METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, na i/, strani 200 K, na t/, strani 100 K, na '/• strani 50 K in na '/u strani 25 K. Družabnikom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 15- V Ljubljani, 15 avgusta 1919. Letnik XXXVI. Obseg: Apneni dušik in jesensko gnojenje. — Škodljivost gar za razvoj živine. — Kakšne naloge čakajo naše živinorejce? — Vinogradništvo na večjih posestvih Spodnj štajerske. — Ali je že sedaj, avgusta, trte škropiti in žveplati? - Kmet ostani zvest svojemu stanu. — Se en gospodarsko-kmetijski račun. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice — Uradne vesti. — Konjerejec: Gojenje k^pit pri žrebetih. — Pridobitev dobrih plemenskih žrebcev. — Ravnanje s kobilami in zrebeti po porodu. — Vzreja žrebet. — Ravnanje z žrebet! pozimi. — Žrebeta v drugem in tretjem letu. — Uvrstitve SHS državnih žrebceyj — Inserati. Družbene vesti. Apneni dušik in jesensko gnojenje. Za jesensko gnojenje imamo v Sloveniji na razpolago edino apneni dušik, ki ga izdeluje kemična tvornica v Rušah pri Mariboru. Vsa druga umetna gnojila, na katera smo bili prej navajeni, smo dobivali iz Nemčije, Češke in drugih držav. Te pa jih dandanes nam ne morejo nuditi in bi zaenkrat tudi ne bilo umestno jih nakupovati iz inozemstva, ker so cene z ozirom na valuto in posebno pa prevoznina po železnici previsoke. Razven tega nam jih tudi omenjene države ne morejo odstopiti, ker jim jih vsled padle produkcije samim primanjkuje. Vsled tega bodemo tudi to jesen ostali navezani le na se, t. j. na edino dušičnato gnojilo, ki ga proizvajamo doma, na apneni dušik. Apneni dušik je zelo priporočljivo umetno gnojilo za jesensko gnojenje. Gnoji se pšenici, rži, hmelju, vinogradom in travnikom. Vsled tega: Kmetovalci! priglasite takoj svoja naročila za apneni dušik najkasneje pa do IS. sept. t. 1.1 Apnenega dušika ne spere voda v spodnje plasti zemlje kakor na pr. čilski soliter, ampak ostane vezan na zemeljske drobtinice, vsled tega prihaja v korist rastlinam, četudi ga potrosimo jeseni. Posebno važno je tudi to, ker vsebuje to gnojilo 40 do 60 •/« apna, ki zelo učinkuje na rodovitost zemlje. Ozimni pšenici in rži ga potrosimo od 150 do 200 kg na en ha ali na 1 '/* orala, ozimnemu ječmenu 100 do 150 kg. Vendar je priporočljivo potrositi polovico te množine v jeseni, polovico pa spomladi, ko sneg skopni. Po travnikih se ga raztrosi v pozni jeseni, da se po zimi razkroji in pride do korenin trave; vzamemo ga 100 do 150 kg na en ha ali 1 »/« orala Hmelju ga damo istotako v jeseni in sicer 350 do 400 kg, vinogradom pa 300 do 400 kg na en ha. Natančen poduk, kako ga je rabiti, dobimo v gospodarskem navodilu štev. 64 „Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo Zelo važno je tudi to, da apneni dušik izdelujemo v domači deželi, kot domač proizvod, torej pri njegovi uporabi ostane ves denar doma, kar bo le ugodno vplivalo na valuto in na naše gospodarsko stanje. Torej, če gnojimo stem gnojilom, si pomagamo sami sebi, ko pomagamo državi. Tvornica v Rušah je sicer v stanu izdelati na leto na tisoče vagonov apnenega dušika, toda ne izplača se ji to, če ne dobi takoj zadosti odjemalcev; kajti to gnojilo se pokvari, ako leži več časa na prostem ali pa v navadnih vrečah. Edino v pločevinastih posodah, ki so brezdušno zaprte, obdrži svojo vrednost dolgo dobo. Pločevinastih posod pa dandanes ni dobiti ali pa le po ogromni ceni 45'— K za komad in še to le v malih množinah. Vsled tega je tvornica primorana izdelovati le toliko tega blaga, kolikor ga more tisti čas oddati. Dalje, ker traja 8 do 10 dni, predno je dotična peč tolikanj razgreta, da lahko izdeluje apneni dušik, se za male količine niti ne izplača zakuriti peč v ta namen. Tvornica trdi, da se ji šele pri 45 do 50 vagonih izplača začeti to delo. Predno se ga pa loti, mora vedeti, je li bo mogla oddati to količino. Ker je pa Slovenski kmetijski družbi bila poverjena nadrobna razprodaja tega blaga, mora ta določiti, koliko ga lahko odda kmetovalcem Slovenije. V ta namen se pozivljejo vsi kmetovalci, naj najkasneje do IS. septembra 1.1. naročijo pri družbi vsaj približno množino apnenega dušika, ki ga bodo rabili za jesensko gnojenje. Šele tedaj, če se bo priglasilo dovolj naročnikov za zadostno množino tega blaga, bo družba naročila tvornici, da ji izdela določeno množino tega gnojila. Priglasitve naj se po možnosti izvrše potom podružnic kmetijske družbe, županstev ali zadrug in drugih korporacij. Glede cene nam za enkrat ni znano, koliko bo tvornica zahtevala za to blago, na vsak način bo dražje nego po 100 K za 100 kg. Toda kaj je dandanes papir vreden v primeri z uspehom, če na pr. za 100 K pridobimo do 300 kg več pšeničnega zrnja v vrednosti najmanj 600 K. Ponovno se torej naproša kmetovalce, da takoj priglasijo svoja naročila za apneni dušik Slov. kmetijski družbi v Ljubljani. ljenju in je upanje, da bo v kratkem omogočeno dobiti potreben materijal in delavske moči za popravo v vojni zanemarjenih poslopij, bode treba take poprave izvršiti umestno in tako kakor pač zahtevajo novejše izkušnje v živinoreji. Posebno pozornost je pri tem treba obračati pač tistim predmetom, ki vplivajo na vzrejevanje mlade goveje živine pa tudi konj. Podoba 32. Dasi se je pri nas v tem oziru že veliko zboljšalo, vendar se dobi še marsikje živino, ki jo, dasi morda niso ravno slabe živali, kvari vna-niost njihove oblike t. j. lepote; posebno, se opazijo vdrti hrbti in veliki trebuhi. Velike trebuhe pri naši govedi povzroča predvsem neprikladno krmljenje v mladosti in napajanje, posebno pozimi. Odstavljena teleta navadno ne dobivajo dovolj močne krme, zato zaostajajo, njih okostje se ne razvija pravilno, ostane šibko in množina prazne slame in sena obtežuje drob, ki s svojo težo pritiska na šibko hrbtno okostje in ga slednjič trajno skrivi. Trebuh obtežuje vrhutega še voda, ker govedo pride žejno k vodi, se je neizmerno nažlampa, kar raztega želodec in zdrob, govedo dobi velik vamp, oziroma trebuh, in vse tu omenjeno pomaga, da živali dobe velike trebuhe in vdrte hrbte. Podoba 33. v Škodljivost gar za razvoj živine. Vsled vojne so zaostala marsikatera popravila gospodarskih poslopij in mnogokateri dobri načrti glede prezidave hlevov in svinjakov njso mogli biti izvršeni. Sedaj pa, ko se bližamo zopet rednemu živ- Na paši vse to ni mogoče, ker govedo počasi uživa sočno travo, žeja ni velika in navadno more govedo na paši do vode, kadar količkaj čuti žejo. Na paši vzrejena goved je vedno lepša in prav imajo tisti, ki trdijo, da brez paše ni umne živinoreje. Pri nas je paše vedno manj in goved se večinoma redi v hlevu. Zato pa moramo v hlevu vse tako urediti, da se slabe posledice hlevske reje po možnosti odstranijo. Vdrtih hrbtov pri nas ne dela le neprimerna krma, posebno pri mladi govedi, temveč tudi preredko napajanje, vsled česar se živina le dvakrat ali celo samo enkrat na dan nažlampa velike množine vode. Toda ni samo ta vzrok, ki povzroča vdrte hrbte pri govedi, ampak še večja nedostatnost naših hlevov je glede polaganja krme. Ta vzrok so previsoke jasli in posebno pa tiste nesrečne gare za seno, ki jih še do dandanes ni bilo mogoče odpraviti pri naših živinorejcih. Zakaj pa so visoke jasli in gare škodljive živini? Da moremo to razumeti, je treba proučiti ustroj goveje živine. Žival ima na hrbtenici dvoje vrtišč (glej pod. 32, pri 2 in 3). Če se glava dvigne, potem se mora hrbtenica pri mladi govedi, ko je še dovolj mehka in gibčna, sukati na teh vrtiščih in sicer spredaj pri plečih (glej pod. 33 pri 2) in zadaj pri križni kosti (glej pod. 33 pri 3), vsled česar se hrbet vdere in nastavek repa se dvigne. Nasprotno se pa mora hrbet dvigniti, če se glava sklone (glej pod. 34.) Iz tega vzroka je paša tako koristna za razvoj lepega hrbta, ker mora mlada živina na paši imeti sklonjeno glavo, pri čemer se vzboči hrbtišče. Iz tega vzroka je pa tudi velika nemarnost, če mora mlada živina neprenehoma žreti z iztegnjenim vratom iz previsokih jasli in gar. Previsoke jasli in gare so najboljše sredstvo, da dobi goved v hlevu vdrt hrbet in se vsled tega ne-dostatka znatno zmanjša njena vrednost. Živinorejci! Če hočete torej imeti pravilno vzraslo živino lepe zunanje oblike, zgradite v hlevih primerno nizke jasli in odstranite gare ter jih nadomestite s takimi jaslimi, ki istotako ne dopuščajo, da bi se tratilo seno. Če si hočemo vzgojiti lepo zraslo govedo, ne dosežemo tega samo z dobrimi in dragimi tujimi biki, ampak z umno rejo in pravilnim ravnanjem, posebno v mladosti. Kakšne naloge čakajo naše živinorejce? Vsak živinorejec se dandanes potrudi, da dobi v svoj hlev dobro plemensko žival in pripravljen je tudi izdati večje svote, da ima v svojem hlevu glavo, s katero se lehko ponaša. Pripravilo ga je do tega prepričanje o lepih uspehih pri sosedu, ki je vzgojil lepo plemensko živino, od katere ima precejšnje gospodarske dohodke. Da vlada po deželi za zboljšanje naše živinoreje resnično zanimanje, dokazujejo dnevna vprašanja na družbo, ki naj bi priskrbela temu ali onemu lepega plemenskega bika ali kravo. Osobito podružnico, kakor tudi posamezne občine so se začele zelo zanimati za nabavo dobrih, pristnih plemenjakov. Žalibog, da jim v številnih slučajih družba ne more postreči, ker je danes še veliko pomanjkanje plemenske živine. Ako bode naš živinorejec v bodoče hotel vzreje-vati lepo in zdravo plemensko živino, se mora najprej temeljito naučiti pravilno in racijonelno krmiti. Pri teh besedah bo marsikateri živinorejec oporekal češ : „V svojem hlevu imam že več let čistokrvno pasmo, pa malo sreče imam z njo. Ne razvija se mi tako kakor sem pričakoval od nje, gospodarske koristi te živine niso povoljne itd. itd." Pregovor umnih živinorejcev, da gre pasma živine skozi gobec, je na tem mestu popolnoma upravičen. Pravilno krmljenje živine se z vso pravico lehko imenuje znanost, ki jo pravilno ne morejo opravljati nevešči ljudje. Pri nas se krmljenje prepušča ženskam, pastirjem ali otrokom, ki ne poznajo pravil racijonelnega krmljenja, dočim