str>tni]3, r; Ogrinc Ivan, 17. pešp., U. stot., r.; Ogrinec  Maievž, lovsk.  r».  št.  7.. X stotnija, vjet v Alkarsku, gub. Saratov; Ogrizek Jakob, črnovoj. b. št. 13., 3.
statni;a, viet; Oman  Luka,  17.  pešp.,    o.  s.  p.   1.,
Stnra Loka, v|et;
I Oražem Fran, 17. pe*p., 10. stot., r.; Ostanek Fran, 17. pešp., 2. st<»t., r.; O\i]ač  Fran,  17. pešp..    1.   stotnija,
?martno pri  Ljubljani, mrtev; Ozinsrer  Fran, črno\ oj. b.  št.  13., 3. !      stotnija. Ga'nfci, vjet;
Palir Fran, lovsk. b. št. 7., 4 stotn'ja, i      ?t. Vid pri Celju, vjet v Atkarsku,
gub. Sarotov;
1 Paviešič Nike laj, 17. pe^p , K st, r.; Pavlič Fran, 17. pešp., o. s. p. 1., Lo-
ke, mrtev;
Pjv^elj  Ivan,  17   pe^p.,  11.  ^tot, r.;
■  Pernač Andrei. 17. nešp.. 6  st'^t.. r.;
Perovšek .Inkoh, 17. pe^p., 2. st, r.;
' Peterneli \alent., 17. pe^p.. 6. st., r.;
Petrič Alojz, 17. n^šp . 1. s'o'nji. r ;
i Perrovčič Ivan. 17. pe?p., o. s. p. II.,
Kranj. rnnien:
P-r^rj  Leopold.   17.  pesp,   1.  <;t..  v.; Pcv$:orevc   Amon. 02.  pe5p..  9.  sfot-nija, Krn:ice. Sp.  Polič, ranjen  in viet v Nišu, SrHja; Pcb.rec An*-or». 47. pe5p., 5. <:tofri*!a, Hrasiovec. ranjen   in   vjet  v  Ser-dob«kih gub. S-ratnv; Porenra Anton. 17. pesp.. 6. stctniia,
Lu!M'3ra, viet; Posar  Ivrn. 97.  pešp..    4.    stotnr]a,
viet v Serd^h^ku, e:nb. Sarntov: j Potočrrk     Valentin,   17.     pefp.,     H. '      stotni'a, ran'en;
Pre'esmk fvan, 17. pesn., 11. st. r.; j Prein^r   fvan.   črnovni.   b.   št.   13.,  3.
stotriia. Mala nedelia. viet; Pn^l   Martin,  črnovoj.  b.   št.   13.,  3.
stotrrjn, Sv.   MarWa. viet; i  Prinčič Fmi. 97. pešp.. 2. poh. stot, i      ?t.  Fl^riinn. v;et  v   Ašcihadu; j Prosen   .lo^ef.   17.  pešp., o.   s.  p.   L,
Crni vrh. mrtev:
; Pusn:k   Valentin,  črnovoi.  b.  št.   13., !      3. stn*^iH   viet;
Raz^*>rwr jV.crt*!*. tonnic. p. st. 3.. , Lokvice vj^t v Atkarsku. ettber. \ Lrkn. viet v Ašn^atu. eub. Tran-!      skasnijn;
I Pp7.br>r=ek A]rizm 17. ne?n - *• s*.. r.; j Reherni^ek Jn^ef. črnovoi. b. št 13., t     3. sfotniia, viet; Recnik   V.ihael.   črnovoi.   ^    št.   13.,
3. stotnija. viet;
j Rficbn^ann  Ad^f*\ ton. p.    *. 3.. vjet j      v A^abadu. ^ub. Tranfk  ^p ja; ! Rib;č   A!oi7.     17.  nešp..    (>   s.   P.   1., j      Prcdntlie. mrtev: I Pibar Anton. 17. pe^p.. 2. st tnila, r.; Rogelj Anton. 17. re?p.. 7. ^tf>t, r.; i Rr;7mnn Anton. 17. pešp., 6. stntnija,
Adleš:če, viet; Pr.-rrnan Valentin. 17. rešp , 8. stot..
