»5. mvmn.
v LjaDijani, v sredo 15. ovsosta 19Z3.
Leto LOI.
Izhafa vsak dan »opoldne, Uvzaatf 1 nedelja ta praznike.
inaerati i do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji tnserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb? beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratn! davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor
0P*avnUtvo „Slov. Naroda*' In „Narodna tiskarna" Snaflova oUea it 5, pritlično. — Telelen it. 304.
Uredaiatva „Slov. Narodi Haallav^ oiica št. 5, 1» nadstropje
Tele on štev. 34. Dopisa sprefe-nm le poiiisais in zarloetno fraakovaae-T~  Rokopisov m« ne vrača.
TI 3213 it3vil k3:
v JurgoslaviU vsa dni go Di*i 1*— v Inozemstva navadna dil Dan 1, nedelja Din 1-25
Poštnina plačana v gotovšni.
„Slovenski Narod" velja:			V laozemstTO
	v Ljub! j i:: i    |      po pošti		
C "          • •••*•* 3....... 1      . •••••• Pri morebitnem povišanju s	Din 144*— . 72-36-— e ima daljša i	Din 144 — i Din I^V— TI'—     .   132--.     36*—     , 66*— m       12       j    . —i' laročnina doplačati.	
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   fMT* P° nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poslatvc denarja se ne moremo ozirati.
Več politične prosvete.
Splošna nezadovoljnost ki vlada širom naših krajev z dosedanjimi političnimi in strankarskimi dogodki, ima svoje globoke vzroke. 2e to, da je nezadovoljnost splošna in da obstoja v enaki meri med - kmetskim in meščanskim prebivalstvom kakor tudi med delavskimi vrstami, dokazuje, da so vzroki enotni in globokejše narave. Nezadovoljnost ni samo posledica pomanjkanja nadarjenih političnih, socijalnih in sploh duševnih voditeljev, razlogi tega pojava se nahaiajo predvsem v nezado-volinežih samih, v splošnem pomanjkanju politične prosvete.
Pred svetovno vojno slovenski po-liriki ni bilo težko. V glavnem je šlo za nacijonalne cilje in ti niso potrebovali večjih priprav in posebnega političnega znanja. Tujec nam je tičal na vratu, in odpornost je bila naravni pojav. VeRk prepir med klerikalizmom in napredno smernostjo pa je že poglabljal zlasti mladino v idejne, politične, socijalne in splošne duševne programe. Tedanji kongresi napredne mladine so nudili dobro politično in kulturno pripravo. Obetala se je doba z načelno razčiščenimi voditeFi, prepojenimi z zapadnoevropsko politično in duševno kulturo.
Po svetovni vojni so se naše strankarske in politične razmere silno poslabšale. Se največ odkritosti je bilo v tistih mesecih, ko smo se s prekipevajočim čustvom zavzeli za Jugoslavijo in živeli v pričakovanju novih, rajskih razmer. Realnost, zlasti pa kruti strankarski dvoboj je kmalu razgnal te upe in danes vlada, kakor rečeno, v vseh slovenskih slojih, od delavca do kmeta, meščana, trgovca in duševnega delavca splošna nevolja z obstoječimi razmerami. Ta nevolja ni izraz premišljeno-sti in temeljitega političnega prevdar-ka. temveč posledica pomanjkanja solidne politične prosvete.
Kako že delamo pri nas politiko? Največ političnega dela odpade na kavarne in druge lokale, v katerih na pavšalen način komentiramo osebe in dogodke z večjo ali manjšo duhovitostjo, vedno pa brez prave resnosti in globine. Ob volitvah pa treščimo s težko-atletičnimi udarci na posamezne stranke in časopisje, ki tvori pravo zrcalo naše politične zaostalosti. Ta idejna globina in stvarnost v političnih zadevah pa se tudi med nami ne more pojaviti kakor pečena piska. Odkod naj se vzame, kdo naj nam jo prinese? Poleg malega organizacijskega dela ne poznamo drugega političnega orožja, kakor časopisja. Toda to časopisje se ne more hvaliti, da bi služilo idejnemu razčiščevanju in načelnim političnopro-svetnim ciljem. Odkriti namen tega časopisja je, vplivati na javno čustvo, ustvarjati razpoloženja, bojne skupno-
sti Govor o političnih programih je zadnja stvar. Koliko je n. pr. znanje klerikalnega voditelja, da ne rečemo klerikalnega pristaša, o Vidovdanski ustavi, o n;'enih državnih in samoupravnih določbah? Kaj ve slovenski delavec o sodobni in polupretekli socijalni in gospodarski zgodovini? Ali so nam znani osnovni pojmi socijalne in politične demokracije, ali smo se poglobili v razvoj srbske države in srbskega političnega življenja zadnjega polstoletja? Pa rudi o političnih in gospodarskih dogodkih v ujedinjeni Jugoslaviji velja, da so nas prehitevali, da so šli mimo nas, ne da bi jih bili docela umeli in tako tudi zavzeli svoje točno in jasno stališče ter v skladu s tem hoteli vplivati na razvoj naših javnih prilik. Pri nas se politika zaenkrat vodi v smislu osebnih sporov, kar se zrcali že v družabni ločenosti posameznih strankinih pristašev.
Potrebna je nova orijentacija. Ta pa ne bo posledica dveh, treh novih voditeljev, marveč širše akcije za glo-bokejšo politično prosveto. Spominjaj-mo se lepih dnevov na Goriškem, ko se je tamkaj začelo novo življenje tik pred svetovno vojno v znamenju jugoslo-venskega političnega in kulturnega programa in ko se je ta orijentacija naslonila na Širšo politično prosveto. V posameznih občinah so se otvorile politične šole, govorilo se je o nacijonaliz-mu, o slovanstvu, o osnovnih pojmih demokracije, duševne svobode ter o socijologiji političnega in nacijonalnega boja. V takratnih organizatorjih prvih slov. političnih šol je vladala iskrenost in navdušenje za Žarke cilje. Odtod poštenost političnega prizadevanja in solidno delovanje.
Tudi v Sloveniji se bomo morali povrniti na trudapolno, podrobno, manjšinsko politično delo. Opiranje na demagoški tisk, ki računa z nainižjimi ljud-kimi nagoni, je posledica brezvestne in nepoštene notranjosti brez prepričanja živeče politike. Kakor hitro se bo pojavila stranka in se bodo prikazali možje, katerim bo do širše ljudske politične prosvete, ki se ne bodo ustrašili idejnega boja. ki bodo s predavanji in političnimi akademijami ter šolami razširjali vestno proučevanje naših političnih, gospodarskih in socijalnih problemov, tedaj bo nastalo v Sloveniji popolnoma novo razpoloženje do aktivnega političnega življenja. Pa tudi za stranke bo veljalo, da tvorijo take politične prosvetne ustanove njih najso lidnejšo vtemeljitev. Koliko važnih gospodarskih in drugih zakonov se je že uzakonilo in kako malo smo o njih izvedeli. Vse novo življenje v državi, zlasti pa delo centralnih vlad kriči po sodelovanju od strani javnega mnenja, pa
tudi tozadevnih strokovnjakov. Zadnji so politično pasivni, prvo pa še nima zadostne prosvetne globine, ker manjka prave politične hrane.
Krvavo potrebujemo več politične in socijalne prosvete, več idejne kulture.
Problem feodoce velike Rusije.
