Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
UpravnlStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (fnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 110.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, 18. maja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Majevo zasedanje štajerskega deželnega zbora.
V Celju, 18. maja.
Poročali smo včeraj, da je sklenil štajerski dež. odbor minolo soboto naprositi vlado, naj bi še tekom meseca maja sklicala štajerski deželni zbor na kratko zasedanje. Gre se za dovolitev začasnega proračuna. Gospodi v Gradcu je začelo postajati vroče. Kaj bi bilo, ako bi recimo nastale tudi na Štajerskem enake razmere kakor na Češkem? Nemški listi so priobčili to vest suho, brez komentarja. Še drugače tako zgovorni »Tagblatt« ni našel niti ene psovke za slovensko obstrukcijo. Povemo že mirno naprej, da ne verujemo na kako zasedanje štajerskega deželnega zbora tekom meseca maja. Je že malo pozno in bodo precejšnje ovire zaradi državnega zbora. In vladi menda ne bode tudi bogve koliko na tem, da bi začelo v Gradcu zopet goreti. Ali — Kako si predstavljajo naši deželni očetje to zasedanje? Mi čisto dobro vemo, da bi abnormalno stanje v deželnerri gospodarstvu napravilo v deželnih financah še večjo zmešnjavo kakor jo že itak imamo; na drugi strani pa če hočemo biti Slovenci dosledni, ne smemo nem-škonacijonalni večini na noben način pomagati iz luže. Kar je Nemcem na Češkem prav, jim mora biti tudi n S Štajerskem dobro. Gospoda se bode morala privaditi na to. da tvorimo Slovenci tretjino prebivalstva v deželi in moramo torej imeti besedo v Gradcu. Ako nam navzlic krivičnemu volilnemu redu daje poslovnik orožje v roko, da se lahko branimo, zakaj se torej ne bi tega orožja poslužili? Mi nismo sestavljali poslovnika ... Nemci nam ne morejo m ne smejo očitati, da spravljamo deželo v kakeršno-koli krizo; saj so zakrivili najtežji krizi, gospodarski polom in splošno nezadovoljnost na Sp. Štajerju. — sami. Kdor začne boj, ga mora dosledno nadaljevati; končati ga sme le tedaj, ako doseže svoj cilj. Zategadelj Nemci ne morejo računati na proračun in sploh na nobeno redno delo deželnega zbora... To menda vedo graški gospodje. Zakaj torej hočejo imeti zasedanje? Ali hočejo posnemati bar. Bienertha in takole vendan sklicati deželni zbor, kakor je storil to on z državnim zborom lansko jesen? Tisto je sicer res, da si je obstrukcija takrat v državnem zboru s pomočjo slov. klerikalcev sama dala vrv okrog vratu in nam naprtila germanizujoči sistem, pod katerim še sedaj trpimo. Ali pa — in tu pride, odkritosrčno priznamo, naša Ahilova peta — so se gospodje v Gradcu vendar domenili s slovenskimi klerikalci in pričakujejo, da jim ti za primerno denarno nagrado postanejo rešilni angelji? Mnogo, mnogo znamenj govori za to in mi smo dali že premnogokrat izraza svoji skrbi in bojazni, da bi nam utegnila prinesti klerikalna nedoslednost v Gradcu sramoten poraz. Mi vemo, da vladate v tem oziru v klerikalnem taboru dve, si zelo nasprotujoči struji: ena je za oportuni-stično politiko, druga je za boj. Ker se jo doma ne
pusti do besede, si je pomagala s praško »Union«. — Želeli bi, da ta zmaga nad oportunizmom in da vstra-jamo v svojem boju proti Gradcu. Škoda, katero morda trpimo, je neprimerno manjša od one, ki bi ]o trpeli po porazu: poleg nemške maščevalnosti bi čutili vse težke posledice, ki zadenejo stranke brez politične doslednosti in ugleda.
K vprašanju pomožnift
žtvinozdravnikovi
Eno je gotovo, da imamo sedaj v Avstriji le malo vprašanj, ki bi se skušala in tudi faktično reševala v prid ljudstva. Vsaka stranka se poprej vprašuje, ali bo to všeč njenim volilcem, četudi bi jim škodilo. — Tako je tudi s pomožnimi živinozdravniki, če bi jim sploh prisojal slednji naziv.
Zahteva po slednjih pravzaprav tudi ni tako hudo nova. Ze pred 20 leti so se bavili z živinozdravniki nižje vrste poslanci iz alpskih dežel, le s tem razločkom, da bi se naj izšolali absolventi 4 nižjih srednjih šol v posebnih dveletnih kurzih. Zato bi se imel ustanoviti poseben učni zavod v Lincu na Zgo.r. Avstrijskem, medtem ko se sedanje zahteve bistveno razločujejo od onih prvih. — Novega stanu, živino-zdravnikov nižje kategorije ne potrebujemo, zlasti pa ne takšnih s samostojno prakso. Ti bi le škodovali ne samo živinozdravniškemu stanu, am,pak vsej živinoreji bi zamogli postati precej opasni.
V novejšem času se je začelo o tem govoriti ob priliki debate o živinskem kužnem zakonu v državni zbornici. Povdarjal je potrebo praktikov kranjski poslanec in veterinami referent g. Povše 23. marca 1. 1. Pridružil se mu je nemški poslanec Eisterer. V novejšem času so se ti-le praktiki natančneje precizirali. Izučili bi se naj v posebnih kurzih v kaki vasi ali pa na poljedelskih šolah. To je izključeno. Praktiki bi postali le, če bi se jih pričevalo res praktično, to je na posameznih slučajih. Dvomim pa, da bo katero živinče, n. pr. krava, tako prijazna, da bo v tistem času zbolela na bolezni, katere prva pomoč bi se naj demonstrirala, ali pa vrgla baš takrat tele. Tudi na poljedelski šoli bi ne bilo dovoljnih sredstev. Praktiki bi taki ljudje postali še le sčasoma, v teku par let, v katerih bi pa itak že pomanjkanje živino-zdravnikov bilo odstranjeno. Da bi se lahko takšni samostojni praktiki zahtevali, kaže jedna zadnjih številk češkega agrarnega lista »Venkov«, kjer si predstavlja ravnatelj Rožanek pastirje in hlapce za to še najbolj zmožne.
Da je število žiyinozdravnikov tako majhno, je krivo tudi to, da se je do nedavno posvečalo le majhno število maturantov temu študiju. Naraslo pa je število v zadnjih dveh, treh letih rapidno. Med tem ko je lani bilo slušateljev na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju le 309, jih je letos že 424. Naraslo je torej za celih 115. Gotovo se še naslednja leta dvig-
ne za več. Slovencev nas je bilo lani 14, letos že 23, med temi 13 Štajercev, 8 Kranjcev, 1 Goričan in 1 Korošec. Če je naraščaj Slovencev zmiraj samo polovičen letošnjega, že imamo lahko Slovenci nadpro-dukcijo, kateri se pa ni potreba bati za eksistenco, ker je jug precej velik. Za nas Slovence je vprašanje pomožnih živinozdravnikov rešeno: ne rabimo jih. In to bo menda uvidel tudi g. Povše. Dosedaj so se že tudi živinozdravniška uradniška mesta in ona po mestih precej izpolnila, da se bodo morali odslej večjidel posvečati absolventi živinozdravniške visoke šole le praksi na deželi, s čim zgoraj označena zahteva odpade.
Da bi zamogli takšni pomožni živinozdravniki oškodovati živinorejce, naj navedem le, da so »ma-zači« na Nižjem Avstrijskem v 189 slučajih v jednem letu pri porodu vničili lepe krave. Ni čudno, če so si svoje aparate sestavljali iz kosa lesa in in zoba, od-lomljenega gnojnim vilam. Sicer tudi ni kmet tako neumen, da bi si ne znal v prvi sili pomagati. Na mestu in potrebna so predavanja za priprosto ljudstvo o higijeni in prvi pomoči, kar bodo gotovo živinozdravniki začeli gojiti najintenzivneje, kar bo njim samim v korist in kar je njihova dolžnost kot odločujočega faktorja v živinoreji, glavne panoge kmetijstva in gospodarstva. Potrebna so le najzadostnejša sredstva za slušatelje na visokih šolah, da se dovolj izobrazijo. In za to bo gotovo napel vse sile tudi poslanec Povše, ker je to spoznal za potrebno že lani v zgoraj omenjeni debati.	Zivinozdravnik.
Politična kronika.