Bistrica, mrtev;
Rugeli Fr^n. 17. pe^o.. 11. stot, r; Rus Ivan. lovsk. b. st. 7.. 4^ stotnija,
viet v AtVnrsVi. Snr^tov: Se:d1 Av^Mšiin, lovsk. b. št. 7., 3. st., ^!^rvrrcrie. viet v    Elabugi.   gub. Kazan; Simčič Andrei. 17. pe?p., 9. stotnija,
Volosko. mrtev: Sirnon^:č Martin. 17. pešp., o. s. p. 1„
St Runer, mrtev; Sket Jo/ef,    črnovoj. b. št 13.,   3.
stotniia. vjet:
Skočir Mihael, l^vsk. b. št. 7.. 4. stnt-nira. vjet v C!abus:i, gub   Krzan; Skofič Jakob, 17. pešp. 9. stot., r.; Skrajner Mbael. 17. pesp, 1. stotnija, Trebnje, vjet;
Slibar Fran, 17. pešp., o. s. p. 2., Mo-I     ravče, mrtev;
Slobanja Valentin, lovsk. b. gt. 7., 4. stotniia. Dol, vjet v Atkarsku, gub. 5aratov;
Smalc Fran. 17. pešpolk, 2. stotnija, Toplice, mrtev;
»Dalje prlhođnjič.)
Spominjajte se rodbir vpokticanih vojakov in „Ržečega križa".
I Eiii n RiutHliin Ma I
I M.^.f4.ciun£iiki^aFniaMrfiL«iMfnlL I I      Sax!ja    I Potm»« rmzpo«l|a   I
I  I5./S. U 3§. 9.1 iawiMirtmwlm ilm>M>«|,  I
Posstao ugodni
Bifflilni lim
za perzijske preproge
pr.-pw2rR:c2 „zum Jfirkea14.
Cradec, Kaiohlierg 1.
; Mola in oniloiii zob
<          izborno ctelmle dobro »aaa
antiseiitična
Melusine ustna in zobna voda
kl utr iJ dlesnc tn odatranfiite ;             nenrr'eino sa-T> iz ust.
:    Deže?na fekarna Milana fe^isteka
v H^^Hnni ?e?1'eva centa 4tev 1 i nolp« Fr»»if Jofefftve^a inhilrincaa mostu '     V  te*  'e^srn1  dnhivslo  T^rav'li  tnd> flan1
ho»ni^' ihMa-^in f'tf. t*t»zi«ce. c.kr.in»>!?ćne ;      tovarnf   in   nUr   hn\.  blatne  v f.tnh'iant       ;
W?e!n*f*»e-f»!!tr»a in cohns voda.
;      ^unia.   Hrvačko     2?     tehrnana    190m      ;
Prosim  vJjudno   noAljite mi   zone^ \      tri   «u?kl»»nicp   V?^e   'rhotno   <iehnnČe      I an**«eM5fre ^♦»'nftlne^^stiie sobne rrde, katera *e nenrekf.^Iiivo sredstvo ;     znppT    70bnhol,   utrta   dlesno   in   od-      ! '      «t"?nia    reoriietno    «*an<">    »7    «i^t      Za ohrnnienie rob in osveJc^^e ust jo bom !     vsakomuT kar na;bo!ip nriporoćaL            ',
Srnštovamem ^3to Karnnović. kT   no^te mesta?
* -     -r..    ■ .       r*A    r%*   .*;?     C>    (1^ ^_        ft|   m,  1*A  &   V«   A        ^
; jx«rawna • I kniigarna i
v Cubtfani
• pres5no?2 aHca štev. 7.
~......=1    pr; poroda            —"7
r                                                   \
ovitni i" barvs^i iiaTsIr         f
?!                                         l
t    v?e^   T»of:W-n^t fi       rfsnp   t   eno   s»1' f_     t  dvcn"i Votonam-. vezane v papfr.
\                       Dl-^ttio al  po usti e.