Kdor pazljivo zasleduje dogodke v sovjetski Rusiji, lahko opazi dva značilna momenta v njenem notranjem življenju odnosno njeni državnotvorni politiki. Dve osnovni ideji, dva politična orjaka si stojita nasproti in bijeta odločilen boj za prvenstvo, ki bo opredelilo bodočo formo mogočne ruske države. Z ene strani ideja Internacionalizma kot krajna negacija vseh dosedanjih oblik meddržavnega življenja, čije končni cilj je spočetka evropska, po-neje pa svetovna federacija svobodnih avtonomnih sovjetskih republik, z druge pa težnja za nekdanjo svetovno močjo Rusije, za rusko veledržavnostjo. Prva kakor druga ideja ima celo med komunisti mnogo vnetih zagovornikov. Berlinski ruski list »Nakanunje« je nedavno priobčil članek »Ruska internacijonala«, odgovor na zadevno izjavo uglednega boljševiškega politika Stalina, ki je odločen pristal Inter-nacijonalizma. Omenjeni članek, ki je vzbutifl mnogo zanimanja tudi v Inozemskem tisku, je spisal zagovornik ruske ve-ledržavne Ideje Potjehin. Prisiljeni, da upravljajo neskončno rusko zemljo v hne-nu maloštevilne stranke, je naravno, da boljševiki sumničijo vsakogar, ki ni Idejno ■popolnoma na njihovi strani. Stalin je govoril na zadnjem konjrresu komunistične stranke o nacijonalnem problemu. Izrazil svojo bojazen pred bodočnostjo komunistične ideje v Rusiji, češ da se nacijonal-na zavest vedno bolj širi zlasti med nestrankarsko inteligenco in celo med komunisti. Na te besede je replicira! že omenjeni Potjehin, ki v svojem Članku izvaja:
Ideja patriotizma je bila In ostane oni kategorični imperativ, ki je res pripeljal iz belega tabora v rdečo Moskvo kot pravo rodno prestolico naše velike države. Vsi elementi, ki se ne strinjajo z boljševiki, ki pa so sprejeli rusko revolucijo kot nekaj neizbežnega kakor tudi širši sloji ruske inteligence streme uprav za tem ciljem, za veliko Rusijo, za njeno 'pravo veledržavnostjo. V ognju meščanske vojne je na paradoksen način nastala prava nacijonalna država. Vse strahote revolucije, državljanske vojne, lakote in epidemije, ki jih je preživel ruski narod z neverjetno potrpežljivostjo, ga karakterizirajo kot pravo nacijo. Stalin ima prav, ko trdi. da patrijoti-zem v sedanji Rusiji ni slučajni pojav. V tej ideji, ali bolje rečeno v idealu velike Rusije se krije ona močna prožina. ki je razprostrla rdeče prapore od Orše, Kijeva, Orla in Samare, do Batuma, Murmanska in Vladivostoka. Velika Rusija je ona magična sila, ki je vodila izmučeno in slabo oboroženo armado do zmage. Ona je razvila rdeče prapore od Urala in donske pustinje, od kavkaskih ledenikov do karpatskih vrhov, od pinskega močvirja do mongolske puščave. Da povem odkrito: ne utopistične   ideje  internacionalizma, nego
narodni interesi Rusije so izgnali iz Ar-hangelska, Novorosijska in Baku Angleže in očistili Vladivostok in Priamurje od Japoncev. Velika Rusija je s kolenom samo-stojneža Petljure prepodila Nemce iz Kijeva in z roko ukrajinskih haiduških čet Grigorjeva očistila Odeso od Francozov in Grkov. V nacijonalni ideji je pravi patos vsega sovjetskega gibanja in najsi bo zastrt s tem ali onim psevdonimom. V vseh inicijalah raznih republik, kakor USSR, DVR, RSTSR. vidijo vsi delavci, rdečear-mejci in stari boliševiki brez izjeme samo eno ime z večnimi, neugasHmi črkami zapisano: Rusija o Velika Rusija ni kontraban-da, nego dragoceno blago, ki ga je nosila ladja revolucija skozi burjo zadnjih let.
Ruskega naroda, ki se je osvobodil iz mrtvaških krempljev carizma, zgodovina ni osvobodila od njegovih vekovnih dolžnosti, da bo med mnogimi plemeni in narodi ona budeča in gonilna sila, ki naj kulturno združi vsa ta plemena na obširnem ozemlju ene šestinke zemeljske oble. Raz-motrivanje tega temeljnega dejstva v prošlosti in faktorja v bodoči zgodovini je neizbežna zahteva, ki jo stavlja ževlienje vsakemu treznemu politiku. Kajti ne samo s krvjo drugih malih rarodov nego tudi s krvjo velikega ruskega naroda se je gradila Rusija. NI treba govoriti samo o utilitarnem pomenu HI internacijona-le za rusko državnost, nego upoštevati se mora tudi važna vloga internacionalne ideje v razvoju In napredku nove Rusije. Vprav ta ideja bo zamogla cementirati številna piemena m narode, ki so različni po običajih, jeziku, zgodovini ln veri. Nova Rusija Je že sama po sebi popolna internacijonala. Graditi rusko državnost na zatiranju malih narodov pa je nemogoče in bi škodovalo njenim lastnim Interesom. Te vrste šovinizem mora biti tuj novemu pa-trijotizmu. Pri vsem tem pa internacionalna Ideja kot taka, celo v zvezi z gospodarsko neobhodnostjo, ne more dovolj cementirati stavbe velike Rusije. To cementiranje lahko da samo intenzivno delo za kulturno zbližanje vseh narodov sovjetske republike za povzdigo njihovega gospodarstva in za prilagoditev k svetovnemu zgodovinskemu procesu. Ta dolžnost, ki jo je usoda naložila ruskemu narodu, tvori njegovo zgodovinsko misijo. Hladnokrvna in ponosna zavest o svoji kulturni vlogi nI šovinizem ruskega inteligenta, nego pravica, ki mu jo daje težko trpljenje v prošlosti, da dobro pozna svoje mesto v domovini. Narod, ki je glede na stoletni jarem despotizma in težko breme tartarske-ga navala, ne glede na socijalno breme v domovini, na tlako in izkoriščanje od strani inozemskega kapitala ustvaril samoniklo bogato narodno kulturo v dveh delih sveta (Aziji in Evropi) je zaslužil pravico, da nastopa kot kulturni voditelj.
Ruski jezik služi kot sredstvo za občevanje vsem narodom od Atlantskega do Tihega oceana. In prav nič nas ne moti tarnanje moskovskih listov, ki "prelivajo solze nad zasiljem ruskega jezika, češ, da bi bilo treba dati vsem narodnim manjšinam svoje šole, kajti to vprašanje ni v nobeni zvezi z internacionalizmom. Naloga ruske in svetovne zgodovine obstoji v tem, da čimprej pripelje te narode v okrilje visoke ruske kulture. To pomeni, da se mo-
rajo narodne manjšine vživeti v rusko kulturo in spremeniti v ono internacijonalo, ki jo predstavlja Rusija. Združiti vse prebivalce širom Rusije v eno kulturno in sčasoma tudi jezikovno in versko celoto, dati tej celoti smer skupne ruske državnosti, to je glavna naloga ruske Inteligence. V začetku revolucije so se hoteli ti narodi oddeliti od Rusije, zahtevali so pravico samoodločbe, obenem pa so klicali na pomoč zapadne narode. Samo ruski narod se ni pečal z malenkostnimi notra: : | problemi, kajri ideja nacijonalnega šovinizma in separatizma je tuja njegovemu narodnemu značaju. Rus je v prvi vrsti l vek in potem šele Rus. Toda uprav kot Rus je on človek v pravem pomen.i besede. V tem tiči skrivnost, kako :c ruska eksrpanzivnost mogla odstraniti vse zapreke. V tem je tudi bistvo ruske vcledržav-nosti in jamstvo za rdečo zastavo ruske internacijonalc povsod, kjer je prej plap >-lala narodna trobojnica od bregov !':.„•. do  mračnih  skal   BotniŠkega oceana.«
Tako si je zamislil bod Knost Rusije Potjehin. Zanimivo je, kaj pravi o ::i problemu hči velikega roškega mlsl< t piše med drugim: -»Ne da bi bi! anarl Ljubov PDostojevskaja. V svoji karakte-ristiki očetovega življenja in delovanja kakor menijo o njem evropski politik!, je začel ruski kmet graditi ogromno vhodno državo, da se pobratimi z mongolskimi narodi in stopi v prijateljske stike z Indijo, Perzijo in Turčijo. On je pridržal boljševizem samo kot strašilo z namenom odstraniti Evropo na radostno razdaljo, da bi ga ne ovirala in motila pri zklanju svoje nacijonalne st.ivbe. V trenotku, ko bo ta stavba dograjena, bo ruski kmet razrušil nepotrebno strašilo in začudeni Evropejci bodo videli, kako se je dvignila iz razvalin nova ruska država, mnogo močnejša ln solidnejša, kakor je bik) nekdanje carstvo«.