so v drugih krajih nastavljeni v to svrho poučeni in vešči ljudje. Posledica tega nerazumevanja pri nas je, da se velikokrat sliši živinorejca tarnati, da njegova živina, dasi ima vedno dovelj krme, ne uspeva tako kakor 1 % fcMMfcv 5 !i * J V. W Podoba 34. Wi pri sosedu, ki ima veliko manj travnikov, vzlic temu pa sorazmerno več in lepših glav živine v hlevu. Tega pa ne vidi in ne upošteva, da njegov sosed skrbno krmi sam, štedi na piči, da so pri njegovi živini vedno jasli prazne in ne ostaja seno v njih kakor pri njem. On ne ve, da sosed krmi redno ob istem času, skrbi za redno napajanje in molze vsaki dan ob isti uri in tedaj do čistega. Umna reja živine obstoja ravno v pravilnem krmljenju in skrbnem negovanju. Naš živinorejec mora vedeti, kaj je prebavljanje in presnavljanje v živalskem telesu, pojmovati, kak vpliv ima medsebojno razmerje hranilnih snovi v pokladani krmi, poznati vse vrste krme, njih dobre in slabe lastnosti ter ohranjevanje krme. On mora biti docela poučen o posameznih hranilnih snoveh, kakor o beljakovinah, ogljikovih vodanih (škrobu, sladkorju, tolščobi itd.); on mora pričeti spoznavati, kaj so škrobne vrednote, kako se izračunajo iz pokladane piče razmerja hranilnih snovi v pokladani piči. Dalje mora vedeti, koliko in kakšno korist nudijo posamezne hranilne snovi v pokladani piči po- sameznim vrstam živine, kako se mora krmiti delavna živina, kako molznice, mlada živina in pitana. Vse te osnovne pojme umnega krmljenja živine moramo spoznati, ako hočemo, da nam bode naša živinoreja donašala kolikor mogoče največ gospodarskih koristi in dobička. Poleg omenjenih točk nam je pa potrebno tudi pravilno negovanje plemenske živine; kajti tudi tu se delajo napake, ki ovirajo zdravi in hitri razvoj naše živinoreje. Poprijeti se bode treba temeljite preureditve hlevov, naprav betonskih gnojišč itd. itd. Vse to pa bode veljalo ogromne svote denarja. Od kod pa naj dobi živinorejec denarna sredstva ? Pri nas so se pred vojno le tam izboljšavah hlevi, kjer je prejšnji deželni odbor v to svrho razdeljeval podpore. Lahko bi se na roko prešteli oni živinorejci, ki so iz lastnega nagiba in lastnih sredstev popravljali hleve, betonirali gnojišča in v svoje hleve namestili plemensko živino. Kjer se je sploh kaj delalo, je morala biti podpora! Take podpore so bile res na mestu! A pomisliti moramo, kdaj uredimo in zboljšamo naše kmetijsko stanje, če bodemo čakali na državne podpore za vsakega živinorejca. Torej nam ne preostaja drugega, nego, da si začnemo pomagati sami z lastnimi sredstvi in se ne zanašajmo, da pride kaj od zgoraj. Ne rečem stem, da ne bode nikdar treba trkati na druga vrata, a to naj ostane le izjema; živinorejec išči si podporo v prvi vrsti v svoji lastni podjetnosti in pridnosti in posebno to pri manjših napravah in popravah. Vse te stroške naj krije gospodar iz lastnega gospodarstva. In to bode šele tedaj možno, ko se bodemo začeli temeljito pečati z umno in dobiikanosno živinorejo, katera edina je v stanju, v kratkem času pokriti izdatke in donašati dobiček. ., _ .. ,. r Ciril Pnjatelj. Vinogradništvo na večjih posestvih Spodnještajerske. Prejeli smo dopis vinarskega veščaka Simona Fa-leža iz Spodnještajerske, ki osvetljuje razmere na večjih posestvih povečini nemških posestnikov oziroma zavodov na Spodnještajerskem. Ta dopis zasluži, da se ga objavi, ker nam pojasni marsikatero krivo pot, ki je bila začrtana po osebah, ki nimajo ne pojma, ne veselja za to dobičkanosno panogo kmetijstva. Marsika-• tera napaka se je zgodila, ki se je pripisovala vinarskim strokovnjakom, ki so jo pa zagrešili le nevešči šušmarji v vinarstvu. Gospod Falež piše med drugim: Kar se tiče razširjanja cepljenih in necepljenih direktno rodečih in križanih amerikanskih trt je sicer to svojčas precej priporočevala, „Wiener Wein-Zeitung" kot reklamo za trtnico Telekija na Ogrskem, vendar pa jih je na Štajerskem naročeval le malokdo. Različni mali trsničarji so sicer te vrste cepili, ker so močno rasle. Izključno čiste nasade izabele sem pa našel le v vinogradih graškega škofa, ki jih je dal zasaditi o-skrbnik kaplan Zvveitig, ki seveda kot Nemec ni nikdar bližje poznal trte. Z veseljem mi je pripovedoval, da vino od izabele zelo lehko proda. Jaz pa mislim, da se je to zgodilo zato, ker je bilo za polovico ceneje od drugega in so ga imeli večje množine; saj imajo deset lepih vinogradov v ljutomerskem okraju. Edina strokovna moč teh vinogradov je bil takratni njegov lonar Golob; kakor povsod okoli Ljutomera, zavzemajo prva mesta v vinoreji praktiki, ki bi pa bili zmožni zasaditi v vinograde vrbe mesto trsja. Ta slučaj je še le ^eden izmed mnogih drugih pogreškov, kar se jih na Štajerskem napravi od različnih nestrokovnjakov. Tako je n. pr. lansko leto nek administrator Štifta St. Paul v Mariboru opustil vse škropljenje v vinogradih in posledica je bila, da so postali vinogradi koncem avgusta popolnoma suhi. Dalje je nastavljen pri Stift Admontu v Gornji Radgoni-Ljutomer kot administrator nek Čeh, ki razpolaga tudi z blizu 100 oralov vinogradov. Ta za trto-rejo popolnoma neporaben človek je večkrat pravil, da bi bilo najboljše, če bi dala opatija vinograde po-gozditi. Naravno je, da so bili ti njegovi vinogradi oskrbovani tako po mačehovsko, da niso mogli povoljno roditi. Saj je ta gospod najrajši poslušal nadviničarje, lonarje, najbolj pa viničarke. Da je pri takih posestnikih izključeno, da pravi ekonom, ki ga drže v službi samo na tedne, kaj doseže, se razume samoobsebi. Koliko pa vsled takih nestrokovnjakov trpi vinoreja in kako težko stališče imajo izvežbani ekonomi, ki morajo služiti pod takimi administratorji, nadgozdarji, rentmeistri itd., je jasno. Žalibog, da so vinogradi najboljših leg v rokah takih nesposobnih ljudi. Mislim, da bi bilo za vinarstvo kakor tudi za splošno kmetijstvo velike važnosti, če bi Slovenska kmetijska družba zahtevala na merodajnih mestih, da se postavno nastavljajo v zasebnih kakor v državnih službah le zadostno strokovno izobraženi ljudje in sicer le naši državljani, kakor je to s posebno naredbo že določeno v Čeho-Slovaški republiki. Pri tem bi se moralo tudj paziti, da ne bi vsak Nemec, ki se sedaj izdaja za Čeha, užival take prednosti pred domačimi veščaki. Ali je še sedaj, avgusta, trte škropiti in žveplati? Ako so bile trte maja, junija in julija pravilno škropljene, se navadno meseca avgusta, posebno v drugi polovici, več ne škrope, ker v tem času se ni več bati peronospore. In če tudi na nežnih vršičkih nastopi, nima to nikake zle posledice, ker pri normalnem vremenu in normalnem razvoju so trte do druge polovice avgusta že tako dorasle in poletni poganjki že v toliko dozoreli, da se napadeni deli kar jednostavno odrežejo in iz vinograda odstranijo. Tudi grozdje je v normalnem poletju dotlej že tako razvito, že napol zrelo, da peronospora tudi temu ne more nič posebno škoditi. Vse drugače' je v tem oziru pa letošnje leto. Trtje je vsled izvanredno od spomladi naprej trajajočega, skrajno neugodnega vremena, do sedaj za 3—4 tedne zaostalo. Skoro vsakdanje deževje in prenizka toplota zadržuje dozoritev grozdja, tembolj pa pospešuje glavne bolezni, peronosporo in grozdno plesnobo (oidium). Potrebno bo torej letos povsod, kjer ti bolezni še vedno močno nastopate, še sedaj, t. j. v drugi polovici avgusta vse, grozdje in poganjke dobro poškropiti in požveplati, da se bolezen še bolj ne razširi in da še to, kar se je dosedaj s težavo zdravo ohranilo popolnoma ne uniči. Letos bo treba s trgatvijo zavlačevati, dokler bo le mogoče, posebno, če bo mila jesen, drugače bo grozdje mesnato, malosočno in pridelek — kislica prve vrste. Sedanje šeenkratno škropljenje je neglede na grozdje priporočljivo radi tega, da se ohrani vsaj nekaj zdravega listja na trtah do pozne jeseni, da more vsaj les dobro dozorevati, ker drugače bo trtje, ki izgubi zgodaj vse listje, tudi prihodnje leto slabo odgnalo in slabo obrodilo. Da bi sedaj na grozdje došla galica in žveplo pokvarilo moštni, odnosno vinski okus, se ni bati, ker do dozoritve bo to letos pri tako deževnem vremenu popolnoma izprano. In pa če tudi pride z grozdjem galica in žveplo v kad in z moštom pokipi, to nič ne škoduje, ker se te tvarine itak po burnem kipenju kmalu popolnoma sesedejo. Zadostuje, da se mošt v takih letinah kmalu po burnem kipenju prvič pretoči in odstrani vsa glavna nesnaga. Fr. Gombač. Kmet, ostani zvest svojemu stanu. (Vičanski Škerlec.) Kmetski stan je dandanes v velikih skrbeh zaradi pomanjkanja delavskih moči. Po eni strani ni dovolj delavcev in družine na kmetskih posestvih, na drugi strani pa težijo kmeta težka bremena, neznosna draginja, veliki davki in nesreče pri kmetovanju. Največji sovražnik kmeta pa je nezadovoljnost z lastnim poklicem. S tem sovražnikom se mora naš kmet ostro bojevati, ker mu ta jemlje veselje do dela in ga odvrača od umnega napredka v kmetovanju, s katerim bi si pomagal do boljše bodočnosti. Žalibog, se ta nezadovoljnost vedno bolj razširja tudi med mlajšimi posestniki in jemlje tako njim samim kakortudi njih otrokom veselje in spoštovanje do kmetskega stanu. Prijatelji kmetskega stanu, ki dodobra poznajo ta stan in ga ljubijo, so res lahko žalostni, ko vidijo na pr. da se bogato kmetsko dekle oženi s kakim uradnikom. Uradnik pa naj bo še tako nizke stopnje, ima pri večini kmetskih hčerk večji vpliv nego kmetski fant, ki se z vso odločnostjo poprime dobrega, umnega in naprednega kmetovanja. Da me bodete, dragi čita-telji, dobro razumeli, Vam povem, da kaj takega povzroča kmetskemu stanu hude in neozdravljive rane. Koliko denarja, prometnega kapitala, ki ga kmetijstvo nujno potrebuje, gre s tem letno iz kmetij v mesta, kjer se navadno uporabi deloma za razkošno življenje, deloma v druge namene, ki ne prinašajo kmetijstvu ni-kakega haska. Ni torej čuda, če kmetski stan peša. Pred nekaj desetletji, kolikor je meni znano, je bilo to vse drugače. Takrat si je bogato kmetsko dekle smatralo v čast, če se je omožilo na kmetsko gospodarstvo. Vzrok vsemu