HRVATSKI SABOR
je v sobotni seji po generalni debati z veliko večino sprejel zakonsko osnovo volilne reforme in prešel nato v špecijelno debato. V sobotni debati so še govorili: frankovec dr. Horvat, ki je premleval stare fraze, da reforma jači srbstvo, ban dr. Tomašič, ki je v ostri obliki zavračal izvajanja frankovcev, posl. Supilo, ki je posebno grajal, da se je vzela pasivna volilna pravica velikemu delu inteligence (vsem od eksekutive nastavljenim in odvisnim ljudem, kakor profesorjem, učiteljem itd.). Izredno stvarno je govoril naprednjak dr. Lorkovič, ki je povdarjal, da se koalicija, če trenutno glasuje za predloženi načrt, s tem še nikakor ni odrekla po splošni volilni pravici, ampak bode to zahtevo ob primernem času s še večjo odločnostjo znala realizirati. Povdarja, da se bo narod po volitvah na podlagi nove volilne postave politično okrepil in da prihaja s to postavo nova epoha v hrvatsko politično življenje. Stare stranke, ki so skozi desetletja obvladale politični položaj (ma-džaronska in frankovska), so v razsulu in nikdar ve5 ne pridejo na površje. Volilna reforma bo ta proce* pospešila in novi politični pravci se pojavljajo v jav-
31
LISTEK.
Oče fiondelik in ženin Vejvara.
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Božični prazniki so minuli pri Kondelikovih kakor navadno vsako leto. Liho število rodbine so dopolnili s tetico Urbanovo, osamelo, staro gospo, ki je že od nekdaj mašila na sveti večer to luknjo pri Kondelikovih. Pepica bi imela seveda Vejvaro najrajši, toda ta je porabil proste dneve, da je obiskal lastno rodbino na deželi, kakor je delal vsako leto.
Tako se je približal konec leta. Bil je večer pred Silvestrom, ko je gospa Kondelikova, predno je poljubila soproga in mu voščila lahko noč, prijela ga z obema rokama za glavo in rekla proseče:
»Sedaj mi povej stari, kaj bodemo delali jutri, na Silvestra. Ali ne bi hotel ostati doma? Glej, to je ravno dan za rodbino in ne za prerekanje v gostilni.«
Mojster Kondelik je malo nestrpno oprostil svojo glavo iz rok drage polovice in je odgovoril: »Doma! Doma! Saj sem celo leto doma — in na Silvestrov večer bi se rad malo pozabaval.«
»Ampak, glej stari, skoro vsako soboto si v Besedi — jutri bode tam nabito — ostanimo doma — tako veselo ...«
»Prav veselo,« je menil mojster. »Ob desetih ste zaspani kakor mačke — pa mislite, da bom sam tu čepel — in ravno ta silvestrova polnoč je tako ža-
lostna brez vesele družbe. Ko bi še koga imeli? ...«
Na to je čakala gospa Kondelikova.
»Moj bqg!« je zaklicala. »Tega ne bo treba tako iskati. Glej, ko bi povabil gospoda Vejvaro — in še koga — bo nas precej večje število, in tak rodbinski Silvester je najlepši . «
»Gotovo, oče!« se je oglasila sedaj tudi Pepica iz druge sobe, kjer si je ravnokar odpenjala oprsnik, da bi ga tudi položila spat. »Ah — to bi bilo lepo —
»Saj ostane,« je nadaljevala gospa Kondelikova. »V Besedi bi se zamotil, doma se toliko ne razburi in ne utrudi — na Novo leto se lepo naspi...«
»Popoludne pa lahko napravimo kak majhen iz-letek ...« se je zopet oglasila Pepica.
»Nobeden izletek!« je zakričal gospod Kondelik, ki bi najrajši izbrisal to besedo iz vseh besednjakov. »Še pozimi bi letali!«
»Ne, ne — Pepica je mislila samo kak majhen sprehod, na sveži zrak, ako bode lepo,« je mirila gospa Kondelikova.
»Ne, nič!« je vztrajal mojster. »Dobro, ostanemo doma — pozovemo Vejvaro — makari dva — ampak na Novega leta dan mi bodete mirovali, razumete! Hočem se naspati in ne kolovratiti po snegu. Niti ziniti ne smete o tem!«
Pepica je slišala samo o povabilu Vejvare in samega veselja se je tako spozabila, da je pritisnila k ustom, kar je držala v roki. Šele trdota jo je spametovala, da je to oprsnik.
»Torej dobro, stari,« je rekla gospa Kondelikova, »jutri se zgovorimo, kaj naj napravim za večerjo. Veruj mi, veselilo te bo to in nikdar ne boš hotel iti na silvestrov večer od doma.«
Pokazala se je Pepica v beli spodnji obleki, poljubila očetu roko — danes tako hvaležno — in je odšla v svojo spalnico. Mamica je pritisnila na soprogo-va ustna poljub, mojster je zlezel v posteljo, gospa Kondelikova ga je prikrila s pernico do brade, ugasnila je svečo na nočni miznici in je šla tudi spat.
Drugi dan dopoldne je šel mojster na magistrat, da bi povabil Vejvaro.
»Slišite, Vejvarka — danes zvečer pridete k nara — kaj ne? Stara ni mirovala, hoče imeti rodbinskega Silvestra, no, in meni bi bilo dolgčas s samimi ženskami! Ona kaj speče — sedaj grem po steklenico punča k Vondračku v Perlovo ulico — ta ima žganja, človeče! Polže že imamo doma — in ob sedmih pridite, razumete? In da — še nekaj sem mislil povedati. Ali ne poznate koga, da bi nas bilo več? Igrali bi po večerji loterijo ali monako — kaj takega. Kak dober znanec, ki bi spadal med nas in ki bi bil vesel. Ali poznate kakega?«
»Gospod Hupner, ali ne gospod?«
»Kaj vam pride na misel, Vejvara! Ta vlada danes v Besedi — aranžira polnočno sceno — ta ne bi šel niti k nadškofu...«
Vejvara se ni mogel od veselja takoj spomniti, Premišljal je nekaj časa, potem pa je rekel:
»Gospod, danes bi morda šel. Pri odboru mu delajo nekako opozicijo, nekaj mu niso hoteli potrditi — odložil je to in ne more odbiti povabila. Ako bi mu poslali listek, mislim, da pride gotovo. Bi vsaj pokazal z resignacijo, da smatra ono Stvar za resno — jaz bi jim že davno pokazal, ko bi bil na njegovem mestu.«
nem življenju na Hrvatskem. Ti so poleg napredne stranke, ki je v hrv. saboru prva bila glasnica kulturnih, političnih in gospodarskih pravic naroda, klerikalna, socijalistična in agrarna. Da pa bodo mogli Hrvati voditi močno narodno politiko, je potrebno, da se ustvari in razvije jaka z modernim in svobodomiselnim duhom prožeta enotna stranka, ki bo znala vspešno vzeti v roke rešitev i državnopravnih i narodnih i gospodarskih vprašanj, ki bo kot enoto smatrala celokupno bistvo naroda, ki ne bo prezrla niti ene strani narodnega življenja na škodo druge, ki bo iskala silo naroda v razvoju vseh panog njegovega življenja.
nemškoceška spravna pogajanja.
Omenili smo včeraj Bugattov zakonski načrt o ureditvi rabe jezikov in narodnostnega vprašanja v Avstriji sploh. Izdelal je pa tudi okvirni zakon za ' ureditev narodnostnega vprašanja v Avstriji sploh češki agrarec Bukvaj. Izvrševalni odbor češke agr. stranke se bode jutri o njem dalje posvetoval. Vendar pa že vedo poročati jutranji listi iz Prage, da vlada v pricipijelnih vprašanjih med člani izvrševal-nega odbora že edinost. Češki agrarci se mislijo tudi udeležiti nemško-čeških spravnih pogajanj. Kaj pa bode z nami na jugu?
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Uprava vojne mornarice zahteva baje po poročilih budimpeštanskih listov v skupnem proračunu 370 miljonov kron za gradnjo novih ladij.
Nemiri v Valenciji. Ko se je vrnil v ponedeljek republikanski poslanec Soriano iz Madrida, so ga sprejeli njegovi somišljeniki s takim hruščem in demonstracijami-, da je nastopilo orožništvo. Množica je metala.kamenje na orožnike, vsled česar so ti s sabljami naskočili demonstrante in ranili mnogo ljudi. Nek policijski častnik je z bodalom umorjen.
Vstaja v Albaniji. Vsled agitacije mohamedanske duhovščine je začela vstaja v Albaniji ponehavati. — Albanci so začeli oddajati orožje. 33 vstaških vodjev, med njimi tajnik glavarja Idrisa, je že zaprtih in pridejo pred vojno sodišče.
Štajerske novice.