Bolj glasno kakor te, morda proroške besede, pa govori zgodovinski primer s francosko revolucijo zato, da se bo dvignite in sedanjega kaosa močna rnska država, ki bo znova igrala odločilno vlogo v mednarodnem življenju. In ta glas bi ne smel mimo ušes naše zunanje politike.
PRED   FRANCOSKO-NEMŠK1MI POGAJANJI.
Francoska posredovalna Izjava. — Pariz, 15. avg. (Izv.) Včeraj se je na Ouai d' Orsavju potrdilo, da pripravi'..i srancoska vlada oficijelno izjavo o možni omejitvi ruhrske akcije za slučaj, ako bo sestava novega berlinskega kabineta nudila dovolj jamstva za umirjeno stališče Nemčije v reparacijskem vprašanju. Namen te izyjave naj bi bil olajšati novi nemški vladi njeno nalogo. Francoska vlada je pripravljena priznati, da je brezpogojno ukini:nje pasivnega odpora od strani Nemčije nemogoče, ker bi se v takem slučaju vsaka nemška vlada brez drugega strmoglavila. Nameravana francoska izjava bi nudila novemu nemškemu kancelarju dr. Stresscmannu priliko, da se pri ukinjenju pasivnega odpora nanjo sklicuje. Nadaljne reševanje fran-cosko-nemškega spora bi se vršilo v posebnih pogajanjih med Francijo in Nemčijo, čim Nemčija opusti sedanji pasivni odpor.
Claude Farrere —- prevel Miran Jarc:
Roman. (9) VII.
V Saigonu so izstopili in pevaje šli peš kar tja v en dan.
»To je zdravo,« je pomodroval Torral, ki se je prekinil v neverjetno nesramni popevki, »to je zdravo, da človek sploh ne ve, kje je. Bistvo civi-lizirancev je igrati po dnevi modrijana, po noči pa norca. Oboje je potrebno.«
Začel je novo popevko, ki jo je, brez dvojbe iz sovraštva do moderne, dušeslovne književnosti ka-ztfa prevelika jasnost.
V svojem duševnem stanju so vdali sprehodu čisto določen namen, ki je mejil točno na Torralovo četrt. Toda zašli so, kar jih pa je po krivici osupnilo in po dolgi hoji so se ustavili v ulici Caninat, ki je zdaj čisto samevala.
Me vil je prvi spoznal zablodo.
»Stojte!« je zaklical. »Semkaj se pa že nismo namenili. Sicer pa, briga me. Stanujem dva koraka od tod in grem domov. Za zdaj mi je edino potrebna — postelja.
Z obema rokama je objemal svoj ljubico in ne-
prestano se poljubljajoča sta šla naprej, kar ni bilo brez težav.
»Pijan si,« je dejal Torral, »mi ostanemo skupaj. Pojdite za menoj!«
Stopil je na čelo gruče; toda ni Šel po ulici navzdol, temveč navzor. Njihovo kričanje je prestrašilo mačko, ki je skočila iz zasenčenih vrat in oplazila Heleno. Helena je divje kriknila, Fierce. ki je stopal v ozadju, pa je vrgel za bežečo mačko svojo palico.
Mačka se je zvila z zlomljenimi udi, Torral pa se je okrenil in jo za nameček še sunil z nogo. Nato jo je zgrabi za rep in jo začel hlastno vrteti po zraku ter še glasno preračunal obseg tega kroga. Tedaj pa so že dospeli do katedrale, pred katero so se začudeni ustavili, ker so uvideli, da se nahajajo čisto drugod, kot so mislili.
»Prebivališče takozvanega Boga?« je vzkliknil Torral nejevoljno, kot da ga je ujezil neslan dovitp. »To je pa že preveč!«
Truplo mačkino je zavihtel po zraku in ga z vso silo zalučal v cerkev. Nato se je pomiril, se razgledal in odšel v nasprotno smer; ostali so mu brez prigovora sledili. In nihče se ni ozrl nazaj, kjer sta tonila v noč mrka in ponosita zvonika. Zdaj pa so vendarle našli zaželjeno odpočišče. Celo mesto je že spalo; tu pa se je pri vsaki hiši škrlatilo od-
orto žrelo, odkoder so odmevali razposajeni, pijani ^mehi. Torral je ves vzhičen povzel govor, v katerem je o sebi dokazal, da je vodnik sičibana prve vrste in da so zdaj pred vrati sladostrasti; samo
T>sezam« naj poreko___Fierce, ki je bil tem mol-
čečnejši, čim bolj se je na nočnem zraku stopnjevala njegova vinjenost, pa je izustil le eno besedo, zahtevajoč Japonke. Navalili so se v belo hiš co, ki je sličila vili na deželi in se hrupno vsedli med igračkaste deklice v oblekah z velikimi cvetlicami, punčke so se pritajeno smehljale in se kazale zelo čednostne in uljudne.
Fierce, ki je bil dober poznavalec vsega japonskega, ki je izbral najbrhkejšo in odšel z njo v tako snažno izbico, da se je pred duri sezul, za kar se mu je ona zahvalila, kajti to uljudnost cenijo Japonci zelo visoko.
Spustila sta se v razgovor. Poslušala ga je zelo resno, skušala razumeti njegov neokreten glas in se trudila, da si ohrani na pobarvanih ustn h pravilen in previden nasmeh.
Govoril je tako gladko Japonščino, da se ji je na obrazu odražalo začudenje. Povedala nam je svoje ime: Otak€-San, gospodičnica Bambus; on pa jo je razumel Otaki-San, kar znači gospodičn ca Studenček; to pa ji je izvabilo solze smeha. Omenila mu je tudi, da ima trinajst let. Bala se je, če se
mu ne bo zazdela premlada, ker je vedela, da Evropejke počakajo starosti, da niso več »čiste kot najčistejša Pusi-Snn«. Toda on jo je potnir 1 z izjavo, da se je v Hong-Kongu navadil deseletnih Kitajk in da se mu ona zdi celo zelo zrela. Nato se mu je vsedla na kolena in nekoliko sta se poigrala; pravzaprav se je poigral on in ona, pridna deklica, je posnemavala njegove kretnje, ki pa so postale take, da s: jc predstavljala grde stvari in se užaljena branila. Zdaj pa se je on na vso moč smejal in se ji rotil, da je ne smatra »za Francozinjo«. Nato je privolil« v neravno, dasi nekam zavito igrač-kanje ln se celo sfiHft, da bi igrala, če ne nedostojne in neresnčne gorečnosti, pa vsaj odlično malomarnost brez podsmeha.