temu je, kakor sem prej omenil, nezadovoljnost, ki jo velikokrat povzročajo stariši in vzgojitelji kmetskih otrok. To pravim iz lastnega prepričanja. Slišal sem velikokrat, kako stariši v pričo svojih otrok godrnjajo črez kmetski stan, posebno tedaj, če jih zadene kaka nesreča pri gospodarstvu. Ako morajo kmetski sinovi in hčerke neprestano poslušati, da ni nič hujšega nego biti kmet in da je kmetska gospodinja dandanes sužnja, mora se v srcu takih otrok naravno vzbuditi nezadovoljnost, da začnejo od dne do dne bolj sovražiti svoj poklic. Premalo se pomisli pri kmetih, d i ima vsak stan svoje križe in težave, ima pa tudi veselja in prijetnosti. Prvi pogoj vsakega stanu je zadovoljnost. Posebno vi kmetski stariši! Zelo grešite in škodujete kmetskemu stanu in posebno še sebi, ako izražate svojo nezadovoljnost v pričo otrok. Pripovedujte in pokažite jim rajši svitlejše strani življenja na deželi, v kmetskem stanu, da jim s tem vcepite veselje in ljubezen do domače zemlje, da Vam bodo ostali doma in vam pomagali delovati na vaših kmetskih posestvih. Ravnotako moramo tudi naše otroke učiti in jih vaditi potrpežljivo prenašati vse križe in težave kmetskega stanu in nikar ne obupavati. S tem pa nikakor ni rečeno, naj jih trpinčimo črez mero in prestrogo postopamo ž njimi. Z ljubeznjivo besedo se ponavadi doseže mnogo več nego z najstrožjo kaznijo. Ne smemo jih pa niti razvajati, ne držati jih premehko v hrani in obleki, ampak v primernem redu. Mogoče, da porečeš, kaj ima vse to pri tem opraviti? Da, potrebno je, da tudi to omenim, ker nezadovoljnost ima svoj izvir in začetek v vsem tem. Razun očetove hiše pa ima tudi šola dolžnost v tem oziru vzgojevati otroke tako, da dobijo spoštovanje in ljubezen do kmetskega stanu. Potrebno je, da učitelji večkrat opozorijo otroke na lepo samostojno kmetsko življenje. Pa ne tako, kakor nam je pred 37 leti učitelj v ljudski šoli rekel, če kateri učenec ni znal odgovoriti na kako vprašanje: „Iz tebe itak ne bode ničesar drugega kot konjski hlapec* ali svinjska dekla". K temu bi pristavil, da ravno dandanes, ko se opravljajo poljska in gospodarska dela z raznimi stroji, mora kmetski hlapec biti ravnotako dobro izvežban kakor industrijski delavec ali rokodelec. Vse svoje stroje, orodje in živino, torej velik del svojega premoženja mora gospodar izročiti skrbi, razumnosti in spretnosti svojega hlapca. Razumni in zavedni kmetski hlapci in dekle še dolgo niso zadnji ljudje na svetu. Žalibog, da postajajo taki čimdalje redkejša prikazen. Koliko najboljših kmetskih moči gre s trebuhom za kruhom na Nemško in v Ameriko, kjer v podzemeljskih rovih, v vedni smrtni nevarnosti, brez solnca in v slabem zraku pri hudem napornem delu res več zaslužijo ko doma. Malokdo pa pomisli, da zastonj nikjer nič ne dajo in da morajo večji zaslužek poplačati s svojim zdravjem in prikrajšanim življenjem. In zdravje je vendar največje bogastvo na tem svetu. Kmetski fantje, namesto da silite v tujino, ki Vam gotovo ne nudi tiste zadovoljnosti in sreče kakor domača gruda, izučite se v kmetijstvu! Koliko je velikih kmetij, kjer ne morejo rabiti kakšnega učenega strokovnjaka, ker jim pride predrago. Prav dobro bi pa plačali spretnega hlapca, ki dobro razume vsako delo in se se sam oprime vsakega posla. Zadovoljnost in sreča niste doma v mestih ob velikih zaslužkih, ampak na deželi ob skromnih, ampak neodvisnih razmerah. Še en gospodarsko-kmetijski račun. (Nadaljevanje.) Zadnji »Kmetovalec" je prinesel spis: »Koliko stane kmeta na dan ena konjska vprega". V naslednem pri-občujemo stroškovni račun enega para velov na leto in dan. Omeniti bi še bilo, da je število delavnih dni v letu pri volih nekaj manjše kakor pri konjih, to pa zato, ker se vole ne more rabiti za vsako tisto delo, za katero so konji primerni. Za naše razmere bodemo povprečno šteli 240 delovnih dni. Kot merilo za cene vzamemo istotako razmere pred vojno. Izračunanje volovske vprege na dan: 1 par volov stane.....K 1000 — 1 volovska in vozna oprema . „ 360'— 1. Krma in stelja: 20 kg pese a 1 v ..... K 0 20 16 kg sena a 5 v.....„ 0.80 3 kg močnih krmil a 13 ... „ 0 39 6 kg slame za steljo a 3 v . . „ 018 na dan skupaj . K 1-57 2. Oskrbovanje: na ,eto " " K 57305 Plača hlapcu v denarju ... K 240 — hrana, obleka in obuvalo . . . „ 250-— K 490 — 3. Izdatki za podkovanje.....K 15 — 4. Najemnina za hlev 60l0 .... „ 60"— 5. Amortizacija in vzdrževanje vozne opreme 18•/, od 360 K . . . „ 64-20 6. Amortizacija glavnice za nakup vo- lov, ki se izračuna sledeče: nakupna glavnica.....K 1.000-— po treh letih se prodajo voli za „ 850'— torej znaša letna amortizacija 150 : 3 . . K 50 — 7. Del splošnih gospodarskih stroškov „ 40 — 8. Obresti porabljenih glavnic: za nakup opreme 5°/o od K 360 — K 18 — „ „ volov 5 % od K 1000— „ 50 — obresti tekoče glavnice 7% °d K 1000 — . . . . . . „ 70 - „ 138— 9. Zavarovalnina zoper bol. in ogenj „ T— Letni stroški vprege......1.437 25 Od te svote se odšteje vrednost gnoja 200 q a 30 v....... . „ 60 — Čisti letni stroški znašajo.....K 1.377-25 Na isti način, kakor se izračunajo dnevni stroški pri konjski vpregi, se tudi tu delijo čisti letni stroški skozi število delavnih dni na leto, kar znaša v tem slučaju (1.377-25:240=574) ali okroglo 6-— Kron na dan. __Ciril Prijatelj. VPRAŠANJA in ODGOVORI. S« na kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na slov. kmetijski družbe kranjiko ali na uredništvo .Kmetovalca*. ie načelno odgovarja le » .Kmetovalcu*. Odgovori, ki (o splošno poučni, se uvrste med »Vprašanja ln odgovore*, na ostala vprašanja «e pa odgovarja pismeno, če Je priložena znamka la odgovor. Odgovarja ae edinole na vprašanja, ki «o podpisana a celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki ao zaznamovana le z začetnimi črkami, ae vržejo v koš. V .Kmetovalcu* ae pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo Ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno ae v vsaki številki odgovori le na tiata vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista: na pozneje došla vprašanja ae odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj ieli odgovora na kako kmetljsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki nleo kmetijsko - gospodarska, ■e ne odgovarja v ,,Kmetovalou", ampak le pismeno, 8e Je pismo priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki aeveda morejo biti le aplošne vaebine, kajti uredništvo ne more poznati vaeh,* včasih zeir »ažnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva Vprašanje 93. Imam 30 kg lanenega prediva in bi ga rad oddal predilnici, da bi iz njega napravila platno. Vprašal sem že v predilnici v Tržiču, ki mi je pa odgovorila, da tvornica podeluie izključno le bombaž. Katera predilnica v Sloveniji podeluje predivo iz lanu? (S. D. v sv. P.) Odgovor: Naše predilnice so vse tako prirejene, da tkejo le iz inozemstva uvoženi bombaž. V Sloveniji pa še do danes nimamo tovaren, ki bi iz prediva izdelovale platno. Predivo smo deloma pošiljali izven dežele, večino pa so domači tkalci podelali doma za domače platno. Sicer se je v zadnjih letih pred vojno pridelovalo od leta do leta manj, šele vojna in pomanjkanje perila je prisililo naše kmetovalce, da so se zopet spomnili tega domačega pridelka. Ako bi radi imeli dobro domače platno, Vam svetujemo, da se obrnete na enega domačega kmetskega tkalca, ki se peča s tem obrtom. Platno izdelano od domačih tkalcev, je veliko trpežnejše od tvorniškega. Kolikor je nam znano, se pečajo v Št. Rupertu na Dolenjskem in v Begunjah pri Lescah še nekateri kmetje s tem obrtom. Obrnite se na županstvo omenjene občine, ki Vam bode radevolje s priložitvijo znamk za odgovor, sporočilo naslov tkalca. Tudi cene lahko poiz-veste potom županstva ali pri tkalcu samemu. Obenem pa prosimo vse one, ki jim je znano bivališče domačih tkalcev, da sporočijo njih naslove kmetijski družbi. P-j. Vprašanje 94. Pečam se s kunčjerejo in držim kunce v posebnih hlevih in prostorih. Vzlic redni postrežbi mi mladiči ginejo in sicer najbolj v starosti od 6 do 8 tednov. Poginoli kunci imajo velika čreva in želodec, na jetrih pa belkaste mehurčke. Kako se zdravi bolezen kuncev na jetrih in drobu? (I. M. v M.) Odgovor: Vaši kunci so zboleli na kokcidijozi. Tako se imenuje ta bolezen, ker jo povzročajo takozvane kok-cidije, to so zelo mala živa bitja, ki se jih s prostim očesom seveda ne vidi, ker so le na tisočinke milimetra velike. Te male živalice vsebuje večkrat sveža krma, ki se kuncem poklada in na ta način se ti okužijo. Najde se jih pa v velikih množinah tudi v blatu bolnih ali včasih tudi pri navidezno zdravih in v tem slučaju odraslih kuncih. Kok-cidije ene vrste se hitro množijo v jetrih, neke druge vrste pa posebno v črevih, kjer povzročujejo one belkaste pike in vnetje. V navedenih mehurčkih se najde nakopičenih na miljone teh bitij. Mladi kunci so proti tej bolezni zelo občutljivi in, če so se enkrat okužili, navadno vsi poginejo, dočim odrasli kunci le malo ali sploh ne zbolijo. Zdravila zoper to bolezen ni, skrbeti se mora edino zato, da se obvaruje živali te bolezni. Priporočamo Vam torej, da se ravnate po sledečem navodilu: ne krmite mladičev do zime s svežo zeleno krmo, temveč le z dobro vležanim senom, peso, ki ste jo obrezali in z drugo podobno krmo. Ako mladiči dobijo samo suho krmo, jim dajte vsak dan čiste sveže vode, najbolje izvirno vodo. Umijte večkrat korita z lugom in jih posušite na solncu. Razkužite, ko ste ločili zdrave kunce od bolnih in sumljivih, hleve z vročim lugom in jih večkrat dobro pobelite z apnom. Pri tem morate seveda tla dobro očistiti in sploh skrbeti za snago. — Poginjene kunce morate takoj odstraniti in jih na primernem prostoru globoko zakopati. __Vet. A. S. KMETIJSKE NOVICE. Promet S konji. V zadnjem času so razni prekupci nakupili na sejmih veliko število konj ter jih gnali v različne kraje, zlasti pa na Koroško, ne da bi si priskrbeli predpisanih odpremnih izkaznic. Posledica je bila, da so se tem prekupcem zaplenili konji ter posamezniki kaznovali z občutno globo. Trgovci in kmetovalci se opozarjajo, da si v smislu obstoječih določil preskrbijo za vse vrste konj, ki so namenjeni za trgovski promet, vedno od-premne izkaznice, ki jih izdaja odsek za prehrano v Ljubljani. Stanje vinske letine v Sloveniji v juliju je bilo srednje. Toča se je pojavljala vsak čas v kakem kraju, pa vendar dosedaj ni še povzročila škode v večjem obsegu. Trta je letos nastavila manj zaroda kot navadno v srednjih letih; cvet je nastopil pozno (šele koncem junija) in je vsled neugodnega, deževnega hladnega vremena trajal dolgo. Grozdje je zaostalo v razvoju. Nekatere vrste trt, n. pr. žlahtnina, laška graševina, rulandec kažejo malo grozdja. Peronospora in oidij močno nastopata; kiseljak dela občutno škodo. M. Na zimski gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s /J. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 15. oktobra t. 1. do 15. aprila 1920. V zavod se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti vsaj 16 let stare, je vlagati do io. saptembra t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Repnjah, kjer se dobe tudi vsa potrebna nadaljna pojasnila. Uvoz potrebščin za industrijo, obrt in kmetijstvo. Generalna direkcija carine v Beogradu je izdala naslednjo naredbo, ki omogočuje dobavo in uvoz potrebščin za industrijo, obrt in kmetijstvo iz vsega inozemstva, torej tudi iz nam neprijateljskih držav. Ker je ta naredba posebne važnosti za naše kmetijstvo, jo objavljamo tukaj v vednost naših udov. Izhajajoč iz stališča, da je obnovitev pridobitne moči države, umevana v tem smislu, da se ustvarijo čimprej vsi neobhodno potrebni pogoji za najobsežnejšo produkcijo in razvoj narodnega dela — ena izmed glavnih naših nalog, ki se ji mora posvečati vsa potrebna pažnja — je brezpogojno potrebno, da se v vsakem oziru kolikor le mogoče ustreže potrebam industrije v najširšem pomenu besede, potrebam poljedelstva in sploh vsakišnega narodnega dela, ki služi produkciji. Nikake odredbe, ki omejujejo trgovino, ne smejo biti povod, da bi se oviralo narodno delo v najširšem pomenu besede ter s tem povzročilo zastoj prostega razvoja in napredovanja ; to pa posebno vsled tega, ker so v današnjih, še nenormalnih mednarodnih gospodarskih odnošajih glede na druge naše interese potrebne gotove omejitve, ki samo povečavajo težkoče za uspešno obnovo pridobitnosti države. Odrejena prepoved trgovanja z neprijateljskimi državami se torej ne sme tolmačiti v tem smislu, češ da bi se ne smeli uvažati iz teh držav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomožni materijal za proizvajanje ter potrebne surovine, v kolikor bi jih ne bilo v državi, marveč se morajo upoštevati v prvi vrsti prejšnje razmere in položaj, v katerih so se nahajala industrijska podjetja v gotovih naših ozemljih, dokler je obstojala bivša avstro - ogrska monarhija, v katero so spadala. Vsled tega sem na temelju člena 273 carinskega zakona sicer pustil še nadalje v veljavi odredbe glede omejitve trgovine z neprijateljskimi državami, vendar pa določil, da se dopusti uvoz : za dele strojev, za ves pomožni material za produkcijo ter za potrebne surovine, v kolikor jih v državi ni dobiti, če jih uvažajo industrijci sami za potrebo lastnih podjetij, ne glede na to, odkod so se uvozili in po katerem potu so prišli. Da se to pravilno izvrši, je treba, da si vsak industrijec, ki potrebuje uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbi potrdilo svoje industrijske zbornice, v katerem mora biti označeno, s katero panogo produkcije se bavi. Razven tega je za vsak posamezni primer uvoza doprinesti potrdilo industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti za obrat te industrije potrebni; ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom enkrat za vselej potrdi. Pri uvozu potrebnih surovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materijala za to svrho je tudi predložiti uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije kot dokaz, da se dotični predmeti v našem kraljestvu ne morejo nabaviti. Sicer ni potrebno za uvoz nikako drugo odobrenje ali dovoljenje. Uvoz polje- delskih in rokodelskih priprav in orodja, bodisi, da jih uvažajo posamezniki, ki se pečajo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi, da jih uvažajo njihove zadruge in druge organizacije, je ravnotako dopusten brez ozira na države, iz katerih ti predmeti prihajajo. Na ta način smejo industrijci, kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in to tudi po poteh, ki bi bili zatvorjeni za trgovino, samo, če jih sami uvažajo Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so izčrpane zaloge domačih sladkornih tovaren in zadostujejo dovozi iz inozemstva le za neposredni konzum, se letos ne bo delil peseben sladkor za vkuhavanje sadja. Tozadevne prošnje so brezpredmetne in se ne bodo reševale. Odsek za prehrano Slovenije. Razdelitev mineralnega olja. Iz Poljske sta dospela kot prva pošiljatev dva transporta različnih mineralnih olj. Ker je bilo ogromno število prosilcev za to blago, je odsek za prehrano pri razdelitvi tega kontingenta pritegnil zastopnike vseh prizadetih strok in sicer zastopnika kmetijstva, montanističnih obratov, trboveljske pre-mogokopno družbe, južne in državne železnice, obrtne in trgovske zbornice ter avtoreferenta. Došli kontingent se je razdelil popolnoma in sicer tako", da je krita najnujnejša potreba posameznih obratov. Posameznim prosilcem se dostavijo neposredno po pošti nakaznice, na katerih je zaznamovana odkazana množina ter tvrdka, pri kateri dobi isto. Vsako nadaljno dopisovanje na odsek za prehrano kakor tudi tozadevno posredovanje naj se opusti. Kakor hitro bode na potu nova pošiljatev. se prizadeti krogi pravočasno opozorijo, da javijo svoje potrebe. Odsek za prehrano Slovenije. DRUŽBENE VESTI. Družbeni predsednik g. Andrej Kalan-stolni prošt. Gospoda prelata Kalana, predsednika Slovenske kmetijske družbe, je papež imenoval za prosta stolnega kapitelja v Ljubljani. Kanonična umestitev novoimenovanega prošta se je izvršila v stolnici v soboto dne 9. t. m. — Ljubljanski škof je prelata Kalana takoj po smrti rajnega prošta predložil vladi kot svojega kandidata. A po zaslugi tedanjih vodečih mož v Ljubljani je dunajska vlada z raznimi pomisleki zavirala imenovanje neljubega ji kandidata, dokler ni prišel polom. Nato je Narodna vlada predlagala nunciju sedanjega prošta. — Uradništvo Slovenske kmetijske družbe se je dne 7. t. m. poklonilo velečastitemu gospodu proštu in mu iskreno čestitalo k visokemu odlikovanju, ki ga je postal deležen po svojih zaslugah. — Želimo mu, da še mnogo let zaseda to visoko cerkveno mesto ! Gospodu proštu Andreju Kalanu so se dne 7. avgusta t. 1. kot načelniku poverjeništva za kmetijstvo poklonili predstojniki uradov in odsekov tega poverjeništva ter mu čestitali k imenovanju za prošta. (Nadavljevanje družbenih vesti v inseratnem delu.) URADNE VESTI Slovenske kmetijske družbe. Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. S 6. oktobrom 1919 se otvori osemnajsti tečaj gospodinjske šote, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (roč no in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh za vse za sedaj 180 K. Za slučaj preuredbe valute, se bo med letom določila mesečnina, primerna tedanji nakupni vrednosti denarja. Vsaka gojenka naj vzame seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: Vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnjakrila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žipnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perila za posteljo: dva para rjuh in dve stari pre vleki za blazine, 4 brisače, 3 servijete. Če ima katera več obleke, jo tudi lehko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačaj« vse stroške; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim naložb ter, da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, z navedbo, kakega stanu so starši in kakšen je njih sedanji glavni poklic, naj se pošljejo * vsaj do 15. septembra 19x9. Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bode oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1919. Glavni odbor Slovenske kmetijske družbe. Predsednik: Kalan 1. r. Tajnik: inž. R. Lah 1. r. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Šmarjeti, ki bo dne 17. avgusta po prvi službi božji v kaplaniji. SPORED: 1. Poročilo načelstva ; 2. računi za leto 1918 ; 3. volitev zastopnikov za družbeni občni zbor; 4. slučajnosti. Ivan Perko, t. č. načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice slov. kmetijske družbe v Škofji Loki, ki se vrši dne 24. avgusta 1919 ob 10. uri dopoldne v dvorani izobraževalnega društva. SPORED: 1. Volitev odbora ; 2. volitev dveh delegatov za občni zbor Šlov. kmet. družbe ; 3. slučajnosti. Pri preslabi udeležbi se sklicuje pol ure kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Škofja Loka, dne 11. avgusta 1919. Načelstvo. Vabilo k izrednemu občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe na Brezovici, ki bo dne 24. avgusta 1919. zjutraj po prvi sv. maši v Katoliškem Domu na Brezovici. SPORED: 1. Poročilo načelstva; 2. volitev odbora; 3. volitev delegata za občni zbor Slovenske kmetijske družbe ; 4. slučajnosti. Na Brezovici, dne 1. avgusta 1919. ________Načelništvo. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe v Sori, ki bo dne 31. avgusta 1919 po prvem opravilu v ljudski šoli v Sori. SPORED: 1. Poročilo načelnika ; 2. volitev zastopnikov za občni zbor SlovensVe kmetijske družbe ; 3. slučajnosti. Na Sp. Senici, dne 3. avgusta 1919. Fr. Mihove, t. č. načelnik. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe ! na Krškem, ki bo dne 7. septembra 1919 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Janeta — Hotel Gregorič. SPORED: 1. Poročilo; 2-. volitev načelnika in odbornikov; 3. volitev 2 delegatov za družbeni občni zbor; 4. nasve i. Pri preslabi udeležbi se sklicuje drugI občni zbor ob 11 uri, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Krško, 8. avgusta 1919. Načelstvo. Vabilo k občnemu zboru kmetijske podružnice v Dobrovi pri Kropi, kise vrši v nedeljo dne 24. t. m. po popoldanski službi božji v tamošnji šoli. SPORED: 1. Poročilo načelnika; 2. pregledovanje računov; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti. Dobrava, dne 5. avgusta 1919. F. Pogačnik, t. č. načelnik. Ponudniki in kupGi plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redno objavlja vse one lastnike plemenske živine, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse one kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem in kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. Priglašatl je nakup In ponudbo vseh vrst moških In ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglasllec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, Število Itd. Nappodaj : Bika - montafonca, 2 leti starega, proda Hermann Goli, Velenje, (Štajersko). Dva mrjaščka in dva prašička, po 3 mesece stare, križane pasme (jorkširške svinje in heševski merjasec), proda Lojze Kolenc v Zagorju ob Savi. 200 plemenskih OVC in ovnov, solčavske velike pasme 5 mesecev do dve leti stare, ima naprodaj Živinorejska zadruga v Solčavi na Štajerskem. Cene pa dogovoru. iE KONJEREJEC. S Uradno glasilo samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. Uredniška priloga 15. štev. »Kmetovalca" 1. 1919. Gojenje kopit pri žrebetih. Če naj iz žrebeta zredimo dobrega konja, moramo poleg vsega drugega že iz prvega pričetka obračati skrb tudi na kopita. Ko žrebe pride na svet, prinese s seboj na kopitnem podplatu precej debelo roženo plast, ki naj se nikar umetno ne odstrani, kakor se čestokrat dogaja, temveč naj se pusti, da sama odpade, oziroma se obrabi. Ozka, strma in visoka kopita dobe konji, ki so kot žrebeta morali veliko hoditi po zelo trdih tleh, poševna in široka kopita pa tisti, ki so hodili po mehkih, vlažnih ali močvirnih tleh. ne porezujejo, da bi izgledala manjša in lepša. Posledica premočnega prirezovanja je navadno neka čudna in občutljiva hoja. Poševna in široka kopita naj se nikdar ne porezujejo, kvečjemu ozka, visoka in strma. Če se kopito razkolje, potem naj se kopitni rob skrbno naokroglo obreže in nad razpoko naj se počez vžge primerno globoka črta, kakor kaže podoba 41., da se razpoka ne razširi proti gornjemu delu. Najbolje je podplat in strelo kolikor mogoče malo rezati. Kopitne strele ni nikdar slabiti s porezovanjem. Če se pri žrebetih, ki se vzrejajo večinoma v hlevu (kar je seveda slabo), zapazi, da se delajo na podplatu in zlasti na beli črti razpoke in jamice, potem je to skrbno očistiti, izpraskati in vse globine zamazati z Napačne kopitne oblike so večinoma posledica slabo postavljenih nog, vendar se pa tudi dogodi, da slaba in napačna kopita dajo povod nepravilnostim na nogah. Iz tega sledi,> da slabo zraslih kopit ni zanemarjati. Če se žrebeta večinoma 'po ves dan pasejo, potem porezo-vanje kopit ni ravno potrebno, kajti nekaj roba se obrabi in drug prirašča. Če imajo torej žrebeta priliko, da se neovirano in zadostno gibljejo na planem, potem zadostuje, da jim kopita pregledamo vsakih osem tednov in po potrebi popravimo napačno zrasla. Če je prstna kopitna stena predolga, kakor kaže podoba 35., in je vsled tega kopitni člen prestegnjen, pri čemer klo-nilne kite veliko trpe, potem je prstno steno pri ab porezati, da kopito dobi obliko, kakor jo kaže podoba 36. Če je peta predolga (pod. 37.) se ta poreže pri c d, da kopito dobi pravo obliko (pod. 38.) Včasih je prstna stena obrnjena v notranjo stran (pod. 39.) in v tem slučaju se poreže, kakor kaže črta e/, da se zravna kakor kaže podoba 40. Pozimi je kopita večkrat pregledovati in sicer vsaj vsake tri tedne. Kopita naj se pa zato nikdar preveč X Podoba 41 Vžgana črta ob koncu kopitne razpoke. lesnim katranom (kolomazom). Če žrebeta redkokdaj pridejo iz hleva, naj se jim kopita pogosto spirajo z mrzlo vodo. Medstrelno jamico in jamici, ki sta na vsaki strani med strelo in kotnima zagoz-dama, je pri spiranju zdrgniti s kako trdo ščetjo. Če žrebe nima prilike, da bi se gibalo na planem, vpliva to zelo slabo na kopito, ker se strela ne krepi, kopito raste na široko in rog izgubi prožnost. Da se žrebeta pravočasno privadijo [na oskrbovanje kopit, zato jih je že od mladega privajati na vzdiganje nog. Pri tem delu je potrebna potrpežljivost in previdnost. Nikdar naj se ne skuša uporno žrebe premagati s silo na sirov način. Najprej je skušati nogo dvigniti z lepim prigovarjanjem, in če žrebe uboga, naj se obdaruje s koščkom sladkorja, malo ovsa itd. Če se je žrebe privadilo nogo malo dvigniti, potem naj se jo skuša dvigniti še više ter nekaj časa držati dvignjeno. Hitro naj se žrebe ne prijema za nogo, ker bi ga utegnilo ostrašiti. Božanje in čehljanje vzbuja pri žrebetih vedno prijeten občutek. Nog ni nikdar previsoko dvigati ali zvijati, ker to boli in vzbuja upornost; žrebeta vsled tega lehko postanejo bojazljiva in neza- Podoba 37. Previsoka peta. Podoba 38. Skrajšana peta, kopito in člen stojita pravilno. a Podoba 35. Predolga"kopitna stena, vsled tega slabo stališče kopitnega člena in kopita. Podoba 36. Skrajšana kopitna stena, kopitni člen in kopito stojita pravilno. Podoba 40. Popravljena prstna stena stoji pravilno. Podoba 39. V notranjo stran obrnjena prstna stena. upna. S premočnim dviganjem in vklonjevanjem nog se lehko tudi členi pokvarijo. Zelo je tudi priporočeno žrebeta zgodaj privaditi na uzdo in na prepeljevanje. Pridobitev dobrih plemenskih žrebcev. (Konec.) Komisija, sestoječa iz žrebčarniškega živinozdrav-nika in častnika, si je izbrala v kobilarnah s/4 letna moška žrebeta, ki so po svoji vnanjosti bila neoporečna. Ta so se potem pri vzrejevalcu samem oddelila, zadostno krmila zlasti z ovsem in primerno pregibala. V drugem in tretjem letu je smela komisija one žrebčke, ki niso kaj posebnega obetali, izločiti, ostale pa je morala država po preteku treh let prevzeti. Na ta način si je zagotovila ogrska vlada veliko število dobro vzre-jenih in zelo sposobnih plemenjakov. 4.) Da se vzbudi zanimanje za konjerejo tudi pri onih posestnikih, ki se pečajo ž njo v manjšem obsegu, bi bilo priporočljivo, nakupovati tudi pri teh 8/i letne žrebčke, potomce izbornih kobil in državnih žrebcev. Te bi bilo pa treba vzrejevati v lastnih žrebe-tiščih, jih dobro krmiti z ovsom, eventualno z dodatkom malih množin fižolove — bobove — moke in s senom, ter jim dati priliko zadostnega gibanja, da se primerno okrepijo in razvijejo za njih poznejšo uporabo. Vendar pa trdim iz lastne izkušnje, da bi od teh žrebet dobili le 30—35 °/„ sposobnih plemenjakov, ostala bi se morala skopiti in odprodati; seveda bi se na ta način pokril le del stroškov njihovega vzre-jevanja. Na podoben način, kakor omenjamo pod točkama 3. in 4., bi si mogli priskrbeti naraščaj mrzlo-krvnih žrebcev. Samoobsebi umevno, bi moralo biti tako žrebetišče v bližini kakega državnega živinozdrav-nika, ki bi isto nadziral in v slučaju bolezni bil takoj pri rokah; za nadzorstvo v hlevih in na pašnikih, ter pri krmljenju in oskrbi bi zadostoval starejši podčastnik — podkovski mojster — z nekaj možmi. Če se odločimo za načine, omenjene pod točkami 2., 3. in 4., bi si mogli iz lastnega, neodvisno od inozemstva, priskrbeti potreben plemenski naraščaj. Na vsak način pa se moramo skrbno ogibati glavne napake, ki jo je zagrešila bivša avstrijska vlada, ki je povečini skrbela le za konje, ki so služili le športu, bodisi jezdnemu, bodisi dirkaškemu; za vzrejo težjih in za poljedelstvo pripravnih konj pa vodilne osebe niso kazale niti zmisla, niti zanimanja. S takim vzre-jevanjem bi nikakor ne dosegli svojega cilja, vzgojiti si trdno, zanesljivo pleme, ki bi že na zunaj kazalo enoten značaj. Končno bi še odločno svaril pred nakupom in uvozom amerikanskih žrebcev, in sicer edino zaradi nezanesljivega podedovanja lastnosti glede vnanjosti. Kdor je imel priliko doživeti toliko razočaranj in videl toliko nezadovoljivega potomstva amerikancev, kakor jaz v kobilarnah Kesthely, Faisz in Fahrfeld, mora v tem oziru postati črnogleden. Toda tudi v mnogih manjših zasebnih kobilarnah na Ogrskem sem imel priliko opazovati to negotovost v podedovanju, tako, da je večina vzrejevalcev, nezadovoljna z uspehi amerikancev, popolnoma opustila to pleme. Vzrejevanje takih konj prepustimo brez skrbi športnikom in onim, ki jih živi „turf" — ker ti go- spodje nimajo zanimanja za dobrega in lepega, temveč le za hitrega konja, pri katerem imajo potem upanje pri dirkanju doseči svoj cilj — sami pa stremimo za tem, da si vzgojimo reelno in lepo konjsko pleme. Mihael Knafiič, štabni nadživinozdravnik v p. Ravnanje s kobilami in žrebeti po porodu. Žrebe mora kmalu po porodu krepko dvigniti glavo in skušati postaviti se na noge. Če se pri tem žrebe okretno obnaša, je to znak krepkega ustroja telesa in upanje, da se bo žival dobro razvijala. Večkrat pa pridejo žrebeta na svet nekako polmrtva, oziroma dihajo le slabo. V takih slučajih jih je treba drgniti po rebrih, da pospešimo delovanje pljuč. Primerno je tudi položiti žrebe na hrbet, zgrabiti ga za prve noge, povleči jih od prsi proč in jih zopet potiskati nazaj, da se pospeši umetno dihanje. Ima li žrebe na gobcu in nosu penasto slino, se mu jo mora s čisto cunjo obrisati. V začetku, ko se skušajo žrebeta postaviti na noge, se večkrat prevrnejo, toda to ni nevarno, ampak je le v zvezi s prvotno šibkostjo in ne-okretnostjo. Prvo mleko ali mlezvo mora žrebe docela posesati, kajti to ima namen očistiti mu čreva od črevesne smole. To mlezvo mora torej žrebe na vsak način dobiti, kajti drugače je že začetek prebave oslabljen. Po nekoliko poskusih sesanja se že pokažejo učinki te mlezve in žrebe izloči iz sebe črevesno smolo. Mnogokrat se pa zgodi, da žrebe ne more samoodsebe izločiti teh odpadkov in tedaj nastane zaprtje. Pomagamo mu na ta način, da odstranimo z dobro naoljenim prstom te odpadke iz debelega čreva. Če stvar še vedno ne gre v redu, moramo pač uporabiti klistiranje s kamilčnim čajem in oljem ali s pol litrom