Nemški »Schuiverein« je zboroval o binkoštnih praznikih v Gradcu. Posebnega spomina je vredno, da je/pozdravil na glavnem zboru v nedeljo društvo imenom štajerskega prebivalstva deželni glavar grof Attems. Nota bene, isto društvo, o katerem je še pisal pred nekaterimi dnevi nemški soc. drž. posl. Niessnet v brnski »Volkswacht«, da ga pravi, trezno misleči Nemci ne morejo podpirati, ker ni več obrambno, temveč napadalno društvo. Šivi roka nemška javnost namreč tega ne ve;' saj je 5e . nedavno trdil neki Nemec; ko je došel iz Dunaja na šulferajnsko zborovanje na Polzelo, da je Polzela — nemški kraj, katerega so Slovenci — preplavili. O neizmerni narodni in moralni škodi, katero povzroča Schuiverein spodnještajerskim Slovencem niti ne bomo ponovno govorili. In vkljub temu se ne sramuje naš deželni glavar — saj ga je cesar imenoval za deželnega glavarja tudi Slovencem — demonstrativno pozdravljati našega najhujšega sovražnika.,. Spoštujemo osebno prepričanje — ali isto ne more segati na tako odgovornem mestu do žaljenja in izzivanja. — Schuiverein je danes s svojimi 1.800 podružnicami (333 več ko lani) in okroglo 140 tisoč člani največje nemško društvo v Avstriji. Lani je imel 937.389 K dohodkov, največ, odkar obstoji; ustanovilo se je 30 novih zavodov (9 šol in 21 otroških vrtcev). Vsega skupaj ima Schuiverein sedaj 330 šol in otroških vrtcev. Velikansko število — namenjeno samo za ponemčevanje Slovencev, Čehov, Italjanov in Poljakov. Vršilo se je lani za Schuiverein 2.00U zborovanj. Schuiverein ima sedaj 4 stalne in 62 pomožnih potovalnih učiteljev; v pisarni je 25 uradnikov. Organizatorično delo je bilo naravnost ogrom-
»Torej dobro, Vejvara! Tu napiševa na listek in sluga mu to priflese. A kaj sem hotel reči: ali nima; gospod Hupner želodčnega katarja, kaj? Ne poznam tako natanko njegovih rodbinskih zadev.«
»Kar jaz vem, ga nima, gospod«, je odgovoril Vejvara, ki je nekoliko osupnil vsled mojstrovega vprašanja.
»To je važno, Vejvara«, je pojasnjeval mojster. »Tak človek z bolnim želodcem je grozen gost, posebno na silvestrov večer. Poznal sem nekega častnika v pokoju, ničesar ni mogel videti, vse je sne-del, kar mu je prišlo pod nož, potem pa si je stiskal trebuh, ječal in šele ko je polizal svojo škatljico sode, mu je nekoliko odleglo ...«
Vejvara je prepričal gospoda Kondelika, da pri Hupnerju ni niti sledu o takem katarju.
Ko je mojster stvar uredil, je kupil pri Vondrač-ku liter punča, kupil sodček kavijara, takega, »ki postane povrhu siv, če kaneš nanj limonin sok!« — vzel je še škatljico sardin in je hitel domov.
»Vejvara bo prišel!« je oznanil soprogi brez sape. »In pisala sva tudi gospodu Hupnerju — glej, da bo vsega zadosti.«
Dalje sledi.
Kako je prišla mola vera v nevarnost.
Gospod urednik, pomagajte! Kako bi Vam to tiho povedal? Pa sem šel zadnjič po celjskih ulicah, veste takrat, ko je tako deževalo, čemeren in hudo-
no. —- K vsemu temu je došla lani še Roseggerjeva ustanova; določilo se je, da se porabljajo le obrestf od dvamiljonske glavnice v nemške šolske namene
—	glavnica se sme le v izvanrednih slučajih porabiti.
—	Toliko o glavnem zboru. Pripomniti je treba, da so se udeležili glavnega zbora zastopniki vseli nemških »obrambnih« društev in tako pokazali slovanskemu svetu, da se čutijo edine pri napadalnem svojem delu. In to navzlic ogromni denarni in kulturni sili nemšk. naroda. Človeka boli srce, ako misli na naše domače razmere! Komentar si pač lahko napravijo naši bralci sami...
Svetnik Grebene obsojen. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju kazenska razprava zoper c. kr. dež. sod. svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Gornjem gradu Karla Grebenca vsled zasebne obtožbe 8 Gornje-grajčanov, kateri so se čutili žaljene z Greben-čevo opazko ,.Die Oberburger sind alle ein Ge-sindel". Sodnik višje dež. sod. svetnik dr. Smolej je spoznal Grebenca za krivega in ga je obsodil na 40 K globe, ozir. 48 ur zapora. Natančneje poročilo o razpravi, katera je pokazala, kako mučno in napeto razmerje vlada med Grebencem in Gornjegrajčani po krivdi prvega, priobčimo.
Nemška zagrizenost v Celju. Te dni je šla neka Slovenka po Gledališki ulici v Celju. Pride mimo dvoje deklet, katerima se je že na zunaj poznalo, da jima je tekla zibel kje na zelenem Pohorju. Ena kai mirno nahruli gospodično, češ, »das ist aber eine Windische«. Sledil je še en izraz, kakršnega ima le nemško - celjski besedni zaklad. Gospodična jo je na to ironično zavrnila: »Zato ste pa vi Nemka.« Na to je »Nemka« utihnila. Zadnji čas postaja sploh razna nemška golazen po mestu predrznejša. Otroci tulijo kar ob belem '. dnevu po ulicah »vahtarico«. Staro in mlado se opaja z blaznim sovraštvom do Slovencev — živi pa vse od njih. Bode trebalo krušno torbico nekoliko višje obesiti!
»Prismojen far«. Nedavno tega se je neki duhovnik pri »belem volu« v Celju nekoliko skregal, ker je imel nekoliko drugačne pojme o slovenskem značaju tega hotela. Ko je dr. Benkovič to zvedel, je dejal: »Ah kaj, je pač prismojen far!« G. dr. Benkovič bi ne smel takih stvari javno govoriti — kajti nič se ne ve, zakaj mu bodo pri volitvah zopet dobri »prismojeni farji«!
Zborovanja davčnih uradnikov se vrše v nedeljo po celi Avstriji. Gre za stališče davčnih uradnikov k vladni predlogi o časovnem napredovanju v službi. V Celju je zborovanje ob 11. uri dop. v hotelu pri zamorcu.
Ko mene več ne bo. V korist družbe sv. Cirila in Metoda so se zopet trije rodoljubi zavarovali pri „Prvi češki splpšni delniški zavarovalnici v Trstu" za" skupni znesek 2000 kron. Hvala iskrena!
Poročil se je na binkoštni pondeljek 16. t. m. v Ljubljani g. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru z gdčno Jelko Staretovo. Naše čestitke!
Naznanilo. Vsem trgovcem v Sav. dol. se naznanja, da je izšla postava, katera določuje čas zapiranja trgovin; stopila je v veljavo 4. maja 1910. Zakon določa: 1.) Da morajo imeti trgovski nastavljen-: ci 11 ur počitnega časa, to pa nepretrgano. 2.) Vsak trgovski nastavljenec mora imeti, ako obeduje v hiši, opoldne 1 urni odmor, ako obeduje zunaj 1 % urni odmor. 3.) Trgovine se ne smejo pred 5. uro zjutraj odpirati in ne dalje kot do 9. ure zvečer odprte imeU, Sedaj ima večina trgovcev v Savinski dolini odprte trgovine od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer.
Na Gomilskem se proslavlja v nedeljo, dne 22. majnika 1910 stoletni jubilej obstanka tukajšnje šole. Ob 10. uri predpoldne bode zahvalna
val sem se nad svetim Petrom, ki nas že tako dolgo draži s takim vremenom. Kar mi obvisijo oči na velikanskem plakatu, ki se je bahato šopiril na oznanil-ni deski: na čilem vrancu jaha mlad vitez, ves v oklepu, po vsem soditi, pripravljen za boj. Toda kdo pa je ta čudni vitez? Zdaj zapazim, da ima peroti, okoli glave pa mu blišči svetniška gloriola. Ugibam, toda zastonj, kar vidim spodaj besede:
Giirt um dein Schwert, zaum auf dien Ross und zieh voran dem Heere! S t. Mihael, salva nos! Podpisan Kernstock, znani nemški feldpater.