\r
Zavili n ora^c * vseh vcUk stih
1                                                           '
1       _____VcHVa ••zhfr                     f
•?    mrtlrk        irn^^ftkof,     tabllc      _, v               9«blc. trmlln ttS.               »
f         BarVt   za ?o!e  '" umetnfke          *
I     — Raz^^^ice —      j
^oTu^nsVe. bnmnrtstičtic, om«t ^ ? nJSkc vseh vrst od na'oreprosteiltb Z -                    do fiiif nciJih.                     ^
•                             t
I    filUm\ n slite h lofisilct    i
i            vezane v pili In v otnje            %
I                                        I
j   — p««'f:lte knfijt -----   J
i          f ttofckc a otrtlec         |
\ Ccsed »kTrtrad a razfkiiia. |
I tlnhc mkt, IrOnMM, tiMi. ■ |    risataa raviiU, l^c bpKt   I
I         JMoi li tUML         I
I Franc Furlan |
*            mkšik fmMipii Hm            9
| kllatavBlćartt¥o * ! zaloga Stedllnlkov I
|                  ••■akafa:              to |
| ^mbroiev trg štev. 9. *
■• proda v L]abl]anl aa lopom
prostoru    pri    Sv.     Jakoba,
Boioa mllca it. 13. Prlpravoa
Je 1a vsako obrt.      4U
Poizvrdbe pri   lasrnikih g. Marili ItCVC,    vHnvi   no    c.   kr.   mfu.(^( rin ku.
Botna ulica st. 13 in 9. Mihael Ma ceo, os^niL „fostilaa pri rib ču44 na Dolen'sbž cesti  št. 4.
VABILO
k
Al sMllill iM
pcsoiiln'cc za Sofraiico ter okolico
regis rovace ztira«e z neomejeno za?ero
v So2raž ci ine 7. marca 1915 cb 3. ur. pop. v posajilničnt sobi v SsaraivCi.
SPORED:
1.   Pororilo na^el^tva.
2    Porobilo nadzorst?a.
3   Rpc«ziisU*o pOTočilo. 4.   Vclitev  na-elstva.
5   Nasveti.
V Sođrai'ci, dne ?6   f^r. 1915 521                                Natelstvo.
HaleiifFii SDSlilnlčsrii!
Ne odlašajie dol^o,  femreč preskrbite se ta'-oj s
papirnim!   prtiči,
katerih naiboljšo, res higneĐično, čisto be o   kvaliteto   ima   v  bogati   za'ogi   in
po   neverjetno   ntzkih   cenah
Iv. Bonač,
L'pMiana, nasproti glavne pošte.
Na željo  prtile todi tiskam  v poljubni ^arvi in oku<ni izpeljavi.        492
Vatao za volaike ! oblasti In trgo¥ce I
Zahtc ajte ponudbe (oferte) o pletenih vojaSkth in Sportnih ovijalnih gamaš. Na željo 2—4 pare kut vzorec po pov2etju ali dunajske refprence.                                   42(J
IHMT MTHH, Bnii L, KflMBBttfiii« 6.
Ker Mdtit ne dafea potora«. nndlm nno trgovcaia, voimsk obiastvom, bolnicam
perilo trikot-
Srti« eaostr. podiof« kosatU okoM 80 cn dolga K Zl'oft Sra.c« dfostr. podova pol postr. okoiS 89 cia đolge K 2S-— Hlače dvestr. podlaca «o1 postr. okoli 110 cm đolge K ttir— Hlad« postimo težke, drostr, ^odL okoli tlt em dolfe K 30*—
Cene veljajo za tucat čisto netto kasa, z Dunaja, po povzetju ali dunaiske reference.
ALBERT MATZNEH,         40i Dunaj l9 Kohlmessergatse 8«
Nadležne kodne 1
^5^^f^*       na obrazu ali na rok ah    ^H ^^^iL   odstrani   v  5 minutah    ^B
JHB^mDr. A. Rijta   524 H
•^^^DilstraiilevalEt feocin. B
^•1        Zaj. neškodljivo,   gotov   H|
•       •         usprh.    Pusica   za 4 K   Bj
zadostuje. T?azr>o5iljanje strogo diskretno.   ^8
Igs. dr. R. Rix, letioralorij, Cun2j U., Ssrggasse 17 L Hj
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem   H| ielenu",   dro^rrifi   A.   Kane  in  „Adrija".   JH
Objava.
Naznanjam, da sem zopet OfVOril 8V0J0                                      *           474
in se vserru obnastvu vljudno pripo-ročam za vsa v to strofo spadajoća dela po nainžj h  cenah.