Ko sta se povrnila v dvorano, je tu vladal velik hrušč. Mevil, ki so ga mučile baročne predstave in ki ga je čaša mentha še bolj opojila, se je baš pripravljal, da bi se v nedovoljeni legi paril z ubogo, preplašeno in ihtečo Liseron in z nekaterimi začudenimi in strmečimi Japonkami. Fierce je napravil m*r in red, čeprav se je že tudi sam začel opotekati, da je videl namesto ene, kar dve Otakć-San. Slednjič so odšli. Torral, ki se je pri Japon-kah že dolgočasil, jih je počakal pri vratih, sedeč pri kraju tlaka. Vstal je in šel pred njimi; ker je pil le šampanjca, je samo on še našel pravo poL
Stran 2.
•S L U V CM S K I      N A K O Um    dno 15 a\ftuMa
«tcv. ISd
PISF^O IZ PRAGE.
12. avgusta.
Pripra\>e strank za občinske volitve. — Brezuspešna pot razdiralca Tuke v Pati z. — Scotus Via tor o razmerah na Slovaškem. — Prezident Masaryk na Slovaškem.
V našem političnem življenju je po odgoditvi parlamenta nastopil mir, ki je pa samo nav:dczen, kajti vse stranke se z vnemo pripravljajo za nastopne občinske volitve, ki se bodo vršile letos na jesen. V naši republiki so to druge občinske volitve; proti prvim, ki so se vršile leta 1919., so pomembnejše v toliko, da se vrše v vsej republiki. Pri prvih volitvah se je volilo samo v občinah na Čelkem, Moravskem in Šleskem, ne pa Studi na Slovaškem in Podkrpatski Rusiji. Volitve se ne bodo vršile na en dan, kakor leta 1919., in tudi ne v onih občinah, kjer je pr šlo tekom štiriletnega funkcijskega obdobja občinskega zastopstva do novih volitev, ker njihovo obdobje sedaj ni končano. To se tičo okoli tisoč občin. Volitve se bodo vršile postopno od začetka septembra do začetka oktobra in sicer v glavnem iz tehnično - tipravnh vzrokov, da bi imele okrajne politične uprave, na katerih v glavnem DOČiva priprava in izvedba volitev, lažje delo. Treba, da se pri občinskih volitvah uveljavi zadostno strankarska pripadnost volilca, dasi se sicer pri občinskih volitvah ne da doseči prave slike o moči te ali one politične stranke, marveč so navadno slika krajevnih razmer, pri katerih igrajo največkrat odločilno vlogo gospodarski Interesi. Marljivo se dela na to, da bi se 'dosegel na nemškem ozemlju pri volitvah enoten če£ki nastop, da bi se Češki glarovi osredotočili na enotne kandidatne liste.
Hlinkova slovaška avtonomna ljudska stranka nikakor ni izbirčna v sredstvih, ki se jih poslužuje, da bi dosegla cilje svoje pogrešne politike. Znova se Je to pokazalo pr. agitacijski poti profesorja Tuke v Pariz, ki je poleg Hllnke glavni voditelj ljudska stranke. Sel je v Pariz, da bi tam na evharistlčnem kongresu zastopal Marijine družbe na Slovaškem, v resnici pa je bila svrha njegovega potovanja ta, da pooblaščen • strani ljudske stranke predloži velepo-slan'škemu svetu takozvano Žilinsko spomenico. Ta se tiče zahteve za Izpre-ftiembo ustave in obsega pritožbe glede domnevanega neupoštevanja saintger-mainske pogodbe zalsti glede rabe naslova Češkoslovaške republike. Spomenico in resolucijo kluba poslancev in senatorjev z dne 21. Junija je resnično predložil tam v pisarni veleposlaniške-ga sveta in sicer zastopniku generalnega tajnika. Tudi je posetil z enakim na-tnenom angleškega, Japonskega in italijanskega veleposlanika, ali odšel Je z neuspehom. Na njihova vprašanja za podrobnejša pojasnila o staVšču Slovakov v Češkoslovaški republiki Je odgovarjal zmotno in jezuitsko. Vsa ta Tu-kova »ekstratura« je brezpomembna ln 'treba zreti na njo kakor na vsako drugo 'demonstracijo, kateri se ne posveti ni-kake resne pozornosti ne doma in ne v tujini. Tsk češkoslovaške katoliške (ljudske) stranke Je obsodil nastopanje Tuke in poslanskega in senatorskega kluba in oglasili so se proti temu s svojimi protesti tudi posamezniki v ljudski stranki sami. Za Tuka in njegovo stranko pa je značilno, da Je izrabil nabožen-sko pot v politične svrhe, da se ni sramoval iti svojo državo očrnjevat zastopnikom tujih velesil, katere je Tuka varal s trditvijo, da je pooblaščen po edini (drugih slovašk h strank torej ni!) Slovaški parlamentarni stranki in da se
odreka Slovakom v Češkoslovaški republiki pravica samoodločbe.
Ludovci pod krinko avtonomije streme po razdvojitvi države, da naravnost po dual zrnu, ki je pri nas nesprejemljiva zahteva, in kdor bi ga hotel le od daleč uresničiti, bi zadel na splošni odpor.
O razmerah na Slovaškem se je Izrekel zelo pravično in nepristransko poklicani njih poznavatelj, znar.i prijatelj našega naroda in Jugoslovcnov Scotus Viator v svojem pismu z dne 14. junija t. L* katero je poslal Udruženju slovanskih ameriških novinarjev Ln katero tvori odgovor na vprašanja, Id rnu jih je stavil dr. Rudinsky. Tu je govora zlasti o avtonomističnl agitaciji in o češkoslovaškem razmerju na temelju lastnih izkušenj, ki j h je pridobil tekom svojega letošnjega bivanja na Slovaškem. Konstatira, da nI našel nikakih sledov o čehizaciji na Slovaškem, da je velika večina češkega uradništva tam na svojem mestu in da bi Slovaška brez nJega brezdvomno padla v madžarske roke. Govori se brezsnrselno o čehizaciji, kar se pripisuje pelki sorodnosti in enakosti obeh narečij. Prelivata se jedna v drugo in kolikor ožji Je stik med obema, toliko težje je potegniti točno mejo med obema. Beseda avtonomija je postala
geslos Id p omenja razne stvari za razne
IjudL On je za omejeno obliko avtonomije, ki bi kontrolo v glavnem slovaških stvari Izročala bolj v roke Slovakov. Daje prednost besedama »decentralizacija« aH »d evolucij a« pred besedo »avtonomija«. On Je proti lastnemu slovaškemu deželnemu zboru in veruje, da novi župni zakon nudi temelje, na katerih se lahko postavi ln razširi administrativna vsevlada. DuallstiČna razdelitev ne bi odgovarjala Interesom Češkoslovaške republike in tudi ne konsolidaciji Evrope sploh. Ne more razumeti, kako bi se mogel človek z zdravim razumom zavzemati za dualistično razmerje med zgodovinskimi deželami in Slovaško. Po njegovem mnenju bi se bilo nemogoče Izogniti »Deutschboh-men« s tako zahtevo in tako bi nastopil konec dualizma prej nego bi se sploh pričel. Končno priporoča prijateljski kompromis med Cehom in Slovakom In navaja, da prenagla Čehofobska taktika nekaterih voditeljev ljudske stranke je naravnost Škodljiva državi in pomaga sovražnikom.
Prezident Masaryk se nah3ja na poletnem bivališču na Slovaškem na graščini v TopoISčanskah, od koder poseča razna slovaška mesta. Tamkaj ostane do jeseni. /. f£. S.
Telefonska in brzoTaona poročila
Kako je Radie pobegnil.
— Zasreb, 14. avg. (Izv.) Današnjo »Novosti« prfobčujejo zelo obširno, zanimivo In na podlagi avtentičnih informacij temelječe poročilo, kako le Stjepan Radić pobegnil iz Zagreba na Madžarsko.