Tako torej, sveti nadangel Mihael, in sicer na konju, ni slabo, seve, svet se modernizira, prihodnjič boš nemara sedel v avtomobilu. Pa v boj? Siromak, ali ti še zdaj ne dado miru, ko si vendar že davno svojo težavno nalogo tako častno izvršil! Premagal si satana in druge hudobne duhove, da so sedaj brez moči. Komu se še kdaj prikazuje hudič? Kvečemu kakšni pobožni duši, ki si je pa tega morebiti sama kriva! Toda gospod nadangelj, nad koga pojdeš v boj? Že davno so ljudje pozabili na paradiž, da bi silili nazaj, in bi jih moral ti z ognjeniiri mečem odganjati! Nad koga torej? Besedilo na lepaku mi izdaje, da si stopil v službo nemškega šulferajna, ki te dni zboruje v Gradcu in pripravlja vojsko zoper — Slovence! Sveti Mihael, ali ti je to res bilo treba? Glej, ničesar ti v svetih nebesih ne manjka, čemu torej zahajaš v to solzno dolino? Pa nad Slovence! Ali vaši brezžični telefoni tako slabo funkcionirajo, da vam ni nič znano o brezprimerni po-božnosti slovenskega naroda? Kdo še potem naj
služba božja, ob 2. uri popoldne pa šolska in ljudska veselica s petjem, godbo, deklamacijami, spominskim govorom in gledališko predstavo. Uprizoril se bode s šolsko mladino igrokaz „Star vojak in njegova rejenka". Pri veselici sodeluje šentpavelska godba. — Za jubilejski šolški sklad v podporo revni mladini tukajšnje šole darovalo se je doslej 739 K. Posebno darovita sia se izkazala tukajšnja rojaka gospoda častni kanonik Šlander Anton v Starem trgu in P. Emeran Šlan* der v Št. Petru pri Radgoni, ki sta^poslala vsak po 50 K. Iskrena zahvala!	;v.> i
Iz Ljubnega v Sav. dol. Komaj so razpisane državnozborske volitve za 30. volilni okraj, že se je prišel vsiljevat v gornjesavinske farovže dr. Vrstovšek za državnozborskega kandidata. 13. t. m. smo ga videli v Mozirju, ua Rečici in na Ljubnem, odtod pa se je odpeljal v Luče les štet, katerega je uplavila narasla Savinja. Njegova „pruštaha" škrici imajo že sedaj magnetično moč; vsak vleče za seboj po dva kaplana, od katerih pa se še nobeden ni ogrel v našem kraju.
Iz Šoštanja. V našem trgu se nafiaja nek godec, ki pa ni godec po poklicu, ampak ključavničar Godetz in je po domače povedano velik nemškutar. Tukaj v Šoštanju se sicer temu moža ne čudimo, da je nemčur; pač pa se čudimo stavbenemu odbora »Društvenega Doma" v Trbovljah, ki je baje izročil ključavničarska de'a temu človeku, kateremu vse drugo slovensko smrdi, 3amo denar ne. Ali ni bil kje bližje na razpolago slovenski ključavničar (recimo g. Rebek v Celju)? Darovi za »Dom" se pobirajo po vsem svetu, potem se pa z istimi plačuje odpadnike.
Iz Ptuja. Kako čudno se včasi najdejo štajerc janci in naši bratje klerikalci! Sedaj se oboji zaganjajo v slovenskega odvetnika g. dr. Fermevca: Zakaj pa se naši ljubi klerikalci nič ne spomnijo <&, Plach-kyja? Menda zato, ker protestant in najzagn^enejši ptujski Nemec Plachky zastopa večinoma »slovenske« klerikalce. Isto dela v Ormožu dr. Delpinr Gliha vkup štriha!
Slovensko gledališče v Ptuju, Narodni dom. Na Telovo, dne 26. maja 1910 nastopijo po dolgem čas* zopet na našem odru člani ljubljanskega deželnega gledališča in sicer uprizorijo ob 8. uri zveč^veliko komedijo »Sebastijan, veliki knez Georgijski«. Družba šteje 12 najboljših igralcev, ter bode gptovo nudila nekaj dovršenega. Nikdo naj ne zamudi te lepe predstave. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v novi slov. trgovini gospoda Fr. Lenarta v Ptuju.
Iz Ljutomera. V pondeljek, dne 23. maja 1910 gostujejo pri nas člani ljubljanskega gledališča pod vodstvom g. Nučiča. Uprizorijo v dvorani g. Kukov-čeve veliko angleško satirično komedijo v terh dejanjih »Sebastijan, veliki knez Georgijski«, Rtero so proglasili kritiki kot najboljšo in najfinejšo noviteto pretekle sezone. 2e imena sodelujočih, kakor Nučič, Povhe, Danilo in Thaler nam garantirajo zaifes iz-boren vžitek. Kdor noče zamuditi te le^prilike, kdor hoče pokazati, da ceni našo dramatično mnet-nost, naj pohiti v pondeljek v Ljutomer. Začčtek ob 8. uri zvečer.
Iz Ljutomera. Res častno so se postavilitiaši volilci pri zadnjih volitvah v trgu; le malo jeMo->stra-hopetnežev, ki so jo popihali ta dan iz Ljuto$p£ra, da jim ni trebalo na volišče. Kaj, ko bi jo sedaj ^ai,tako pobrisali mimo njih gostilen oz. trgovin? ^ posebno pohvalo nam je omeniti okoličane, ki sč pokazali ta dan svoje narodno prepričanje. Razmčtfje glasov: I. razred Slov. 3, Nemci 7; II. raz. Slov. 8, Nemci 22 in III. razred Slov. 133, Nemci 71 glasov. Iz teh številk
hodi na draga romanja, če takih stvari v nebesih ne zapisujete?
Toda, gospod urednik, vidim Vas, kako zmajujete z glavo, češ, kaj mi vse to pripoveduje, kaj to vero briga? Potrpite, takoj! Nedavno sem bral, da se tej nemški vojski ,ki ji načeluje sam sv. Mihael, pomiče nasproti druga vojska, ki so jo organizirali v beli Ljubljani črni klerikalci. In na njenem čelu? Sama mati Slovencev, sveta Marija! In zdaj pomislite! Vedno bližje in bližje bosta vojski prišli — gospod urednik, ali še zdaj ne razumete mojega straha? Kje naj najdem primernih besed? Na jedni strani sv. Mihael, na drugi pa sv. Marija. KakO se boš bojevala, mati Slovencev, ko je tvoj nasprotnik na konju, ti pa peš, on z ognjenim mečem (hu!) in jeklenim oklepom, ti pa »kar tako«? In čim Vfeč sem o tem premišljeval, tem hujši dvomi so Se mi vzdi-gali in so grabili z jeklenimi kremplji po moji «bogi veri. Svetniki v boju drug proti drugemu, kdo je še kaj takega slišal? V trojanski vojski pač, toda stari narodi so vlačili vero v politične boje! Pri nas pa, odkar jo klerikalci tako požrtvovalno branijo, se to ne zgodi nikdar! Ali je tista vera prava, ki sem jo doslej nosil v svojem srcu, ali pa ona, ki jo oznanju-jeta nemški Kernstock in slovenski Šuster,šič? Povem vam, da hudo trpim. Ker ste diskretni, rVam še to izdam, da sem si na skrivnem želel, naj le trešči tista repata stvar v našo zemljo, vsaj mati Slovencev ne pride v tako nevarnost. Prosim Va^, da ml hitro odpišete, če mogoče — rekomandirano. Ves vam udani	, Tresorep Popadiga.

V najem ali pa na račun se odda s I. junijem tega leta dobroidoča
gostilna
v velikem trgu blizu glavne ceste v Savinjski dolini. — Vse drugo se izve pri upravništvo. — Plačilo po dogovoru. 311 3-3
Inserati
v ,Narodnem Dnevniku' imajo najboljši uspeh.
Pozor, trgovci! 2
Proda se vsled dolgotrajne bolezni ravno na novo izgotovljeni trgovinski prostor za trgovino mešanega blaga z deželnimi pridelki, trgovina s senom, zaloga piva itd. Trgovina ima 4 krasne izložbe, dvojna steklena vrata, mostno tehtnico ter stiskalnico za seno; vse to se nahaja v lepem slovenskem trgu na Sp. Štajerskem na najboljšem prostoru, ob glavni cesti, tik farne cerkve in železniške postaje. Več pove upravništvo „Narodnega Dnevnika" v Celju.
Nikdar več
ne menjam mila. odkar uporabljam Bergmanhovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo. ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo. mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-14
i Zvezna tiskarna
izvršuje vsa v tiskarsko stroko Mj^l spadajoča dela, kakor: zavitke, QQ račune, vabila, lepake, letake itd.
Širite Nar. Dnevnik.
Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev.
n

11
297 —8
Subičeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
.*. Primož Trubar .*.
y okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko.--
n
sihii:
i±

Veletrgovina z železnino
,MERKUR'
PETER MAJDIC Celje.
se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in
orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd.
Postrežba točna.
259 14—11
Cene nizke.
i
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropino vca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.

vS.a^saKss-
Poštne hran. račun št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine
—	— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
Telefon št. 48.
,LASTNI DOM'
registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju, RotovSke ulice št. 12
o o e
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure 0©o dopoldne. © © ©
64
pet od sto <57o)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račon © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno ((»nosečo podjetje V Celin.
|S| prVa jtiž!»ostajcr$l(a ijainnoscšHa
Stavbena in ometna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropllnili in krstnib :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, poliranje m
Strnganje kamena s stroji.
industrija družba.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste. :::
Priloga »Narodnega Dnevnika" št. 110.
LISTEK.
Najnovejši Koncerti.