Jožei Yelka¥rli,
mizarski moisier
v Ljubljani, Krakovska ulica 7. mr Gosposka ulica 4, -m
I nadstropje, levo.             522
Drađno dovoljeea, že 20 let obsio* jeca najstarejša ljubljanska
Dosredovalnica stanovBnl in slozi
v    udobnost     cenj.   občinstva    zopet     v
sredlšču   mesta« s    Prlporoča in namešća le bolf$e    ::
sluztie Mm vsaKe vrstg
kakor
prijatno trgovsko In gostllaiško osobi a
Izbira razllčnih slažeb, zlastl za žens ie
Vestna in kollkor moino hitra postrei Ja
sagotovlieaa.
Pn vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znaroka.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski kposlovni mesečnik
kateii lzhaja ie 34. leto.
I iithliffMf Ili 1 ftflH*1 M°le međ »"»l11^ sotrndnlU t LJUUHUnSlU IVOll aai* >a]bel)i« pripo»ed^ke, ===^=^=^=   poiaik« ta kritike i
I Inkiifmtiili   «nMl<(   foroia ■epristransko o vseh
„LjuDilunSKI ZvOu   ****•&& dmnu i* no-
1                                                   fauUh kajtiavnlh bovoiUb;
I inVITinifilii mimim'1  ■* i* tek*"* «»»I«9» 33i«i. ,LlUUliUnSKI   ZvOn      Mga iH»|a-l« P^-obU t m-
————                                Imi itovttra oiličao meito.
Naroča sei
gpranulii MM Ubijana. Mm ti
Cena: Celoletno K 9JŽ0, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^____i_^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^B^B^M|B^I^HBajBBf]BaaBAH||BaaaHBHaBaaaHBj^
Stran 10.                                                                                              .SLOVENSKI NAROD«, dne 27, fcbnitrja 1915._______________________________________________          47. Stev.
Učltelllca
išče    primaru«    alulba*
Prijazne ponudbe nm upravniitvo »Slo-veaskega Narodm pod a«l«lll«a/4M.
8 3. marcem 19157 prl-čnem spr«|em»ti vsako gredo od 8.—12. ure do-poldne na Sv. Jakoba trgu ▼ Lfabllanl v popravilo oxlr. v proBOvltev stare damske modne slamnike na nove modele.
jflntomja J/tacck, z
shmnikarska obrt iz Domžal.
• nm" i tonmu
i IĐI11L
9| parne đestilerije
I « a sms
u    Barko vije
'"JS   t ura dno olombira-3H       »i* stekieaicah.
I* Dobiva se povsoJ '
I SprcjeN Baveiovanja Oevetkaga liv-1                                   •,$ Sb\ K-/-*^bV^^I J^^4^                <                     Zavaruie poslopja in premičnint proti
■ Ijeaja po najrainovritnejiik tMMRfciat* I                                                                                                                                                 poZarnim škodam po najnižjih cenah
■ djahpod Uko ugodnim! pogoji, ko   •"• • ■"•    wll|liiRt   »•"/•■■•w«Ibi»   MRka   w   ^w^m^U   ••• - •••    skode  ceni   ukoj  in najkulantneje
■         noboaa droga aavafavftMca.         leearvH. Mm* S •MN.flt-lfc — trpJeOMO •4mmtm\mm te taptttftf« B UM*********    U*iva najboljSi sloves, koder posluje
I „  - .        * "             i  -   a~    H fttikettl dmfa vzaieoaa zavarevalaica aaSe države z vseskozi sloraasko-nirodfio ipravo.                        -------
■ Zlastl ]t ugodno gavarovanjt na de-                             _________^                       ^^ ^^      _______________                   PozorI  Sprejema tuđi zavaiovanja
■ živctje   in   smrt i  manjšajoCimi  se                                                            •* ■•■•••     ••••■    —        -                                          proti vlomski utV|nj Pođ zelo ugod-
I«       vpuo*_________ianiH mmmi i mm gg^r-arj ts^ i Gumu md nw. 12.  —• ^»^ - "•»»• p«***
Trgovsko-obrtna zadruga v Celju
vabi m tem na avaj
prvi redni občni zbor
v aedelle, dno 7. marca 1915 ob 3. ori popolđae t plsarni zadruge.