Neka finančna patrulja, bivajoča v Le-gradu, je Izvedela od nekaterih tamošnjih kmetov, da je Stjepan Ridić s pomočjo narodnega poslanca HRSS In župnlca Skri-njarja pobegnil preko meje na Madžarsko, Finančni stražniki so o tej vesti obvestili takoj komisarja železniške in obmejne policije v Koprivnici Sirnica. Ta Je takoj predloži! ministrstvu notranjih zadev kratko poročilo. Nadaljevale so se poizvedbe. Neki finančni paznik Je 26. julija obvestil komi-sarijat, da je prišla na postajo neka ženska, ki povpraSuje po svojem detetu. Komisar, preoblečen v civilno obleko, se Je zanimal za ženv in začel ž njo razgovor. Ženska mu Je rekla, da prihaja iz Olekenje-Ša brez potnega lista, da Je bila tam pri svojem možu ln da čaka na svoje dete. Pozneje io Je povabil na komisarljat. 7ačel |o Je zaslišavatl e vseh podrobnostih ženska je končno priznala, da Ima na Madžar* skem svoiega moža MIJo Sprema. Ta Je na Madžarsko pobegnil kot votaSkl begunec žena ga Je itttriala tedaj pregovorit!, da bi se vrnil na svoj dom In Jav'1 vnJnJkl oblasti, če$ da bo samo odslužil vojaško dobo. č ese prostovoljno Javi. V resnici se Je čez nekaj dni nojavil na naši strani Iz OjekenJe-Iz Mijo Sprem. Zaslišan pred knmisarlrm Slmičem Je izjavil med drugim, da )e prišel prostovoljno, da se lavi vojaški oblasti. V nada'Jnem zaslfšavanju pa Je podal zanimive Informacije o delovanju nekera V e-č e n a J a z Ootalova. ki le bil v stalni službi hrvatskih emigrantov In »društva probn-Jajočih as Madžarovc ter Je kot dvoJastnlk Ime! legitimacijo za svoboden prehod meje. To legitimacijo so mu vzeli svoječasno, ker Je bil na sumu, da Je v službi vohunske družbe. Zadnji čas so mu zopet podelili legitimacijo .da bi ga mogli prijeti In flazrantl. Sprem Je nadalje komisarju Slm'ru Javil, de Je Račića videl osebno prekoračiti melo. Sprem |e to zatrjeval z vso rorovostjo, ker Je btt sam prisoten In pozna Radića.
Na komlsarijatu je končno Sprem po zatrdilu »Novosti« podal zelo obširno poročilo, kako |e Radić pobegnil na Madžarsko. Pri begu ma Je po masa! župnik Škr'njar. Dne 21. julija le prispel v Želekovec k župniku Škrlnlarju avto, v katerem so se nahajali Radić, Prplć, dr. Knjević In Beglć. »Novosti« seda] obširno poročajo, kako so organizirali neovirani prehod Radića na Madžarsko. Pri zadevni akciji so bili anga-
žirani kmetje Plavac In VeSenaJ. dalje brodari! §estak. Antellć In DombaJ. V noči pred 23. Julijem se Je Radiću posrečilo s pomočjo omenjenih kmetov preiti na madžarsko stran, kjer so ga sprejeli emisari I hrvatskih emigrantov. V Berzancih se Je Radić sestal s Franom Lukaczem, obema bratoma Kerteczv, Vareo ln Prema c e m. Vsi ti so v službi madžarskih na-cljonalistov ln so poznani kot nevarni pro-tldržavnl elementi. Tudi VečenaJ le v nilh službi. Dne 23. Julija Je bil Radić ves dan v Berzancih. Na večer Je odpotoval Radić v Balatonfflrd3 ob Blatnem Jezeru,
Poročilo nadalje natančno opisuje, kako Je VečenaJ preskrbel Radiću lz Zagreba novo obleko In čevlje. Radić Je namreč prekoračil mejo v ponosen! cblekl In raztrganih čevljih. PndIĆ Je pozneje od Ker-teczva prejel lz Budimpešte v Batatonfflr-dč potne dokumente za Dunaj, Berlin ln London. Ko Je Radić prejel Iz Zagreba še zagotovila, da nI nlft* novega da hrvatski listi o njegovem begu ničesar ne pišejo, Je nadaljeval svojo pot.
— Zagreb. 14. tvg. (Izv.) Pop Skrinjar le izrazit Radlcevec In znan tudi kot anti-državni element, ki na vse načine in z vsemi sredstvi podpira hrvatsko emigracijo na Madžarskem. V zaporih v Koprivnici se nahajajo aretirani kmetje Plavac, VečenaJ, Sestak In DombaJ. Popa §kri-njaria radi Imunitete Še niso modi zapreti.
— Beograd. 14. avg. (Izv.) Ministrstvo notranjih zadev ni prejelo še nikakega ofi-djelnega poročila, da bi se Radić v resnici nahajal že doma na Hrvatskem. Po dosedanjih poročilih se Radić Se vedno nahaja nekje v inozemstvu. Ministrstvo notranjih zadev ima obširna poročila o Radićevem bivanj« v Inozemstvu.
Ko le Radić bežal preko Madžarske so kmetom na meji zatrjevali: »Beži v Interesu Hrvatske!« Najeti kmetje so bili pozvani, da morajo kot Hrvatje pomagati Radiću pri begu. Aretiranim kmetom so med drutim govorili na njih vprašanje: »Zakaj Radić beži?«   »Gro za njegovo glavo«.
— Beograd, 14 avg. (Izv.) Snočl ob 20. so izjavili v notranjem ministrstvu vašemu dopisniku, da do tega momenta n! v Beograd prispelo nobeno poročilo o Radićevem bivanju v Zagrebu. Pokrajinsko na-mestnlštvo v Zagrebu Je telefonsko In brzojavno poročalo, da nima nlkakJh določnih potrdil, da bi Radić b'vrl na Hrvatskem. Pv oficijelnih poročil Radić še vedno biva na Dunaju, ministrstvo ima poloficijelna poročila, da le Radić bit v Milanu, kje pa Je sedaj, še nI ugotovljeno.
Preokret v politični situaciji Nemčije.
Naslednik Cunovega kabineta široka koalicija. — Sestava nove koalicijske vlade« — Nezadovoljnost komunistov*
— Bertn. 14. avg. (Izv.) Skrajna politična napetost, ki je zadnje dni težila nemško Javnost in pretila z izbruhem meSčan-ska vojne. Je povzročila padec Čunove vlade ln koncentracijo zmernih političn h strank. S tem Je nevarnost socijalne revolucije začasno odstranjena, kij:; večina nezadovoljnih elementov ie videla v Cunovl vladi krivca finančne katastrofe ln splošna gospodarske kriz«. Brezglava politika prejšnjega kabineta, ki je dosledno izzival Francijo in na vse mogoče načine odlaSal sporazum z zavezniki glede reparacijskega problema, Je prisilila meščanske stranke In socijaldemokrate, da prevzamejo vodstvo državnih poslov v svoje roke. Pretekli teden so se vršila pogajanja med voditelji po-saninih strank in po doseženem sporazumu glede sestave koalicijsko vlnde m nove politične orijentacije je prišlo v nedeljo do odločitve. Kancelar dr. Ct:no je čutil, da Je njegovo stališče omajano Jn zato Jo poda! prezidentu Ebertu ostavko, ki jo le slednji z ozirom na kritično situacijo brez nadaljnjega sprejel. Nato Je prezident pozval k sebi vodjo opozicije dr. Stressernanna in nm poveril sestavo nove vlade.