Časi, ko je Ptujsko pevsko društvo spojevalo vse pevske moči na Slovenskem, zlasti na Spodnjem Štajerskem, so minili. Politično gibanje preteklega desetletja je dalo marsikomu priliko, da si je poiskal na političnem polju torišče za delovanje; delati za probujo naroda s pomočjo pesmi ni bilo več moderno Politična nasprotstva so pokopala celo vrsto poprej lepo uspevajočih pevskih društev.
A naše mlado, komaj nekaj mesecev staro desetletje je nastopilo z energično silo vprid slovenski pesmi in štejemo že v nekaj mesecih celo vrsto koncertov, v znamenje, da je slovenska pesem še vedno to, s čemur se Slovenci niso najmanj ponašali pred tujci.	*f< j fKjl
Ako ima Ipavčev koncert v Št. Jurju ob J. žel. svoj literarni pomen, ako so pokazali dne 8. maja v Celju Petrovčani, kaj premore dober pevovodja s pevsko še neizšolanimi močmi in nam poda petje, ki nas tako zelo spominja na domačo zemljo, pokazali so zopet (isti dan na Ciril-Metodovi slavnosti v Celju) Vrančani, koliko premore v slovenskem trgu dobra večletna pevska šola. Veliki koncerti »Glasbene Matice« v Ljubljani in Zagrebu so nam pa pokazali, koliko premore na glasbenem polju sploh sloveski narod.
Vsi ti koncerti so prav tipične pevske izložbe. Govorimo o njih, ne da bi prezrli ali hoteli prezreti pevskega gibanja v drugih slovenskih krajih. Saj nam je dobro znano delovanje 40 pevskih društev v tržaški okolici in da stoji pevsko in glasbeno društvo v Gorici na takem višku, da je ponos svoje »almae matris«, Glasbene Matice v Ljubljani. Poznamo tudi gibanje vprid slovenski glasbeni umetnosti v Mariboru in drugod — ali govorimo -danes predvsem o zgoraj naštetih pevskih in glasbenih prireditvah, ker so v najožji zvezi z našim domom in so se vršile v naj-zadnjem času.
V Št. Jurju ob J. ž. se je vršil dne 5. maja pod vodstvom g. Culeka koncert v prid skladu za spomenik bratoma Ipavcema. O koncertu smo nekoliko podrobnosti že poročali; preostaja nam torej le še nekoliko opomb. Šentjurski pevski zbor je vadil nekatere pesmi iz Ipavčeve zapuščine, ki se na koncertu niso pele. Treba bo, da se teh polasti ljubljanska Glasbena Matica in nadaljuje zgodovinsko smer, katero je nastopilo šentjursko pevsko društvo. Bodisi, da so nekatere od teh pesmi še nepopolno izdelane, so vendar za slovensko glasbeno umetnost zanimive kot delo naših mojstrov Ipavcev. Saj se tudi upošteva pri drugih narodih vse, kar je od velikih mož, z največjo ljubeznijo; celo taka dela, ki so bila ustvarjena še v otroških letih dotičnih velmož in bi sama na sebi ne imela literarnega pomena. Glasbena Matica — najvišje gojišče slovenske pevske ln glasbene umetnosti — ne bode torej lahko prezrla teh, sicer zelo ljubeznivih — postrgulk. — Šentjurskemu pevskemu zboru gre vsa čast, da se je prvi bavil s temi pesmimi. Želimo, da bi se tudi drugod priredili z Ipavčevimi pesmimi koncerti; deloma bi bilo to materijelne koristi za spomenik, deloma bi pa seznanjalo našo javnost z domačo pevsko umetnostjo. Kolikor nam je znano, se pripravlja sličen koncert le še v Ljutomeru. Slovenska pevska društva — sledite mnogoštevilno častnemu vzgledu Šentjur-čanov!
Kaj pa nai porečem o Petrovčanih? Kot homo non politicus ne bom pretresoval vzrokov, zakaj so posetili Ciril-Metodovo slavnost v celjskem Narodnem domu in jim pel zaradi tega slavo in hvalo. Govoriti mi je o njihovem petju — ker je bilo, kakor rečeno, tipično in merilo, kateri cilj si naj stavijo pevci v vsakem malem kraju, kjer se ne morejo bogve-kako visoko izvežbati. Saj ovirajo tam polet pevske muze premnogi vzroki: pomanjkanje primernega materijala, utrujenost vsled težkega dela, dolge poti iz okoliša itd. Petrovčani so nam zapeli zgolj lahke, a lepe skladbe, peli so na pamet in če bi tudi ne imeli tako izbornih naravnih glasov kakor jih imajo, bi nam vendar tako petje seglo do srca. Zadeli so natančno vsak glas in kar je vsled pomanjkanja višje tehnike nedostajalo za duševni izraz pesmice, to so sislavčki nadomestili z naravnim čustvom, kakor ga ima cel slovenski narod kot naš prvi in najboljši skladatelj ter pravi umetnik.	(Dalje.)
Dopisi.
Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 21. majnika t. 1. igrajo ljubljanski igralci najnovejšo in najfinejšo angleško satirično komedijo W. Somerset-Maughamovega »Sebastijana, velikega kneza Geor-gijskega« (Jack Staw). Angleška veseloigra se bistveno razlikuje od francoske in nemške; vedno ima nekaj grotesknega v sebi in tudi nekaj moralizujoče-ga. To je vidno v veseloigri »Sebastijan, veliki knez Georgijski«, ki je res vesela igra, polna grotesknih prizorov in kontrastov. To duhovito delo se je igralo v januarju 1910 v Ljubljani prvič in sploh prvič v celi Avstriji. Slovensko gledališče ljubljansko je lahko ponosno na ta čin, zakaj še le v začetku marca je bila premijera te izvrstne komedije na dunajskem ljudskem gledališču in je pravkar na repertoiru »Narodnega divadla« v Pragi. Opozarjamo slavno občinstvo mariborsko, naj ne zamudi te krasne predstave. Glavno in naslovno ulogo igra režiser g. Nučič.
Velike uloge imajo dame: ga. Bukšekova, gdč. Thaler jeva, ga. Juvanova, gdč. Peršljeva in gdč. Danilova. Gospodje: Bukšek, Danilo, Povhe, Peček in Mo-lek. Igra je skrbno naštudirana in pripravljena. — V nedeljo 22. majnika t. 1. se uprizori izvrstna burka-noviteta znanih pisateljev Kadelburga in Presberja »Črni madež«, ki je bila uprizorjena pred komaj dobrim mescem na dunajskem dvornem gledališču. — Predmet igri so stanovski predsodki. Sin starega plemiča barona Diihnena, ki je ponosen na svojih štirnajst generacij staro pokoljenje, se zaroči s hčerjo majora pl. Kuckrota. Stari baron Diihnen sicer dovoli zaroko, toda ne s posebnim veseljem. Ko pa zve, da se brat njegove bodoče sinahe poroči s hčerjo navadnega plebejca, komercijalnega svetnika Brink-maierja, tedaj začne vpiti, zakaj ga niso o tem preje obvestili, kajti s človekom, ki kupčuje s kravami, mlekom in sirom, on ne mara imeti nobenega stika. To bi bilo razžaljenje vseh njegovih slavnih štirinajstih prednikov. Ko pa še izve, da je Brinkmaierjev sin poročen s čevljarjevo hčerjo, tedaj odločno prepove svojemu sinu, da bi še kedaj mislil na poroko z nevesto, ki ima tako čudno sorodstvo. Poroka bi bila zanj č r n i m a d e ž, ki bi ga spravil v grob. Diihnen pa ima tudi hčer, ki je pred leti brez očetovega db-l voljenja odšla v Ameriko. In ta hči pripelje svojemu očetu kot zeta nekega ameriškega advokata, čegar zunanjost je šele potrla starega barona. To je bil še le pravi »črni madež«, to. Glavne uloge imajo gg.: Danilo, Nučič, Povhe, Molek in Bukšek in dame ga. Bukšekova, gdč. Thaler jeva in gdč. Danilova. Sodeluje vse osobje. V torek dne 24. majnika 1.1. kot zaključna predstava mariborske gledališke sezone: »Dramski operetni večer«. Celotni program se še pravočasno priobči. Predprodaja vstopnic za vse tri predstave pri urarju g. Fr. Burešu, Tegetthoffova ulica št. 33. —
V	pondeljek 23. majnika t. 1. gostujejo člani slovenskega gledališča ljubljanskega v Ljutomeru v dvorani gospe Kukovčeve pod patronanco »Murskega Sokola«, ki tem potom uljudno vabi slavno občinstvo na to izredno prireditev ljubljanskih gostov.
V	sredo 25. majnika gostujejo na vabilo »Narodne čitalnice« v Slovenski bistrici v tamošnjem »Narodnem domu«.