tople vode, v kateri smo raztopili eno žlico kuhinjske soli. Če pa žrebe dobi bolečine v trebuhu ali se zvijaj podobno kakor pri koliki in je trebuh napet in občutljiv, potem mu damo 50—100 gramov ricinovega olja, 120 gramov lanenega olja in 500 gramov tople vode. Vse to zmešamo skupaj in vlijemo žrebetu v treh obrokih tekom treh ur. Marsikatera mlada, plašljiva kobila ne pusti žrebetu sesati; tedaj jo moramo prisiliti k temu na ta način, da ji položimo nosno zavoro in ji privzdignimo eno nogo. Potem ji operemo vime z mrzlo vodo, da ji stem preženemo žgačkavost in občutljivost iz njega. Da se mlade kobile privadijo sesanju žrebeta, je dobro, ako pred porodom večkrat primemo za seske in jih gladimo. Po porodu pokrijemo kobilo z lahko odejo in jo imamo na toplem. Vendar moramo paziti, da ima dovolj čistega zraka, preprečiti pa moramo vsak prepih. Najprimernejša toplina za take kobile je 15° R. Zgode se slučaji, ko nastane po porodu močno krvavenje. Tedaj moramo vbrizgati v sramnico 5 do 10 litrov mrzle vode, v kateri smo raztopili prej prgišče sirovega galuna. Razentega moramo takoj poklicati živinozdravnika. Mnogokrat izstopi tudi maternica, kar ni vedno brez nevarnosti, ker se izstopivši deli kaj radi vnamejo. Mi moramo torej kobilam zabraniti, da ne iztiskajo maternice, s tem, da jih premotimo s kako dobro krmo, kosom kruha ali sladkorja ali pa z mladičem. Če opazimo pri ležeči kobili, da sili maternica na dan, jo moramo takoj spraviti na noge. Zgodi se pa tudi, da stopi maternica pri hudih poporodnih popadkih nenadoma na dan. V takih slučajih moramo izstopivše dele takoj čisto oprati in razkužiti z raztopino vode in galuna (1 liter vode in 15 g žganega galuna) ter skušati spraviti jih zopet na njih pravo mesto. Prej pa moramo odstraniti vse dele trebila, ki bi se morda držali maternice. Nato vlijemo 10 do 12 litrov galu-nove vode s pomočjo gumijeve cevi v maternico, da se ta v notranjosti primerno zravna. Ko smo na ta način spravili maternico v telo, zašijemo nožnico s 3/* cm širokim trakom. Če se pa iztiskavanje zopet ponavlja, položimo mokre vreče na križ ali pa pustimo, da živinozdravnik vbrizga majhno količino morfija (0'5 gramov morfija in 5 gramov vode) Če živinozdravnika ni v bližini, se moramo ravnati po navedenem navodilu. Najbolje pa je prepustiti vse to delo veščemu živinozdravniku, kajti kobile so dragocene živali, za katerih zdravje moramo pač žrtvovati tudi kaj več. Ko smo spravili trut v kobilo, jo moramo nekaj časa okoli ^voditi, da se pomiri in ne začne zopet iz-tiskavati. Če pa trebilo tekom 24 ur ni prišlo iz nje, moramo na vsak način poklicati živinozdravnika, kajti zaostalo trebilo povzroči lehko zastrupljenje in tudi smrt. Prve dni 'po porodu kobile le pičlo krmimo, da ne povzročimo preobilega in premastnega mleka, ki je pri žrebetih večkrat vzrok driski. Če pa opazimo take nedostatke, potem odtegnemo kobili ves oves in ji mešamo med seno nekaj slame. Mnogokrat je tudi potrebno, da kobilo večkrat izmolzemo in pustimo žrebe sesati le v določenih obrokih. Če ima kobila premalo mleka, potem jo krmimo s tečnejšo klajo in z ovsom ali pa tudi z drugim zrnjem. Po osmih dneh dobi lehko kobila svojo navadno krmo, na vsak način pa mora dobiti dovolj ovsa, kajti dojenje mladiča zahteva tečnejšo krmo, da žival ne izgubi na svoji telesni teži. Staja za žrebe naj bo čista in suha. Posebno se moramo varovati pred vlažno ali mokro steljo, kajti ta povzroča pri žrebetih drisko in črevesne bolezni. Če se kobile premalo gibljejo, nastane pogostokrat po porodu vnetje vimena in to posebno tedaj, če kobile tečno krmimo. Tedaj moramo kobile večkrat voditi na prosto, da se nahodijo, skrčiti jim krmo in jih večkrat izmolsti. Vneto vime drgnemo z glicerinom ali s svinčeno mažo. Zdrave kobile pa ne potrebujejo nikake posebne oskrbe. Ako žrebeta dobe uši, tedaj jih ponovno zmivajmo z 1 »/„ kreolinovo raztopnino (10 g na 1 / vode) in sicer jih odrgnemo z gobo, namočeno v tej raztopnini in nato pogladimo s krtačo. Lažje in uspešnejše delo pa imamo, če jih prej ostrižemo, samo paziti moramo, da se žrebeta pri tem ne prehlade. Dobro je žrebetom grivo na kratko pristriči, ker dobi ona potem krepkejšo rast. Vzreja žrebet. Da vzredimo zdrava in krepka žrebeta, jim moramo nuditi priliko, da se precej gibljejo na prostem, seveda pa moramo tudi paziti, da se pri tem ne pre- hlade. Novorojena žrebeta na pr. še ni veliko spuščati na prosto. V takem slučaju je bolje, če kobilo počasi vzunaj semtertja vodimo in pustimo žrebe za njo skakljati. Mlada žrebeta ne smejo priti na dež; kajti koža mladih žrebet se jako nerada posuši in zato je takoj nevarnost, da se prehlade. Prve štiri tedne kobil ni vpregati, vsaj ne za kako dalje trajajoče delo zato, ker se pri daljšem delu nabere v vimenu preveč mleka in če potem pripustimo k njemu že lačno žrebe, se ga napije več kot ga je njegov želodec v stanu prebaviti in dobi vsleg tega drisko. Nič pa ne škoduje, če vpregamo kobilo vsak dan za kako kratko in lahko d^lo, ki traja na pr. dopoldne in popoldne po 1—2 uri. Pozneje, po kakih 6 tednih, ko začne žrebe poleg mleka uživati tudi drugo krmo, pa že lahko vporabljamo kobilo za težja in dalje trajajoča dela. Še bolj neugodno kot težko delo pa vpliva na mleko in s tem posredno na zdravje žrebeta slaba, pokvarjena krma ali pa, če se kobila prehladi. V odsotnosti kobile začnimo žrebetu kmalu pokladati zdrobljen oves in mehko seno. Po tem so žrebeta krepkejša in dobijo trdnejše okostje. Pri tem pa je seveda tudi paziti, da jim ne pokladamo v previsoke jasli, da ne dobe vsled tega vdrtih hrbtov. Ako hočemo vzrediti prav krepko žrebe, ga moramo pustiti pri kobili najmanj 4—5 mescev. Ako ima kobila premalo mleka ali pa, če je poginila in če žrebeta ne moremo puščati k kaki drugi doječi kobili, tedaj ga moramo napajati s kravjim mlekom. Ker pa je kravje mleko za žrebe težko prebavljivo, ga moramo za polovico mešati z oslajeno vodo. Jako dobro je, če temu pridajamo nekoliko raz-kuhanega lanenega semena. Žrebe se na napajalnik kmalu navadi, paziti pa seveda moramo, da je napajalnik vedno čist, da ne kišejo v njem mlečni ostanki, ker se vsled tega mleko v napajalniku skisa, kar zopet lahko povzroča pri žrebetu drisko. Včasih moramo žrebe prej odstaviti; n. pr., če jame kobila'zgubljati mleko ali pa je vsled kake bolezni zelo oslabela. Zgodi se pa tudi, da kobile vsled dojenja popolnoma oslabe in v takem slučaju ne kaže drugega kot da začnemo žrebe odstavljati. Ravnotako je treba žrebe predčasno odstaviti, ako postaja vsled njegovih zobov sesanje za kobilo neznosno. Odstavljati je tako-le: Žrebe je spraviti v kak drug hlev tako, da kobile ne vidi in če mogoče v tako oddaljen hlev, da je tudi ne sliši; v začetku ga je po 3 krat, pozneje pa že le po 2 krat na dan pripuščati k kobili. Med tem pa ga je samega puščati na prosto, mu pokladati sena, ovsa in zdrobljenega ječmena in ga tudi pomalem napajati z vodo. Pozneje ga je samo čez noč pustiti pri materi in končno popolnoma ločiti. Če žrebe med odstavljanjem zboli, tedaj ga je seveda še nadalje pustiti pri kobili in počakati z odstavljanjem, da si opomore. Ko smo žrebe odstavili; kobile ni treba molzti razun, če se na vimenu pokažejo otekline; sicer pa je treba kobili le par dni slabše krme pri napornem delu in mleko vsahne. Zgodi se tudi, da kobilam, ki so že žrebetile, stopi leto pozneje mleko v vime, ne da bi bile breje. To je že marsikoga goljufalo, da je iz tega z gotovostjo sklepal, da je kobila breja. Odstavljena žrebeta moramo dobro krmiti z ovsom in dobrim senom, pridajamo pa tudi lahko nekoliko ovsene slame in rezanice. Oves je sprva po-kladati zdrobljen. Ponekod krmijo odstavljena žrebeta tudi s kravjim mlekom, razredčenim z mlačno vodo ali pa pi-njencem. Vsekakor jim kaj takega, ako niso nato navajena, naenkrat ni veliko dati. Ovsa jim je sprva dajati po dva kg na dan, a do konca prvega leta jim lahko priboljšamo na vsakdanje 4 kg ovsa in 3 — 4 kg sena. Tretjino, tudi polovico ovsa lahko nadomestimo s slad-nimi kalmi, ki jih pokladamo poparjene ter z rezanico zmešane. Ravnanje z žrebeti pozimi. Hitra sprememba vremena v jeseni in v zimi' dalje neugodne deževne in mrzle vremenske razmere, ki silijo žrebeta, da morajo dolgo dobo ostati v slabih, malo prezračenih hlevih, povzročajo pri enoletnih žre-betih pogostokrat bolezni, ki jih naposled uničijo. Posebno smolika, vnetje v vratu, želodčni in črevesni katar in tudi malokrvnost ter vodenica, so najnavadnejše bolezni, na katerih pogine največ žrebet v ti dobi, ako jih ne držimo pravilno. Prva zima je pač za žrebeta najnevarnejši čas, ker so tedaj zelo dovzetna za navedene bolezni. Zato jih treba utrditi že poleti in ta-korekoč pripraviti jih za zimo, predvsem pa jih je treba dobro krmiti z ovsom, kajti čimbolj so živalce utrjene z ovsom, bi rekel opitane, tem bolj kljubujejo zimi in raznim boleznim. Če hočemo, da nam žrebeta prvo zimo srečno prestanejo, potem moramo vpoštevati sledeča navodila: Poleti in jeseni utrdimo žrebeta na prostem, moramo se pa vendar držati pri tem gotove mere. Žrebeta vodimo škodljiv, še v večji meri šibkim in neutrjenim živalim. Rabljena, umazana, smrdljiva stelja v bližini žre-betišča je zelo škodljiva za zdravje teh živali. Hlev naj bo svetel. Pretemni hlevi povzročajo bolezni na očeh. Ležišče naj bo suho in snažno. Najprimernejša je rezana slama ali tudi šota s tanko plastjo dolge slame. Žrebeta krmimo najprimernejše po petkrat na dan. Krma jim bodi posebno oves, dobro seno, ne konjina, in nekaj rezanice. Napajajmo jih s čisto nepremrzlo vodo. Male množine soli in sicer štiri do petkrat na teden po žlico, vplivajo posebno ugodno na razvoj žrebet. Če se tako ravna z mladimi žrebeti in se jih polagoma utrdi, prav lahko prenesejo zimo. Tako utrjene živali, ki so dobile tekom poletja t. j. v svoji prvi mladosti dovolj ovsa, veliko lažje prenesejo smoliko in druge bolezni, katerim so podvržene. Če si hočemo torej vzgojiti dobre, zdrave, krepke plemenske živali ali konje sploh, jih