V kolikor je dosedaj znano, obstoji novi kabinet Iz sledečih članov: državni kancelar in zunanji minister dr. Stresscmann (nemsTca ljudska stranka); pcnkanCL-Iar §e nI določen, domneva pa se, da b^ zasedel to mesto dosedanji minister narodnega gospodarstva Robert S c h m i e d t (socialdemokrat): portfelj notranjega ministrstva Se nI dodellen, imenujejo pa kandidata dr. Soli man na (socijaldemokrat); finančni minister DunaJČan dr. H 1 1 f e r d 1 n g (socijaldemokrat): minister za narodno gospodarstvo R a u m e r (ncmHca ljrd«ka Stranka) : minister poŠte ln brzolava bržkone dosedanji minister Stingl (bavarska Jludska stranka); prom. minister ravnatelj H e i n-rlch (Izvin stranke);; m'nister za Javna dela dosedanji minister Braun (centrutrO; minister za državno obrambo dosedanji minister Oessler ^demokrat); minister za zasedena ozemlja 5e nI Imenovan. kandMl-ra pa dr. Fuchs: minister za prehrano do-
sedanji minister dr. Luther (nemSka ljudska StfcuSka)« minister pravosodja dr. Radbruch (socijaldemokrat), V novi viadl prevladujejo socijaldemokrati in nemška ljudska stranka.
Komunisti s to izpremernbo niso zadovoljni, češ, da bo Stresscmann samo nada-daljevai p lit. ko prejšnjega kancelari a. Zato a vso nemo nadaijujejo sveje rovarenje, ki Je v mnogih krajih že povzročilo krvave spopade. V Berlinu Je ustavljen premet cestne železnice in prometrvh avtomobilov. Tudi uslužbenci mestne elektrarne so začeli stavko tako. da Je mesto brez razsvetljave. Plinarne so se pridruž.le sivki. V Industrijskih podjetjih se komunistična parola glede splošne stavke vedno boij uveljavlja in bati se je, da so ustavi V6s gospodarsko življenje. Tudi več:ru stnvcev j; napovedalo sta\ko in zaio so včerajšnji listi Izsll v manjšem obsegu Delavstvo je splošno nezadovoljno in zahteva enkratni nabavni prispevek v znesku več milijonov r: da si preskrbi najpotrebnejše zj Življenje. Politična atmosfera je ne glede na izpre-merrbo državnega krmila le vedno zelo z&oščena.
Novi drčavn' kancelar dr. Gustav Stres-semann, dolgoletni vedja nemške litidska stranke.   Je bil rojen 10. maji 1573 leta V
Berlinu. 2e kot dijak se Je udeleževal pe litičnega življenja. Ko je dovršil sv; dije, Je uspešno deloval v raznih s darskih Institucijah In si j-? pridobil mfl 0 zaslug zlasti za zvezo nem'kih lnd:istr cev.    1906 leta je bil izvoljen v Dra?danih za deželnozborskega poslanca, leto pozneje pa ca vidimo v državnem zb^r:i k "i poslanca bavarskega volilnega okrožja Anna-berg.   Pozneje so ga socijaldemrknti ti« podrlnllili .toda nove volitve v Auri:h-\V U mundu so mu znova vrnile   mandat Po Bassermanovi smrti Je prevzel predsedstvo narodnoliberalno stranke,   sedanje nemška ljudske stranke,   iz katere Je ustvaril eno najmočnejših strank v povolnl Nemčiji. Kot Izvrstnemu   organizatorju,    gospod arskem '.1 strokovnjaku  In  talentiranem'.: KOVOtUiktit mu prorokujejo bogato bodočnost.
GLAVNE SMERNICE NASE TRGOVINSKE POLITIKE.
»— Beograd, 14. avgusta. (Izv.) Novi trgovinski minister dr. Kojić Je včeraj popoldne sprejel zastopnike tiska, kt jim Je v enotirnem razgovoru v splošnih črtah razložH glavne smernice na-že trgovinske politike.
V povzdigo naše izvozne trgovine bo ministrstvo skušalo skleniti z vsemi sosednimi državami trgovinske pogodbe, posebno pa z državami, s katerimi jo naša država v posrednih in neposrednih trgovskih zvezah. Ministrstvo trgovino in industrije v najkrajšem času prične pogajanja za sklenitev definitivnih trgovinskih pogodb z Italijo, Francijo, Češkoslovaško in naravno z vsemi sosednimi državami, s katerimi nas vežejo trgovski In gospodarski interesi. Ker ministrstvo trgovine in industrije do danes ni Imelo svojega pravega Šefa, Je bila trgovinska politika deloma zapuščena. Finančni problemi se ne morejo reševati samo s strani ministra financ, marveč je nujno potrebno, da pri ureditvi finančnih problemov aktivno sodelujeta minister poljedelstva in minister trgovine in industrije.
Glavna skrb ministra trgovino Jo sedaj, da đvisno trgovino ln Industrijo. V sporazumu s poljedelskim ministrom je treba delati na to, da naSa poljedelska produkcija še bolj naraste in s tem poveča naš izvoz poljedelskih pridelkov, s čemur se izravna naša plačilna bilanca. S sistematičnim delom dosežemo aktivnost trgovinske bilance, kar bo prispevalo k popravku naše valute.
Pri izvozu so važni trije elementi: izvozni krediti, zadostna razpolaga transportnih sredstev in pa uvidevna izvozna carinska politika.
Pri Narodni banki je njegov prednik dr. Velizar Jankovjjč zapustil 130 milijonov dinarjev Izvoznega kred ta. Po ministrovem mnenju je ta kredit prema jli en in je treba na vsak način gledati, da se ta kredit poveča.
Za točni Izvoz so pa potrebna tad) promptna izvozna sredstva. Da se brez vsakih ovir in težkoč more dova/ati naše blago na tuja tržišča, bo minister trgovine sporazumno £ ministrom saobraćaja skrbel za to, da se pri drugih državah najamejo prevozna sredstva. Na ta način se uredi hitri transport, kar je koristno za naš izvoz.
Letošnja žetev jo bila rzredno dobra. Pšenica Je obrodila dobro In to kvalitativno in kvantitativno. Toda. ker je žetev pšenice v Ameriki ravnntako povoljna, se bo na inozemskih tržiščih pojavila naši pšenični trgovini močna konkurenca, ki jo moremo premagati le z znižanjem Izvozno carino na pšenico. Minister trgovine !e zahteval pri gospodarsko - finančnem odboru, da se ta carina znatno zmanjša. Na ta način bo omogočeno našim producentom prodati žito z dobičkom.
Izvoz naši sliv, ki slove po vsem svetu, pa je v zadnjem času naletel na velike težave. Slive so tudi zelo dobro obrodile. Ameriška konkurenca nam je vzela razno trge, ker so nekateri iz-vozničarji pošiljali na svetovne trga slabo bbgo. Naši izvoznlčarjl so Izgubili v Angliji In na Holandskem vse zaupanje. Potreba je poiskati novih tržišč. V Ameriki vlada za naše slive kljub tamošnji veliki produkciji precejšnje zanimanje. O eksportu sliv so se vršile v ministrstvu že konference in ima bodoča konferenca s strokovnjaki pnpoi-
Martin Krpan:
Indija Separandija.
(bojevita povest iz nebojevitih časovj
VIII. —
Vznemirljive prigode zadnjih dni 80 tne tako utrudile, da se ml je zahotelo po izpremembi dimenzije. Zajahal sem Iskro kobilico in sfrčal na nji v nebeško dimenzijo na počitnice. Pred nebeškimi vrati me je počakal sv. Peter sam ln prijazno potapljal kobilico po vratu. Ko-liiaj je vrata odprl, pa so že od vseh Strani prifrfotali angelčki, vriskajoč od veselja, kajti take živailce še niso videli v nebesih. Tako vam povem, da so ljubezniva bitja ti angelčki, fantki in fantje v različni starosti, od treh do Šestnajst let, vsi snažno ln lepo oblečeni, gladka in cvetoča lica, kodrolase glavice ln na plečih peniti Rekel tem sicer, da so fantki in fantje, v resnici pa moram priznati, da še danes ne vem, ali so moškega ali ženskega spola?