V	četrtek 26. majnika (Telovo) gostujejo v Ptuju v »Narodnem domu«, kjer se priredi dobrodelna predstava.
V	petek 27. majnika gostujejo v Št. Jurju ob J. ž.
V	vseh omenjenih krajih se uprizori fina angleška satira »Sebastijan, veliki knez Georgijski«, ki do-seza vsepovsod sijajne uspehe. Opozarjamo slavno občinstvo, naj počasti naše drage goste povsod z mnogobrojnim obiskom.
Zaključiti nameravajo svoje gostovanje s Celjem, kjer prirede 3 predstave kakor v Mariboru ter obiščejo tudi Žalec in Trbovlje.
Iz Ptuja. V Dnevniku št. 105. z dne U. V. 1910,. je bil nekdo tako prijazen, da je naknadno obrazložil vsebino igre »Učenjak«, ki jo je uprizorila ženska podružnica Cirila in Metoda za Ptuj, ter obenem tudi prevzel laskavo nalogo, oceniti igro diletantov. Zahvaljujem se mu!— Dovoli naj mi samo nekoliko opazk! — Glavna uloga dr. Blažiča je bila v spretnih rokah g. Šalamuna, ki je svojo nalogo izvedel res mojstersko. Njegov sigurni nastop kaže, da je na odru prav domač. Istotako dobro pa so rešile dame svoje uloge in mislim, da smejo biti Ptujčani zadovoljni, če bodo smeli vselej pozdraviti na svojem odru tako dobre igralke diletantke. Dr. Grm je igral zelo naravno, dr. Gorniku se je sicer videlo, da je še novinec na odru, a to naj ga ne straši; me smo mu jako hvaležne, da se je lotil ne male in težke uloge. In Marin? Mislim, da je dobro izvedel svojo nalogo. Jakob, navihariec, lopov, res da ni znal svoje uloge tako, kakor bi bilo želeti, a pomagal si je s svojo prirojeno šaljivostjo, kjer drugače ni šlo. Pozabiti ne smem Murna in Krulca; mislim, da i ta dva nista bila svojim tovarišem v nečast! Igralec po poklicu je de-primiran, če mora igrati pred prazno dvorano, kaj še le diletanti, kateri naj, po zaslugi protiagitacije, igrajo praznim stolom! Kar se tiče pavz, menim, da niso bile ravno tako dolge, vsaj nič daljše ne, kakor one, recimo pri »Rokovnjačih«. Svetuje se nam, naj si izbiramo igre iz življenja. Prav! Izbirajte, kjer nič ni! Mislim, da uprizoritev igre po podružnici ima le tedaj pomen, če »Družbi« nese precej drobiža. Kje igre dobiti? V Ljubljani jih izposojajo le proti visoki odškodnini, iz Maribora ne dobimo nič in v tisku boljših iger ni! Rokopisi so zelo dragi in tako nam ne preostaja drugega, kakor včasih seči tudi po kaki drugi kakor ljudski, recimo po salonski igri. Sicer sem pa mneja, da bo zdravo, če se i naše občinstvo/ privadi izpremembam, ter vidi tu in tam tudi kaj fi-nejšega. Ali morda ni bilo v Ljubljani, Mariboru, Celju in drugod tudi tako? Ce bomo pa sami psovali duševne proizvode naših mož »neprebavljivo hrano«, se nikar ne čudimo, če se bodemo morali v doglednem času umikati na celi črti dvojnemu sovragu! In slednjič želi kritik, naj bi uprizarjalo predstave samo eno društvo, dobiček pa naj bi se delil po želji društev. Vse prav! G. kritik se bavi, kolikor posnamem iz tega, z mislijo, ustanoviti dramatično društvo, slično onemu v Mariboru. Nimamo nič proti temu, vedno nam je na srcu le napredek slovenskega naroda, dvomimo pa, da se bo to v Ptuju pri tej strašni, da ne rečem naravnost neodpustljivi narodni brezbrižnosti naših vodilnih krogov, ter pri razdi-
rajoči politiki nekaternikov in nekaternic res obisti-nilo. Dokler nam bo cenjeno občinstvo le količkaj naklonjeno, smatramo sedaj ubrano pot, za pridobitev denarnih sredstev prekoristni CMD za pravo, prosimo pa g. kritika, da morda za prihodnjo predstavo nasvetuje igro, ki bo dvorano Narodnega doma napolnila tudi z istimi cenjenimi rodbinami, ki s. sedaj tako ostentativno odtegujejo vsaki prireditvi podružnice. Slednjič se v imenu odbora kar najiskre-neje zahvaljujem cenj. gdč. igralkam in gg. igralcem za njih ne mali trud, ter jih prosim, naj še nadalje nesebično in s še večjo vnemo delujejo za probujo milega slovenskega naroda. Valentina Kaukler.
Narodni gospodar.
Hmeljska oznamenovalnica v Žalcu.
Po mučnem in dolgotrajnem delovanju se je posrečilo zadrugi I. štaj. skladišča za hmelj v Žalcu pravila in poslovnik za prepotrebno hmeljsko ozna-menovalnico v Žalcu tako sestaviti, kakor to c. kr. namestnija v Gradcu zahteva. Da pa se navedena pravila konečno lahko predložijo v potrditev, potrebuje zadruga še izjave vsaj nekaterih občin hmelj-skega okoliša, da hočejo pri oznamenovalnici sodelovati. V to svrho je razposlala zadruga vsem v hmeljskem okolišu se nahajajočim občinam sledečo okrožnico:
Slavni občinski zastop!
Po provenijenčni postavi za hmelj z dne 12. oktobra 1907 drž. zak. 237 — to je postava, po kateri se lahko potrjuje izvirnost ali domačijo hmelja, združene so v to svrho vse občine celjskega, vransk. m gornjegrajskega okraja v eno celoto — jeden okoliš pod imenom:
»Južnoštajersko — Savinjska dolina Sudsteiermark — Sanntal.«
Prvo štajersko skladišče za hmelj je ustanovilo v Žalcu sporazumno s hmeljarskim društvom v Žalcu javni, pod državnim nadzorstvom stoječi zavod, ki ima nalogo potrditi, da je hmelj iz navedenega hmeljarskega okoliša, ako to lastnik izrecno zahteva. Glavni namen tega oznamenovanja je, naše izvrstno blago dovesti na svetovnem trgu pod njegovim imt-nom do zaslužene veljave in tako obenem hmeljarstvo kot najizdatnejši vir blagostanja ohraniti naši lepi domačiji.
V uresničenje te misli in za ustanovitev hmelj-ske oznamenovalnice je treba pa tudi sodelovanja v okolišu se nahajajočih občinskih zastopov. V prigibu si usoja podpisano načelstvo uposlati pravila in poslovnik novega zavoda; v istem najde p. n. občinski zastop ono besedilo, katero je za njega velevažno, plavo podčrtano. Nabavni stroški za štampilijo, za vse priprave za plombiranje in za tiskovine, koje mora imeti pri oznamenovalnici sodelujoča občina, znašajo približno 50 K. Polovico te vsote poravna hmeljarsko društvo, polovico pa — okroglo 25 K — plača dotična občina. Drugih stroškov, razen onih, za morebitno nadomestilo že porabljenega inventara, ne bode imela občina. Vljudno opozarjamo, da je za naš hmeljski okoliš po postavi dovoljena le ena oznamenovalnica in to je žalska; potemtakem se hmelj iz občin, katere ne sodelujejo pri našem zavodu, ne more krajevno oznameniti ali signirati. Podpisano predstojništvo je prepričano, da je p. n. občinski zastop popolnoma uverjen o veliki važnosti novega zavoda in da bode enoglasno sklenil, da hoče prf istem sodelovati.
Blagovolite nam torej prej ko mogoče naznaniti, pri katerej seji občinskega odbora se je napravil v to svrho potreben sklep. — Za predstojništvo I. štajerskega skladišča za hmelj v Žalcu: predsednik: Dr. M. Bergman 1. r., poslovodja: Josip Sirca 1. r., tajnik: Anton Petriček 1. r.
Zavednejše in inteligentnejše hmeljarje pa zadruga še tem potom prosi, da blagovolijo pri občinskih zastopih uplivati na hitro in ugodno rešitev cele zadeve, da bode nova hmeljska oznamenovalnica svoje nesebično in blagodejno delovanje lahko pričela še v tekočem letu.
Društvene vesti.
Učiteljsko društvo za slovenjgraški okraj zboruje v soboto, dne 21. maja ob 4. uri popoldne v Št. Martinu pri Slovenjgradcu po sledečem vspo-redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Razgovor o letoš. konfer. temah. 4. Slučajnosti. Tovariši in tova-rišice! pridite vsi, da si razvedrimo duha in srce.