moramo v prvem letu dobro krmiti in utrditi. Drugače se lahko zgodi, da je ves naš trud brezuspešen. Ljubezen do konj. Med vojno so se prodajali vojaški konj:, ki niso bili več za uporabo v vojaške svrhe, na javnih dražbah. Na eni takih je prišlo mnogo konj do oddaje. Konj se je vrstil za konjem, vodili so jih v krogu in zdražili enega za drugim, dokler ni vsak našel svojega kupca. Bliža se konec dražbe. Le malo konj je še na razpolago. Tedaj se približa mož k voditelju dražbe, ves je razburjen in nekaj mu pripoveduje. Nato stopi z dvema konjema v krog in z njim vodja dražbe. V kratkih besedah pove navzočim sledeče: „Ta mož, ki je bil z menoj v vojski, je tri leta vozil s temi konji in se je nahajal z njimi pogostokrat v najhujših bitkah. Eden izmed konjev je bil večkrat ranjen. Ta mož se ne more ločiti od svojih konj, s katerimi je prestal tri leta v najhujših borbah za življenje in smrt. Mož je kmetovalec in bi želel obdržati te njemu tako priljubljene živali do njih smrti, ako mu omogočite, da si jih nabavi za primerno ceno. Prosim, da se ne udeležite dražbe." Možu se je videlo, kako mu je bilo pri srcu v tem zanj in za konje usodnem trenutku. Nikdo ni dražil konj in tako je srečen mož z veselim obrazom in hvaležnostjo v srcu odšel s svojimi ljubljenci domov. CJyrstitve SHS državnih žrebcev. Izpremembe. Oddani v zasebno oskrbo: Leopoldu Prašnikar, posestniku in mlinarju v Podlipovici p. Medija - Izlake, žrebec štev. 41 Jadran, dne 9. julija 1.1. Janezu Bastarda v Ljubgojni p. Horjul, žrebec 46 KUM dne 16. julija 1919. Janezu Lecarčič na Logu p. Brezovica, žrebec 405 Asti- Brillant, dne 16. t. m. Ferdinandu Moser v Sp. Muti p. Muta, žrebec 447 Castor-Opus, dne 25. junija 1919. Dqe 16. t. m. na javni dražbi prodana: Žrebec 210 Piston, Žrebec 396 Dietnh II-11. Liceticovan je bil dne 4. julija 1919. v Šalovcih, okraj Ptuj, žrebec 12 Arist. Oddan v zasebno oskrbo: Žrebec štev. 52. Triglav posestniku Ivanu Barle, Naklo pri Kranju, dne 1. avgusta 1919. Žrebca 385 Bodo-Georg je dne 1. t. m. imenovani žreb-čarni oddal. Žrebec 470 Amati-Blas se nahaja od 28. VII. zopet na plem. žrebč. postaji Ig-Studenec. Priprave za skakalno dobo 1920. Skakalna doba za t. 1. je minula in treba bode se pripravljati na prihodnje leto. Konjerejske zadruge, okrajni zastopi, kmetijske podružnice in občine z nekdaj Spodnje-štajerske pokrajine se vabijo, da vse tozadevne želje, to je glede števila žrebcev, pasem, zasebnih oskrbnikov, postaj itd. dobro utemeljeno sporočijo Spodnještajerskemu konjerejskemu odseku Slovenske kmetijske družbe, pošta Ivanjkovci, do 30. avgusta t. 1. Vsi ti dopisi se bodo potem obravnvali pri odborovi seji ter se bode upravičene želje upoštevalo s tozadevnimi predlogi na merodajnih mestih. Konjerejski odsek za Stodnjeitajersko. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec* izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 6 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. laierati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 300 K, •/i »trani 200 K, na «/s strani 100 K, na '/, strani 50 K in na »/„ strani 25 K. Družabnikom 10 •/. popusta. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St.15. V Ljubljani, 15. avgusta 1919. Letnik XXXVI. JSffala naznanila. Za vsako besedo ie naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja. SllIlD nnhs (Jurčke) kupuje po najvišjih cenah Hlllli {J JUG tvrdka M. Geršak & Co., Ljubljana Kongresni, trg 10. 119 ima vedno naprodaj I. Tauler, apnenica, Zagorje ob Savi. 17 Vf VI PILE ŽAGE " " ORODJE " " za vse svrhe najboljše kakovosti priporoča Odon Koulny, špecijalna trgovina jeklenih in tehničnih potrebščin v Ljubljani, Kolodvorska ulica 37. 70 TnnilinP za krmo živini, izborne za med rezanco 11 U |llll B konjem, ima naprodaj po 40 vinarjev kg Sever & Komp, Ljubljana. 195 Mlrtne kupuje H. luckntann, llilUa prej J. Leuza nasl. a Ljubljani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 208 Ova para štev. 43 prodam ali zamenjam za mast. Vprašati je Kolezijska ulica št. 4, I. nadstr. Ljuo-lana. 227 Vrhnje in spodnje modroce, WeCeS2 kuhinjske in spalne oprave priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta (Kolizej). 244 črno in sivo ima za oddati Franc Pogačnik, Ljubljana, 256 Semensko a Dunajska cesta Proda se: Lokomobil, system Wolf - Magdeburg Buckau, vro-čeparni stroj z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimnikom iz pločevine in parnim kotlom 1785 m2 kurilne (oz. vodne) površine, 12 atmosfer nad-pritiska, maximalne moči 75 PS in 240 tur na minuto. Parni kotel, system Bouilleur, 23'5 m2 kurilne površine, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla delan iz Ia Martinovega jekla. Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Kari Pollak, Vrhnika, pismene ponudbe pa naj se pošljejo na naslov K a H L POLLAK Ljubljana. 0i) t Več sto lopat in krampov tijska družba v Ljubljani. Cena po dogovoru. 265 7npllirn 16 mesecev staro, prodam ali zame-(JIbUILU, njam za lepo telico simodolske pasme. Prodam tudi nekaj tračnic za obokanje hlevov ali kleti. KogovSek Franc, Dravlje 58. p. Sent Vid nad Ljubljano. 576 Vrtnarski učenec, šolo, se sprejme takoj pri Al. Korsika v Ljubljani, Vrtača—Bleiweisova cesta št. 3. 277 Cnr|p vsake vrste ima naprodaj Jožef Čižman, so-UUUG darski mojster, Tacen pod Šmarno goro. 278 Riba pincgavske pasme, dobrega za pleme, 2 UlnU, leti starega, zamenjam za brejo telico ali pa za kravo mlekarico. Ivan Šavs, Preddvor št. 18. p. Tupaliče, Gorenjsko. 279 montafonske pasme, čistokrvnega, 11 mesecev starega, proda Frančišek Fajdiga v 280 Sodražici f nnn bnhiln 5 et star0- P"Pravno za izvoš-UEjJd nUUIlU, čeke in za drugo vožnjo prodam; nadalje prodam tudi h/išico z nekaj zemlje v Trbovljah, tik okrajne ceste — vse po dogovoru. Josip Stri " ~ ' troj, Trbovlje. 281 Okrog ZDO lepih plemenskih ovac innoT Solčavske velike pasme, v starosti od 5 mesecev, do dveh let, ima naprodaj za ceno po dogovoru Živinorejska zadruga v Solčavi. 282 Foziv kmetovalcem! V 14. it. .Kmetovalca* z dne 31. julija 1.1. sem čital, da prodajajo slovenski kmetje živino za klanje po 5 K kg žive teže. Komur je to znano, naj mi blagovoli naznaniti proti nagradi. Ker pri nas ni klavne živine, zato sem pripravljen plačati živo težo od 7 do 8 K, prvovrstno pa še višje. Kari Ko-šenina, Vransko. 283 čistokrvne montafonske pasme, 15—18 mesecev stare, od dobrih mlekaric, proda Oskrbništvo graščine viteza Rosmanit-a v Radvanjah, p. Maribor. 28 MM---«l«i.,oln! I Razširjajte »Kmetovalca" Čitajte ga pridno in ga dajajte tudi nečlanom IVlTICTO ValCI ■ Citati, da jih pridobite za družbo. 25.000 nas je že v Kmetijski družbi, mh^^^^mhhhbb pa bi nas bilo lehko Se enkrat toliko. Čimveč nas bo( več bomo doselili. Oopošiljatve denarnih zneskov. Slovenska kmetijska družba dobiva od raznih strank denarne zneske po poštni nakaznici in položnici, ne da bi bilo na teh navedeno v kake svrhe se upošilja ta denar. Naprošajo se torej vse stranke, naj na nakaznicah ali položnicah natančno navedejo namen vposlane svote, na pr. za udnino, število udov, naročba semen, vrsta, ali drugih potrebščin. Zneski, ki so namenjeni ribarskemu odseku Slovenske kmetijske družbe, naj se naslovljajo na družbo z dodatkom „za ribarski odsek". Taka natančna označba je za računski oddelek kmetijske družbe neobhodno potrebna, če hočemo omejiti razne reklamacije in terjatve. * Slovenska kmetijska družba Ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, '/s kg za K 9 50, l/t kg za K 5 50, l/s kg za K 3 —, 50 g za K 160. Čopiče za belenje po K 1"— komad. »Ergofor«, fiziologični železo - apneni preparat se Imenuje redilni prašek za živino, ki ga priporočajo celo iz živinozdravniške stroke posebno za konje, a tudi za drugo živino. To sredstvo učinkuje baje posebno dobro ob današnjih slabih prehranjevalnih razmerah pri živini, ki ji primankuje močnih krmil in posebno pri konjih ovsa. Tega praška se poklada na dan in glavo: pri konjih...........po 2—4 ne polne žlice pri govedi ............ 2—6 „ „ „ pri kozah ovcah in prašičih „ 1—2 „ „ „ V začetku je treba seveda polagoma navajati žival na ta prašek in šele čez nekoliko dni ji je pokladati določeno množino. Pri vsakem zavoju je zraven tudi primerno navodilo, kako se ta prašek poklada. En zavoj tehta 1 kg in stane 20 K. Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn otu ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu. grenkobi itt itane ker 7 K. Klajno apno po K 160'— sto kg z vrečo vred-Po pošti se klajno apno posameznikom ne razpošilja, vpo števajo se le skupne naročbe podružnic z največ 100 ks> Melior, preskušeno sredstvo prou peronospon na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 140. Roženo moko, izvrstno dušičnato gnojilo oddaja Slovenska kmetijska družba po 105 K za 100 kg brez vreč. To umetno gnojilo je posebno velike vrednosti za vinograde, ker se v zemlji razkraja le polagoma in deluje torej po več let. Pozivljemo vse kmetovalce, v prvi vrsti pa vinogradnike, naj si to umetno gnojilo naroče. Trosi se ga lehko vsak čas, treba ga je pa podkopati ali podorati. Vreče mora naročnik poslati. Sladkorna pesa po K 8"— kg Semenska pesa. Seme izvirne severonemške ru mene in rdeče Mamut krmilne pese K 24"— kg/ Uspulum po jo gramov za 2 K in po ioogramov ea K j6o Vinom etri, komad po 24 K. Žveplo ventilirano, pravo siciliansko blago po 5 K kg. Žveplenokislo glino namesto galuna, kot prime« galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 1 K kilogram. Žveplo. Opozorimo vinogradnike, da ima podružnica Slov. kmetijske družbe v Novem mestu še nekaj žvepla prav fino zmlete kakovosti (zolfo ventilato) v zalogi. Priporočamo vinogradnikom, da se glede nakupa tega neobhodno potrebnega sredstva proti grozdni plesnobi tudi za prihodnje leto že sedaj obrnejo naravnost do imenovane podružnice. Kmetovalci! Denarni zavodi Gozdarske in gospodarske zadruge! Serite I Lesotržcl! Berite I A. Šivic i (9) »Poljudno navodilo za merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kako