DntVmi r^dl   1. Porodilo oačeistva   in   nadzorstva.   2.   Odobrenje   računskoga   sklepa   za   prvo   poslovno leto 3.  Poraba čistega   do bič ka.   4. NajviŠji zoesek, ki   ga   De   smejo   preseči   obveznosti   zadruge.   5.  Pristop  višji zadružni
orgaDizacijt. 6   Slučajnosti.                                                                             528
delniSka družba za stekliMrOJBft^^;:^;
|W~   Zicno steklo   ~ac
i   ^'adko   in ripljano,   skoro   bel#  b»rve, « — ft   maa   riehelo    za    strattcka okna   v
I   delavnicah. ć—7, 8 i«  10  rnm riebelo ca pornjo avetlobo  v*«h vmi,   l*i—?0 mm
I   debelo za konstrukcije podov     Povsorf   ra-bolje preiskuieno in nećosežoo proti
■                                                               vtrer.ju
fltio EM in Bio prežaal izisienjaioti sie». staižal fcameei
ohlastveno varovani   — s*   okna,  stene, kriti« obokov veranH,  simekih vrtov, kioskov,    preH*treiic,   kopaMSt,   bolnic,   tvornic   ledu,    ledenice,   vrdn«    kleti. kleti   »a    polnienje ,    klavnice ,    kolodvorska    pos'ooja.     iokoznotivne    retcice, I                                               tvorničke naprave i   t.  d
|   Stoklaol strofelk. «l«dek Sa »mrmumn, wmth oblik.   TlaheTve ^lcf 6o s »lo-
I   ton« Uco c!l brei   nj«.  razUin"h   vs*r*«v   te  valfkoeti  fn   <ebel*dl  cd
1   f«—40 kub. — larovo steklo,  &m*M»  ta  rJpijano. — 3k«d«tiM u toto-
|   «T^a?«. — S'-jnuIao pioate za toleznlc«.   -  ▼aratven« stekla pri manravab
)   *a vapoa tsanje. — Steklone črks *a naplano talil« ta rakL flrk« t«»« vrst
b                                                                                                                                                                                               _______
Yei|o    đestllacljsko   podjele
kletarja
oziroma. &kladiščar|a      ^96
proti takošn;emu nastopu. — Ponudbe na upravmštvo »Sloveoskega Naroda«.
HH .HB [sIHHMIH
V Gornji   Radgoni   na Sp.  Štajerskem
je    vsled    ?mrti    drja.    Josipa     Gorički
izprazn'eno slovečo mesto
odnefnika
Želeti bi b;lo, da se za to mesto, ki leži na jezikovni tneji in kjer je po-k< jni poslova!  oribližno 35 let, potrudi
zopet slovenski  odvetaik.  Povsem
prakt čni   pisarniski    prostori,   kjer   je
uradoval prejšnji odvetnik so §e vedno
z vso opravo pod zelo ugodnimi pogoji
na razpolago. (Daje se v najem.)
Slovenski odTetnihl potrudite se I
Vprašanja   na ALCJZIJO   GORIČKI,
odvetaikovo vdovo v Qor« Badgonia
404
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
u    Delnl&ka glavnica 8,000.000 kron.    u                 253°               StpitaPjCVa    UlIC3    Š^CVa   2a                                     Ka««rwiil fotidl   ofci-oglo t.OOO.OOO kroti.
Poslovalnica I. c. kp. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljeiu. Celovcu. Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju.