Iz Dunaja. Na ustanovnem občnem zboru „Društva jugoslovanskih medicincev na Dunaju", dne 13. maja 1910, izvoljeni odbor se je konšti-tuiral takole: predsednik: Vekoslav Zalokar, podpredsednik: Vladimir Mihajlov, I. tajnik: Franjo Virant, II. tajnik: Fran Rajski, blagajnik: Vladimir Bočarov, knjižničar: Ivan Pintar, gospodar: Leonardo Fichtner, Stevo Ilič, Milan Jovanovič, namestniki: Ivo Fras, Janaki Nikolov, Niko Gru-bišič, pregledniki: Slavko Petrovič, Filip Kisov, Josip Tavčar, Ivo Kandijaš.
„Sava", društvo svobod, slov. akademikov na Dunaju ima svoj III. redni občni z,bor v soboto, dne 21. vel. travna 1.1. v prostorih restavr. „zum Magistrat" I. Lichtenfelsgasse 3. Vspored je običajni. Začetek ob 8. uri zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
jc razvidno, da je Ljutomer popolnoma slovenski ter ^-nemških rokah le vsled. krivičnega volilnega reda. Slovenci se niso cepili, ampak so se čutili vsi le narodnjake in le temu je pripisati uspeh v III. razredi Nemškutarji so ponujali Narodni stranki kompromis,-da gredo v III. razredu z naprednjaki, ako jim (dado v tem razredu en mandat. Zakaj nasi le ti lisjak ^njatfajo? Ali res mislijo, da smo taki bebci, kot S(J oni sami! Seveda se zdaj opravičujejo, da na III. razred niti mislili niso. Kaj ne, grozdje vam ie prekislo, zato ga pa nočete? No, neko korist pa vendar imate, .itf-Vam namreč trebalo plačati godbe, ki ste jo imelt jjaieto za slučaj poraza Slovencev; nekateri lačen-bergarji pa dobijo od »Siidmarke« nove podplate, ker so jih pri agitaciji raztrgali. Da smo Slovenci vedno tako složni, ko pri zadnjih volitvah, bilo bi upati, da zavihra kdaj iz našega »rotovža« trobojnica slovenska. Da, ko bi mi razumeli »Svoji k svojim« in »Svoji za sv©je«, popihali bi jo ti lažinemci s praznimi culja-nji iz Ljutomera. Zal, da se to pri naših sedanjih raz-irganih razmerah še nebo zgodilo tako hitro!
Umrla je po dolgi hudi bolezni ga M. Bogša h Mihalovec, mati treh bratov Alojza, Ivana in Vinka, samih vrlih narodnjakov. N. v m. p.!
Iz Ivanjkovec. Naš poštni urad dobi po prizadevanju g. Lovra Petovarja brzojavno postajo. Vsekakor lep napredek.
...... v Nadzorniško mesto za mariborski okraj.
Kolikor smo poučeni, se govori sedaj resno v vladnih krogih, da je g. Koschutnig, nadučitelj na vdjniški okoliški šoli, resen kandidat za mesto okr. šolskega -nadzornika v Mariboru. Ni nam do nobene osebne kritike ali napadov — mi hočemo samo svojo dobro utemeljeno pravico. Nemške šole, kolikor jih je izven mesta Maribora, imajo itak že lastnega nadzornika, za slovenske šole pa odločno zahtevamo slovenskega šolskega nadzornika. Že iz čisto stvarnih šolskih ozirov. To mesto
■ t^i y • 1111*1
,je, za, Slovence v mariborskem okraju osobite važnosti m pozivamo ponovno gg. poslance okraja, i Roškar j a Robiča in Piška, da store svojo dolžnost dtf žadnj« pičiee.
' V slovo! Iz Gradca se je poslavljal včeraj popol-itrie feldcajgmajster Potiorek. Vojaški in uradniški krogi so mu napravili zelo šumno slovo. Ali se je u-"tf^ežil tega slovesa tudi glavni odbor »Siidmarke«?
Mura je včeraj in predvčerajšnjim zelo narasla. " V1 Gradcu je na dveh mestih odtrgala od obrežja velike komade zemlje. Nad Gradcem je pa preplavila vso okolico.
Prva nesreča v gorah. Iz Zg. Stajerja poročajo, tla je padel pri sestopu s Hochschwaba nastavljene« dunajske tvrdke Gerngross Simon Frohlich 120 met. globoko. Trije gospodje, ki so šli/, njim, so prebili ' čelo noč pri ranjencu. Včeraj opoldne je došla rešilna ekspedicija iz Weichselbodna, vendar je bilo že prepozno, ker je Frohlich tačas umrl. Spravili so ga v pirtvašnico v Weichselboden.
v Demonstracije veterinarjev na Dunaju. uVi petek 13. tm. so se zbrali vsi slušatelji žlvino-zdravniške visoke šole na Dunaju in priredili demonstracijski obhod po mestn pred poljedelsko iiiipisterstvo, kjer je zboroval skupni veterinami svet Predložili so štirje odposlanci predsedniku pl, šaleškemu svoje resolucije od 9. tm., nakar jim je< zatrdil, da se ne bo ničesar sklenilo proti ži-viaozdravnikom, da tega ne namerava niti vlada, biti agrarci in da se bo vprašanje preosnove učnega reda in zidave novega poslopja kmalu ugodno rešilo, demonstracija se je vršila v najlepšem redu in miru, kar je učinkovalo prepričevalno, kako resne so zahteve veterinarjev.
i»
Druge slov. dežele.
Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo naseljenih kakih 40 novih učiteljskih moči. Ker baje ni zadostno število strokovno izobraženih Slovencev-učiteljev, delajo Nemci z vso silo na to, da bi vlada imenovala na ta slovenski zavod tudi nekaj Nemcev.
'£rvo delo »Slovenske Straže". Na ustanovnem i občnem zboru tega klerikalnega „ obrambnega" društva je govoril kot zastopnik goriških Slovencev dr. Brecelj ter izrecno povdarjal, daje na ,Qoriškem prva naloga uničiti slovenske „libe-ralq$uv potem šele laške iredentiste. No torej, saj smo vedno trdili, da je klerikalno „obrambno" delo i naperjeno proti slovenskim rojakom in ne proti nemškemu in laškemu navalu.
Lepe finančne uspehe za Ciril - Metodovo družbo je dosegla siovenska mladina v Turstu s svojim plesom v pretečenem pustu. 5700 kron se je izročilo naši in 2000 kron pa hrvaški Ciril-Metodovi družbi. Mladina širom slovenske domovine naj bi se tu vzgledovala.
Italijanska fakulteta se ustanovi baje za gotovo; aa Dunaju in ne v Trstu, ker so tudi diplomatski krogi uvideli, da Trst iz patriotskih, aučnih in narodnih ozirov ni primerno mesto.
Zapuščina Karla Kotnika. Ljubljanska dnevnika „Slovenec" in „Jutro" obširno pišeta o zadevi zapuščine Karla Kotnika Ciril - Metodovi družbi, katero da hočejo Kotnikovi sorodniki Lenarčiči ob par stotisoč kron spraviti. V interesu narodne javnosti bi bilo, da se stvar čimprej in temeljito pojasni.
Za po povodnji ponesrečene v Srbiji je darovala ljubljanska mestna občina 1000 K.
»Katoliško društvo slovenskih nčiteljic na Primorskem" se je »prostovoljno" razšlo. Ali je to napredek Slomškarije ?
Za Slovenca izreden jubilej bo slavil letos g. Julij Šnšteršič v Trstu, namreč petdesetletnico svojega delovanja kot gledališki igralec.
Čuki — ubijalci. Dne 11. t. m. so odpeljali orožniki v zapor več fantov, članov kaplanovega nČuka", iz Sv. Križa pri Kostanjevici, ki so 14. aprila t. 1. napadli več naprednih fantov ter jih težko ranili, da je eden umrl, drugi se pa bori s smrtjo v bolnici.
Sv. Miklavž ob Dravi. Škoda po požarju se je cenila na 80.000 kron; z zavarovalnino je pokritih samo 25.000 kron.
Baron Sehwarz in kranjski klerikalci v tesnem objemu. V Mostah pri Ljubljani so se lani vršile občinske volitve in ker so klerikalci proti združenim naprednjakom na celi črti pogoreli, so vložili rekurz, ki pa še do danes ni rešen. Baronu Schwarzu je to jako ljubo, ker je tako preprečena rešitev perečega šolskega vprašanja v Mostah, Nemci pa imajo med tem lep čas ustanoviti tam že projektirano nemško šolo. In kle-kalci, ki so tega sakrivi, so osnovali nedavno svoje baje obrambno društvo. Pred nosom pa jim po njihovi krivdi snujejo Nemci šolo. „Lepi bram-bovci"!
, Tiskarno v Idriji ustanovi g. Hinko Sax, dosedaj strojevodja in kompanjon tiskarne A. Slat-nar v Kamniku.