se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega drevja ter celib gozdov, kaicor tudi obtesanega in razlaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. V knjiiicl se nahaja tudi popis in potrebne tabele za pravilno določanje oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali razlagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabel izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane ta* bele za določanje prostornine v ogljarskih kopah in kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro -nero. Cena knjigi orotl predplačili, za od» Slov. *iret. dražb« K 3 •—. Upravni štvo .Kmetovalca' sprejema primerne inserate po cenah, ki so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv u-speh, kaj ti »Kmetovalec«, izhaja (dvakrat mesečno) v 25 tisoč izvodih ter j« razširjen po vseb slovenskih deželah seme kupuje Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiweisova c. 18. Jakob Alešovec: Petelinov Janez broš. K 6 40, vezana K 8 80. drugi natis; založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Alešovec je naš stari znanec, ki umi lepo opisovati življenje na kmetih. Petelinov Janez je ,,spriden študent", ki se je v mestu v slabi družbi navzel prevratnih nazorov in misli, da bo z n|imi preobrnil domačo vas, češ, na ta način se širi kultura med kmetskim prebivalstvom. Posreči se mu pridobiti le nekaj malopridnežev v vasi, s katerimi se uda pijančevanju In kvartanju. Slednjič zabrede celo v nemikutarske vrste in skuša pri volitvah delovati proti lastnemn narodu. Slabo življenje mu pripravi tudi tako smrt, kajti potem, ko je zažgal domačo hišo, ga zadavi domači pes. — Jugoslovanska knjigarna si steka obilne zasluge stem, da obiavlja zopet te lepe povesti Alešovca. To knjigo priporočamo posebno kmetovalcem, da jo čitajo ir. si vzamejo v zgled, kam vodi slaba družba, popivanje in kvartanje. (71) Največja slovenska hranilnica i MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: je imela koncem 1. 1918 vlog . K 80,000.000* -„ rezervnega zaklada......,, 2,500.000'-. Sprejema vloge vsak delavnik, večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna. U) Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga, o br t n Pk o ""'m m list a n o u 11 e n o Kredi tnO drUŠtVO. SLOVENSKA KMET13SR9 DHUZB9 je dala naslednja »GOSPODARSKA NAVODILA" 10 posebej ponatisniti iz .Kmetovalca* in jih oddaja komad po 50 vin. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. 1. Zakaj vino irni, kaj je temu "sto'* in kako se odpomore. 2. Rjavenje vina. i. Gnojenje vinogradov. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. 9. Ciste drože In njih raba v kletarstvu. 12. Kako se pripravlja dober vinski kis. 13. Vzroki neplodnosti pri govedi. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 21. Bradavice pri domačih živalih. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 26. Naprava peticta ali domače pijače. 27. O bistvu alkoholnega vrenja (kl-penja) in o rabi čistih vinskih drož pri pridelovanju vina. 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 30. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 32. Zavrelka. 34. Trtna plesnoba. 35. Kako se napravlja stanoviten sadjevec. 36. Nova naredba kranjske c. ki. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva. 37. Kislost (kisloba; in razkisanje vina. 41. Močno krmilo .ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 45. Kaj je piesnavljanje v živalskem telesu? 48. Kožni izpuščaiLpri prašičih. 50. Izdelovanje mira za dom. 51. Zdravljenje kužnih bolezni cepljenjem. 52. Sredstva proti trtni plesnobi. 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 55. Konserviranje sadja brez sladkorja. 56. Kako živi žitni molj in kako se pokončuje. 57. Snetiavost pri žitu. 58 Kako se lajca ohranijo. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in popravljajo meje? 61. Kdo se naj še zglasi zu državni preživljenski (vzdrževalni) prispevek ? 62. Presojanje krmil po škrobnih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik, najboljše sedanje dušičnato gnojilo. 65. Kako pripravljamo domači kvas (kravajce, drože ? 67. Zatiranje trtnih bolezni spomladi. Crešnje ! bodo zrele! Preskrbite si že sedaj jerbase za razpošiljanje sadja po pošti po 5 in 10 kg, ki jih izdeluje (6i) Pletarska šola v Strnišču pri Ptujn. Zahtevajte ponudile / in vzorec! J. Komatič, dolgol. zastopnik znane tvrdke K. in R. Ježek, Blansko, tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev in motorjev se priporoča. — Dobra in solidna postrežba. Ljubljana, Gradišče 5t.1I Nadalje priporočam dobro snar o tovarno W E L S I A. katera izdeluje izvrstne brzoparllnike vseh velikosti z dvojnim pocinkanim parnim kotlom, in porabno obenem za kuhanje žganja. (40) Decimalne tehtnice cimentirane vseh velikosti, z uteži vred. Sprejemam naročila na slamorezne nože. Cene do dogovoru Ker je tovarni 'eiek uvoz do v oljen, se naročeni stroji lahko tak j dobe RMETI3SK9 DRUžBi) t KRANJSKA . je izdala in prodaja naslednjo knjige: Zvezek Ona K 2. Fr. Stupar: Apno »kmetijstvu -'60 3. Fr. Stupar: Navodilo, kako j« sestavljati poročila o letini . —40 6. M. Kostanjeve«:: 0 užitnin! cd vina In mesa . . . 3'— 8. Boh. SkalickJ Siljenje ali kaljenje ameriških ključev - -60 10. B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem ... 1-40 11. Gustav Pirc: Poglavje o govedoreji na Kranjskem - -60 12. Pridelovanje in razpeča-vanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju. (B. Skalicky)..... 1 — 13. 0 sestavljanju ln setvi travnik mešanic, (Weinzierl-Turk) 2 -- U. A. Sivic: Poljudno navodilo 2a merjenje lesa .... 3-16. Steuert - Jamnik: Soseda 1 Razumnika konjereja . . 2 — Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. (3) MM zaloga vsakovrstnih poljedeljskih strojev iz nsjslovitejUih tovarn. Zastopstvo zo parne Koti© znanih tvcrnic .JELSIB". Vinometre »Bernadot« — Asbestov bombaž in prašek — Eponit — Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit - Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Orogerija MITOH MU Ljubljana, Židovska ulica t. s Kmetska posojilnica registovana zadruga z neomejeno zavezo a v LJUBLJANI e ljubljanske okolice v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18. Obrestuje hranilne vloge po 3 °j0 (2) bret vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. = Stanje rezervnih zakladov 4,100.000 kron. ===== Parilnike za krmo močne In nepokončljlve, vse velikosti od 60 do 600 l izdeluje samo Reform-NepIiB, Bels. 0.6. Nadalje specialni izdelki: Konjske grablje, takoj dobavno. Obračalni parllnlk z ali brez naprave za žganjarstvo. Kotljl za kuhanje žganja. , Kotlji za kuho in pranje. Patentne peči za peko In sušenje. Prekajevalnice. Onojnične sesalke. (58) Pocinkani lonci in kožice. Mize za pranje. Posode in valjavnice za perila (Monga). Ceniki na željo zastonj. Velenje! Občni zbor kmet. podružnice se vrši dne 24. avgusta ob 8. uri y Društvenem domu v Šmartnem. Gosp. kmetijski nadzornik Gorlčan bo imel predavanje o sadjereji. K obilni udeležbi vabi Odbor. Graščina v Brežicah ob Savi 'sprejme takoj slovenske narodnosti (68) ki je dovršil vinorejsko šolo ter ima večletno temeljito prakso v vinorpjstvu, sadjarstvu in kletarstvu. Reflektira so samo na prvovrstne, samostojne moči. Služba je stalna. Plača po dogovoru. Prošnje z navadnim prepisom spričeval, ki se pa ne vrnejo, se naj vpošljejo na graščinsko oskrbništuo v Brežice ob S. do 31. julija t. I. : KOHJBR : za oslabele vsled starosti, proti slabostim v želodcu in proti izgubitvi telesne moči, je stari vinski konjak pravo oživljenje. Razpošilja dve polli- terske steklenice, ovojnina in poštnina prosta za K 60'— benedikt hertl graščak na graščini Golič pri Konjicah Štajersko. (55) Kmetovalci! Skrbite za kar največje razširjenje „Kmetovalca" 1 Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 25.000 nas Je že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli I Občni zbor Hranilnice in posojilnice o LesKoucu se vrši dne 24. avgusta 1919 ob 15. urL Dnevni red: 1.) Odobritev zaključka za 1. 1918. 2.) Volitev odbora. (73) 3.) Določitev obrestne mere. 4.) Slučajnosti. Načelstvo. Cementna (U) strešna opeka najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Ljudska posojilnica v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6. obrestuje hranilne vloge po čistih m" -m Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca igig nad 40 mili-jonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezerv- (5) nih zakladov. Posojila se dovoljujejo po 4 do 6°/0 Ljudska posojilnica stoji jod neposrednim državnim nadzorstvom. ! Samo ! za duyrojn pošilja Slov. kmet. družba :: v Ljubijani :: ilustrirano knjižico „Izrejevan|e :: matic" :: ki je neobhodno potrebna vsakemu čebelarju. M * * * M * MUDEČE MALINE za eksport kupuje BALKAN (72) €€ trgovska, špedidijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. Vaše stroške nam blagovolite obratno sporočiti. ^^PPPP^^DPPfC^pppfC^pppppp^V^^ * l * * * * * * = Konjske garje = srbečico malarijo lahko uspešno zdravite le z mojimi prvovrstnimi, preizkušenimi, predvojnimi zdravili. — Mazilo proti konjskim garjam Vi 1 za 20 K. Mast proti Človeški srbečici, 1 lonček za 6 K. Mast za otroke proti garjam, 1 škatljica za 2 K. Domača mast za rane, 1 lonček za 8 K. Sladkorna zrna proti malariji za odrasle, kakor tudi za otroke, 50 zrnov za 24 K. — Zavoji se zaračunavajo po nabavni ceni. Navadena in tudi vsakovrstna druga zdravila pošilja po povzetju ali proti predplačilu lekarna (60) pri ..Materi božji". MR. VIRUBELLI, Zagreb, Prilaz 17. Pozor I Pozor I SL9M0REZN1CE s mlatilnice za ročni in vratilni ogon, vratila, čistilnike, tri-erji, stiskalnice za sadje in grozdje, mlini za grozdje, decimalne tehtnice po 200 kg z uteži, kotle za žganjekuho, kljinje za-slamo-reznTce, ročne mline za mletev moke itd. so v veliki izberi vedno v zalogi. Drugi poljedelski slroji se pa lahko naročajo pri tvrdki Zaloga poljedelskih strojev Franc Hltti on Ljubljana, Martinova cesta št. 2.