Nebeške lepote ln divote vam fie tnore popisati nobeno pero, tatorej raj-5i ne začnem. Razprostirale so se krog mene res same nebeške pokrajine in vrtovi, v sredi njih so se dvigale same palače v prekrasnem slogu. Prijetna toplota je oblivala obraz, a angelčki so letali okrog, s pecutami 5aWjaJi  to 4flali
Prvi mi je prihitel naproti seveda moj duševni oče, Levstik, tik za njim moj pobratim Kraljevič Marko. Prijela sta me za roke in odvedla v Jugosloven-ski nebeški kvart, kjer me je sprejelo nepopisno navdušenje jugoslovenskih nebeščanov, ki jih povest pozneje naštele vse po vrsti.
Zvečer je bila velika vrtna veselica z angelskim koncertom v palači »Pri slovanskem vsecarju«. Zagledal sem na istem prostoru in v istem času zbrane vse slavne in zaslužne može, ki o njih poroča slovanska zgodovina in literatura. Moja kri je kar brenčala in pela »Hej SlovanU. Pri posebni mizi so sedeli z menoj Levstik, Prešeren, Aškerc ln Krek. Jaz sem samo molčal, oni so mi kazali in razlagali znamenite osebnosti.
Drugo Jutro sem kobilico praznično osedlal in sebe slavnostno oblekel. Od-jahal sem k napovedani avdljenci, k Bogu Očetu. Pred božjo palačo me Je objel Isti vriskajoči dirindaj angelov kakor včeraj. Kar lz rok so mi iztrgali kobilico in Jo odpeljali na vrt za božjo palačo. Letali so okoli nje. sedali v sedlo ln Jo jahali. drugI so Jo krmili f najslajšimi nebeškimi zelišči. Kobilica pa Je vsa od sreče žarela in presladko zavijala oči. Mene io pa angelski vratarji in spremljevalci kar med se vzeli in me l4gv4dli z tatadnica, kict ji iiUo li
vse polno prosilcev in dostojanstvenikov.
»Martine, le bliže, le bliže,c zasli-šlm zdajci neskončno dober glas. Sani ne vem, kako, in že sem stal pred Bogom Očetom samim, sedečim na nebeškem prestolu«
»Saj te že davno poznam lz knjige tvojega očeta,« nadaljuje isti dobri glas, »kadar imam skrbi ali me eden teh kodrolasih paglavčkov spravi v slabo voljo, preberem Levstikovega »Martina Krpana«, pa mi odleže. No, kaj pa je novega v moji Jugoslaviji?«
V moji Jugoslaviji? To mi je dalo pogum in odprlo usta. Seveda sem iz-pregovoril z Bogom Očetom v izbranih besedah, kakor se to spodobi napram najvišjemu bitju vsemirja. Verzi so se delali kar sami, kakor bi ml sladki ln gladki olešnlkl trkljall ln rožUall Z Jezika. Začetek pa je bil tak: Vaše božanstvo, neskončno ln večno, moje srce je danes presrečno. Čeprav na sredi nebes, povedati hočem domače tako In enako, kakor Je res, ln nič drugače! »Martine, prijetno tečejo tvoji verzi, samo, samo precej svobodno... ti... tl...€ ml zapreti šegavo Bog Oče
»Oprostite, vaše neskončno in večno božanstvo, — kdo pa je prvi ln največji svobodomlslec? Komu Je bistvo ustvarjanja neomejena svoboda?«
»Kar tiho, tiho, Martine, ti tega ne razumeš. Ali so tudi že tebe pokvarili indoslovenski klerikalci s svojo dija-lektiko?«
Klerikalci? To je podvojilo moj pogum.
»Klerikalci, pravite?« ponovim ponižno, a Bog Oče že naprej prebere moje misli, zamahne z roko in reče:
»Kar pustiva Jih, Martine. Je že vse odrejeno. Ukazal sera že svojim peklenskim hlapcem, da zanje primerno poskrbijo. Kadar obiščeš peklensko dimenzijo, se prepričaš na lastne oči.«
»A kaj porečejo k temu italijanski gospodje v Rimu?« vprašam boječe in previdno. Bog Oče pa samo globoko vzdihne in Žalost omrači presveto obličje. Potem se pa nekoliko razvname:
»Kaj so napravili lz mene ln krščanstva? Mene hočejo napraviti za jetnika, ki naj samo kima in podpiše, kar se jim zdi. Omejiti mi hočejo božjo svobodo, hočejo mi biti varuhi, ki vse bolj vedo in znajo. Krščanstvo so spačili v politično botego. Italijan ostane Italijan, lisjak menja le dlako, značaja nikdar. Pa Je že vse odrejeno, kakor ti pokaže dimenzija bodočnosti. Ti vendar veš, da sem jaz, krščanski bog, edini ln pravi bog, da ni razun mene druzega boga. Vsi drugi so bogovi le po človeški zmoti, a vendar moji ljubljenci, poslanci in , pomočniki.«
»Interesantno,« sem si potlhem mislil, »Martine, te prilike nikar ne zamudi, da se na edino pristojnem mestu poučiš o problemu božanstva.« Bog Oče pa je že prebral moje misli in se dobrohotno nasmehi jal:
»O tem pa drugikrat, Martine. O priliki te povabim na večerjo, da v miru prerešetava, kar želiš. Ali si videl, kako jo čakalnica polna?«
V tem zaženo angeli na vrtu pod oknom nenaden vrisk in smeh.
»Kaj pa spet uganjajo moji paglav-čki?« in Bog Oče stopi naglo k oknu ter potegne izza prestola zlato šibo, da zapreti proti vrtu. »Kako veselje imajo s tvojo kobilico 1 Pa je res čedna in bistra živalica. Glej, Martine, napraviti jim hočem še večje veselje. Ena, dve tri ...« Bog Oče dvigne roko, napravi čudež In Že ima tudi kobilica na plečih peruti, »in ime ji bodi Fantazija!«
Tedaj pa angelci vsi hkratu popadajo na kolena, se obrnejo proti oknu, sklenejo pobožno roke ln v zahvalo priklonijo glave. Nato se zopet vsi spravijo okoli kobilice, krilate Fantaz je, ki začne s perutimi mahati ln polefavati. Najpogumncjši med njimi s srbsko šaj-kačo ln srbsko sabljo pa skoči nanjo in odjaha, vikajoč: Hi, Fantazija, hi!
»Saj pravim, vsi otroci so enaki,« se zadovoljno nasmeje Bog Oče, »vojaško Čepico, sabljo ln konjička, pa so ne-bm x nebesih.« ^
btcv. 185.
»SLOVENSKI   M A tt t) I»«  Qnc 15. avgusta 1923.
stran. 3.
rtoma urediti vprašanje Izvoza. V davčnem je treba, da se vodi o izvozu sliv stroga in pregledna kontrola.
Glede razstave v Novem Sadu se je minister izrazil zelo pohvalno. Novi Sad, dosedaj sebske Atene, postaja polagoma srbski Manchester. Glede uvozne trgovine pa bo minister tudi še vedno zagovarjal stališče, da je treba v državo uvažati le one predmete, ki se ne izdelujejo v zadostni meri doma.
VELIKO NEZADOVOLJSTVO PROTI IZVOZNI TRGOVINL
— Beograd, 14. avgusta, (Izv.) Današnji beogradski listi vehementno napadajo dosedanjo trgovinsko politiko vlade. Minister trgovine dr. Kojič je skušal s svojim ekspozejem ublažiti veliko nezadovoljstvo, ki se je pojavilo med našimi poljedelskimi in pridobitnimi krogi. Kljub temu, da je žetev zelo povoljna, da je vse žito že pospravljeno, da je pšenica že spravljena v skladišča, še ni na trgu kupca. To dejstvo vzbuja mnogo skrbi izvoznim krogom.