Pravi velikan je moral biti v Ratečah na Gorenjskem Jan. Petrič vulgo Pungart. „Delal je" tri stare klaftre t. j. visok je bil nad eno klaftro, z rokama je obsegel tudi eno klaftro in z razko-račenima nogama zopet klaftro. Ko je pretekli teden umrl, je bila njegova rakev (znotraj merjena) 2 m 10 cm dolga.
Šesttfldenski tečaj za gozdne in lovske čuvaje v slov. jeziku priredi v mescih julij in avgust 1910 kranjsko-primorsko gozdarsko društvo v Radovljici. Sprejemali se bodo le na Kranjsko pristojni prosilci.
Tvrdka Bacher iz Beljaka dela po „Slo-veučevem" poročilu vodovod v Kranju in to tudi po nedeljah. Pobožni list se nad tem zgraža in pravi, da nosijo tujci denar iz dežele, pohujšanje pa v deželo. Radi denarja je že vse res, ali pa ne delajo pohujšanja tudi domačini? Koliko nedelj so morali oskruniti na župnikovo povelje že čez teden utrujeni kmetje, ko so morali voziti za cerkve, kaplanije in farške hleve kamenje in pesek. In to ob takih nedeljah in praznikih, ko bi pač delo bjlo lahko mirovalo. Pa namen posvečuje sredstvo!
Dnevna kronika.
Izseljevanje vedno narašča. Tako je n. pr. odpotovalo lani mesca aprila čez Trst 890 izseljencev v severno, 868 pa v južno Ameriko, letos pa isti mesec 1841 izseljencev v severno in 155 v južno Ameriko, torej letos za 236 oseb več ko lani.
v Dopolnilne saborske volitve na Hrvatskem. Pri dopolnilnih volitvah za hrvatski sabor v Mo-roviču je dobil kandidat vlade in hrv.-srbske koalicije dr. Šumanovič 343 glasov, socijalist Bukšeg 64. Vseh volilcev je v tem okraju 596. Pri zadnjih volitvah 1. 1908, je dr. Popovič še prišel v ožjo volitev s socijalistom, ki so torej od takrat nazadovali.
v Srbski frankovci poraženi. Te dni so se
vršile volitve za srbski cerkveni zbor v sremskih Karlovcih. Boj se je bil med srbsko samostalno stranko, ki zastopa idejo srbsko-hrvaške vzajemnosti, in srbsko radikalno stranko, ki se jo po pravici imenuje srbske frankovce. Zmagali so sa-mostalci, ki so dobili od 38 mandatov na Hrvaškem njih 32. Tudi pri volitvah v srbskih epar-hijah na Ogrskem so dobili samostalci mnogo mandatov, tako da so že Včeraj razpolagali z večino 11 glasov za cerkveni zbor.
v Strossmayerjev naslednik škof Krapac, ki bo 29. jun. slovesno inštaliran, je ob priliki ča-stitanja s strani duhovnikov izjavil, da bo v vsem skušal posnemati in celo prekositi Strossmayerja in da hoče z delom za hrvalsko domovino pokazati, kako krivo ga je javnost sodila. Veselilo nas bo, če bo besedo držal.
Najnovejša brzojavna inT telefontčna poročila.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunai, 18. maja: Minister za deželno bramho, Cieorgi, je odgovoril začetkom seje na več interpelacij. Na to je prešla zbornica na dnevni red: prva čitanje zakona o veteranskih društvih. Češkoradikaini poslanec Sokol je predlagal, naj se prvo čitanje tega zakona odstavi z dnevnega reda. Predlog je zbornica z 82 proti 159 glasom zavrgla. Seja je bila na to zaradi vpisovanja govornikov prekinjena. Na to je prvi govoril Poljak Čeglinjski.' Izjavil je, da se vladni predlogi ne sme odrekati nekega političnega, soci-jalnega in v gotovem smislu tudi vojaškega pomena. Predloga pa ne skazuje veteranskim društvom posebnega zaupanja, ker jih stavi pod policijsko nadzorstvo. Seja se nadaljuje.
PRESTOLONASLEDNIK ODPOTOVAL V LONDON.
Dunai, 18. maja: Prestolonaslednik Franc Ferdinand je odpotoval iz Linca v London, da se udeleži pogreba kralja Edvarda.
VELIKA NESREČA V TOVARNI.
Canton (Ohio), 18. maja: V neki tovarni je nastala eksplozija, vsled katere je bilo 120 delavcev u-bitih. Od 300 delavcev, ki so delali v tovarni, jih je ostalo le malo neranjenih.
VOLITVE V BOSANSKI DEŽELNI ZBOR.
Sarajevo, 18. maja: Danes so se pričele volitve v bosanski deželni zbor. Danes voli 3. kurija (kmečke občine) 34 poslancev in sicer 7 Hrvatov, 9 moha-medanskih in 18 pravoslavnih Srbov. Volitev se vrši ustmeno.
VOJAŠKA PARADA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 18. maja: Danes se je vršila na ta-kozvanem generalovem travniku velika parada cele budimpeštanske garnizije, katera se je predstavila cesarju v štirih krdelih. Po pankli se je cesar vrnil v dvorni grad nazaj.
POSLANEC CELAKOVSKY O NARODNOSTNEM SPORAZUMU.
Praga, 18. maja: Državni poslanec dvorni svetnik Čelakovsky je izjavil v nekem članku o rešitvi narodnostnega problema, da se navzlic velikanskim obstoječim diferencam ne sme pregledati dejstvo, da se je posrečilo 1. 1900 doseči na Moravskem sporazum med Cehi in Nemci. Jasno je, da ne bode mogoče vseh spornih vprašanj naenkrat rešiti, zategadelj bi bilo primernejše razpravljati o onih zadevah, glede katerih se je dosegel 1. 1900 na Moravskem sporazum.
NAPETOST MED TURČIJO IN GRŠKIM.
Atene, 18. maja: Oddelek vojne mornarice, obstoječ iz treh oklpnic in 4 torpedovk, je dobil povelje, da se še pripravi tekom tega tedna za vojaške vaje, v resnici pa je ta odredba v zvezi z napetostjo med Turčijo in Grškim zaradi znane prisege grških poslancev v krečanski narodni skupščini.
Atene, 18. maja: List »Kairoi« poroča, da se misli grški kralj Jurij na povratku z Londona posvetovati v Rimu s kraljem Viktorjem Emanuelom o kre-čanskih zadevah. Grška želi, naj bi Italija prevzela inicijativo za rešitev tega vprašanja.
PROTESTI PROTI POSTOPANJU RUSIJE S FINSKO.
Petrograd, 18. maja: Predsednik ruske dume je sklenil, da ne bode došlih protestov proti postopanju Rusije s Finci niti objavil niti jih dal prečitati.
SLIKAR SKARBINA.
Monakovo, 18. maja: Tu je umrl zgodovinski in genre - slikar Franc Skarbina.
£oden-5nHno
odeje in koče za postelje in konje, pletilno volno itd. vse iz ovčje volne prodaja na debelo 318	in drobno	5—2
JaHob ?ogačniH
toVarna Volnenega blaga V VeliHoVcn na Koro^en.
Ovčjo volno kupujem ali jo zamenjam za blago.
S?
m
jtorodni slikar in pleskar V Celju.
Usojam se navljudneje naznaniti, da sem pričel « Celju, Gosposka ulica Stev. 5
sliMo in plc^ar^o obrt.
Izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, črkoslikarsivo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela. katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Vedno točno in najboljšo po-strežuo zagotavljajoč, se priporočam cenjenemu občinstvu in p. č. duhovščini :-.a mnoga naročila z velespoštovanjem
302 -5	Mihael pobraVc.
Rafael Salmič
trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Agr o "Merkur
v Ljubljani. - -
Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani.
Agro-Merkur Je trgovcem in gostilni« carjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga.
DavAI* I Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, rVAVl •	semena stroji in orodja.
V/IlfA | Štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, V lUa 8 goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. » « « « Sir, maslo, žito, moka, olje itd. - - - «
• - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke in izdelke.
29-19 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29
Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke.
(	Zvezna trgovina v Celju			
■■ ! B m	M B	V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseli sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroi. Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. 83 48-15	v 1 K33E m m	m B
Dužnošlajerska hranilnica u Celju
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od * s iln 19 nrp. doDoldne in iih obrestuje
m u narodnem domu.
r
— 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
posedaj je dovolila
za dijaške ustanove 30.000 kpon, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se luftiActafaftkC hfflttiltlift pri na,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
Htnim»»tt ajj /arovance in zahtevajte pri sodiščih,	hcatiilMffii
da se naloži denar za mladoletn ® oziroma za varovance izključno le v JUZ a]*T5ly anHIlUO.
43 52—18

POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.
y lastni hiši »Narodni dom".
Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
Jtad 6 milijonov Kron hranilnik Vlog
13 52-19
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%> 51/2°/o in 5% obrestovanju.
]tad 340.000 Kron rezerVn. zaklada