SpreSesna vloge na knjižice in na tekočl padne, bi. bIso Jf 1    0    Knpce In prodaja srećke, l¥alute n vrednostoe prMvržene moratonluler fin obrest. od dnavloge po člstin ^L    9   Ift            - ■ Z. —JL ~* -«\i.A-M«M «.««.„
Vlo^e proti dvomesečni odpoved! se cbrestejojo po 5B 9. *T   2   jO a        papirje vseh vrst po dnevnem knrzu.        a
r> ■"• —Ti~"a^TTTii»Tr^rTiaMaaja»»»»»»Ma»»»wayMMaMp;p^aMpi«Mr«»apMMaMpnBBBia»»»»»PBB
S           I ^                Za odrasle in ža otrake je na-a rova. posebno vtsela drižabna ipi
^" ^«-^^1^^^. ^11^' nSkOĆlmotek!*1, "laWI ^ ** ic Ia^^«> ude'icžu;c pogubno ftev 1 ■^ C-^dfaR^Ž^^ "ek- TT?»;!er>lc m ".^izanimivejše razvedrilo. ?a tud: za dnu4!^m. klnbi ^. |^2^^^J^w ^aiinc BOStUne <td.f ter za vs^ko rodb no posebno veselo in razv« *"^s ^^?*ftikfS$^ urilno.  Jako fino izvršeno kompletno z navočf.om samo 3 L              52
Po povzetjti pešflja razpečevalnica novosti: US. ilvr oboda, Dna«?, flUfi« 55* fillesu *fs. 13«23*
đamsko In oircšlio Konfekcija
I                           zelo solidne tvrdke
I Ud. Kristoffič-Bučas*
I    Ljubljana,  Stari  trg   čtev. 9. — Lastna   niža.
I        Nainovej*«      WW    KOSTDME    ~VS      MaJ»OT«Jia
BI flaVH • Pl«£oe, jope ■ |J Pili ■ I liri* Z<UB* - •»«»•*• ouek« V y|| II I II/ I Perilo, ćspiee, modre« II If I I 11 kvitL • Koiuho«i.a . llllllin
I Otroške olslekice n obleke 21 mladenke.
I    Bigienično  pertlo  In   druge  potrebitta«   m  ■•▼•r#ira6li«.
I   ic Pošilja na izbiro tuđi na de2elo. ^M
Na novo izšlo!
Slovili             489
Fm m
modni Hitrom
ia HBhi |g nktit 1915 ii
Fivsrit DliU allii
i= ia perilo, ^=
kmkor t«tH ^«t »ovi kroji n :    se dobe pri tvr<kl   a n
M. Ranth
£]nblj9u. Jfarijm trg. Fmnt |!am zistopstn a lmish.
r»TorH aa#«lBl eliMMi eema •5 wn wm posti 1-01 B. ravevH mUdinakl alk«Ba (ma p*r lo) etia ts vlak, pe pe4tl !-•• B.
I mmm ■• •*   dobe deklice in   žene vsake  starosti, ako i I Ulio III U  rablio    ™°Je     najnoveiše    mašilo     sa Luuu Ultfl  9****   ra^   se sarn0 na ^jn3i, edino res-"     "■        nično učinkujo*e sredstvo, zajamčeno  neškodljivo.  Cena K 3, 5 in 8. Zraven spadajoče milo 6) vin. m   ■ • dobe tepe, polne telesne oblike z mojo redHno moko Vlini »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih JUIII pi$em Čcna kartonu K 2'20 po povzetju. Od 4 kar-   / tonov naprej post prosto. — PoSi'jatve poste re-   B stante samo če se posije denar naprej. — RazpoŠilja ga    ™
^Railie Mit Omiai 1L. Stmipercasi! 4312. Stcck.
Bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb« -BbbbbbbbI IbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbT  BbBBbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbh^BbbbbV ■BbbbbbbV  1bbbbbb^Bbbbbbbbbbb.^Bbb.BBbbbb^bVBBbI
I
Naznanilo.              !
VIi udno naznanja n slav. občinstvu. da S0a preuzela Staro.
dobra naše
restavracijo „pri Lipi", i
Pr&akujoč   obilnega  obiska   se   blagohotno   priporočam   cenj. gostom iz mesta   in okolice,  pritadevaje   si   vedno točno postreči z
■afl^liilm ▼Ibohi Ia akanOml ledlU.                                412
Z najođtitne §im spoStovanjem se priporoča                                               I
JULIJA ALBERT, restavraterka, Ljubljana,   Židovska   ulica  stev. 15.
Kmetska posoillnlca ljubljanske okolice v Ljubljani.
41                                                        * 3/     0/        brez odbitka rentnega žavka. ^^^      ■                                ^^^^       ■                                       aVBBBVLHBaaBBBaaaVBBBaHB^ ■V                           -^dBBal                                                                  ■■          *       .^BBbbbbbbl 14    / U     Ustanovljena leta 1881. i                                        ■                                                                                                       .                                             •                                                           i     .                                                    •_____________________