IZROČITEV STJEPANA RADIĆA SODIŠČU.
— Beograd, 14. avgusta, (Izv.) Minister pravde podpiše tekom prihodnjih dni na podlagi sklepov narodne skupščine ukaz. da se ima Stjepan Radić izročiti sodišču. Naredba se potem takoj izvede.
NEUGODEN VTIS ANGLEŠKE NOTE V PARIZU.
— Pariz, 15. avg. (Izv.) Agence Havas poroča, da je vtis, ki ga je napravila angleška nota v političnih in diplomatičnih krogih, neugoden. Priznavajo sicer njeno koncfliantno obliko, obenem pa Je jasno, da zahteva angleška vlada brez vsake kompenzacije od francoske vlade, da zmanjša zahteve in da vrne upravičeno zasedena jamstva. Zanikanje upravičenosti zasedbe smatrajo kot nedopustno. Istotako so po vsej priliki odkloni angleški predlog, da se sporno zadevo predloži haaškemu sodišču v končno razsojo.
SEPARATISTIČNO GIBANJE V PORENJU
— Kreffeld, 15. avg. (Izv.) Agence Havas poroča, da so se vršile v mestu velike demonstracije in da so demonstranti nosili zastave neodvisne renske republike. Policija je zastave zaplenila. Pri spopadih je bilo nekoliko oseb ranjenih.
DRAGINJSKI IZGREDI V AACfTENU.
— Aacben, 15. avg. (Izv.) Pred magistratom se ]e zbrala množica, ki je zahtevala krompirja in povišanje plač. Pri spopadih s policijo so bile 4 osebe ubite, približno 30 pa ranjenih.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 15. avg. (Izv.) Z 21. avgustom se povišajo na madžarskih državnih železnicah osebni tarifi za 100 •/•, tovorni pa za 150 '/•.
Politične vesti.
== Kongres Socialistične stranke za Slovenijo v Celju. V nedeljo, 12. L m. se je v Celju v hotelu »Union« vršil izredni kongres socijalistične stranke za Slovenijo. Na kongresu se je ustanovila nova enotna socijalistična stranka Slovenije. Združile so se razbite frakcije razen Bernotove, katera se kongresa ni udeležila. Predsednikom nove stranke je bil izvoljen g. Petejan iz Maribora. Bernotova stranka preneha biti odslej oficijelna stranka SSJ ter bo mogoče še nekaj časa životarila kot brezpomembna sekcija. Kongres se je izvršil mirno in stvarno.
= »Kilava država.« Pod tem naslovom je priobčil angleški liberalni organ »Manchester Guardian« uvodni članek o naši notranji politiki, v katerem pravi: Jugoslovenska vlada se še vedno zaman trudi, da bi likvidirala hrvatsko avtonomno gibanje. Vsak nov poizkus kaže skrajno nestabilen položaj v novi luči. Ko je bila leta 1918 ta država ustanovljena, so jo splošno smatrali kot enega obeh stebrov — drugi naj bi bfla Češkoslovaška — na katerem naj bi slonela nova, zdrava politična konstelacija v srednji Evropi. Češkoslovaška je to upanje opravičila, Jugoslavija pa je nam nudila do sedaj samo razočaranje. Vzrok leži v tem, da se politiki stare Srbije, odgojeni v šoli neprestanih balkanskih prepirov, ne morejo povzpeti do spoznanja, kaj je potrebno veliki in bogati državi. Ko so se hrvatski politiki 1915 leta tajno sestali z zastopniki srbske vlade v Ženevi in položili temelj nove države, je bilo sklenjeno, da bo ta država obsegala več pokrajin kot enakopravne člane v širokem federativnem okviru, kar jim bo omogočilo najširšo lokalno avtonomijo obenem z močno centralno vlado. Zagotovilo v tem smislu je dobil Zagreb 1918 leta, ko so zastopniki Hrvatov in Slovencev podpisali akt ujedinjenja s srbsko kraljevino. V tem duhu nadaljuje avtor svojo osdbo o naši državi, opisuje nezadovoljnost Črnogorcev in Makedoncev, hvali Radića in nicgovo abstinenčno politiko in priha-
»Srbska saj kača in sablja?« se začudim jaz.
»Ali ti še ne veš, Martine, kak re-*pekt imajo vsi angeli pred srbskimi junaki? Poslušaj! Nikoli ne pozabim tistega pretresljivega prizora, ko so mrko in molče prikorakali v nebesa srbski junaki iz albanskih gora, z jugosloven-ske Golgote. Enako mrko in molče so jih sprejeli njih bratje, junaki s Kosove-ga polja, na čelu jim car Lazar in Miloš Obilic. Molče so si segli albanski in kosovski junaki v roke, molče s; pogledali v oči, potem se pa drug drugemu naslonili na rame in bridko zaplakali. Znaj, Martine, tudi mene so polile solze, tudi angeli so zaplakali in vsi nebešča-ni za njimi. Tako nas je zabolela nesreča junakov. Zato pa je bila tem večja radost, ko se je preselil k nam kralj Peter, Vaš osvoboditelj. Vsi Jugosloveni so ga navdušeno in svečano sprejeli, prvi ga je pozdravil Tn objel car Dušan Silni. Ali vidiš, Martine, ravnokar prihajata oba tam po stezi parka.«
Resnično, skozi okno zagledam dva vojaško oblečena moža, ki se bližata v živahnem pomenku božji palači. Eden njiju, menda car Dušan Silni, drži v roki vojaški zemljevid in z drugim kazalcem črta po njem. Takoj za njima prideta druga dva vojaška dostojanstvenika.
»To sta pa oba Rusa,« opozori Bog Oče, »velikan je car Peter, manjši je zadnji, nesrečni car Nikolaj.« i
ja do zaključka, ki je zelo zanimiv. S sigurnostjo lahko trdimo, sklepa članka r, da vse represalije vlade proti hrvatskim avtonomistom ne bodo Imele druge posledice, nego da pospešijo razpad kraljevine. (Kdo je pisal ta članek in s kakšnim namenom, seveda ni težko uganiti. Mi se samo čudimo, da tako resen list sploh sprejema take naivne informacije, ki so brez dvoma elaborat Radičevih trabantov. Op. ur.)
= Povratek ministra pravde. Minister pravde dr. Ninko Peric se je snoči povrnil z Bleda. Nj. Vel. kralj Aleksander je ministra sprejel v daljši av-dijencL Ob tej priliki je dal minister kralju v podpis več ukazov svojega resora.
= Uradniška pragmatika. V ministrstvu pravde se pripravl;ajo navodila, kako je treba izvesti uradniški zakon, ki stopi v moralnem oziru v veljavo z dnevom objavljenja v »Službenih no-vinah«. V materijalnem oziru stopi zakon dne 1. oktobra v veljavo. Minister pravde na prvem mestu odredi, da se vsi državni uradniki stavijo na razpoloženje za dobo, določeno v uradniškem zakonu.
= Prazne madžarske sanje. V »Ar-beiterzeitung« piše madžarski emigrant Sigmund Kunfi v uvodniku pod naslovom: Horthyjeva Madžarska. Mala antanta in delavska internacijonala med drugim tudi tole: Protirevolucijska Madžarska išče danes denar v inozemstvu in ni najmanjšega dvoma o tem, da bi rada sprejela pogoje, tudi take, kakršne je narekovala ženevska konferenca avstrijski republiki. — Madžarska je še vedno bogata dežela, ki ima velike žitne zaloge, kar se o Avstriji ne more reči, tudi se je madžarska industrija zadnja štiri leta močno razvila. Madžarska ne peša zaradi neznosnih reparacij, ne zaradi mirovne pogodbe, ampak njeno propadanje je posledica tajne milita ris ti Čne oboroževalne politike, ki ni v skladu s silo dežele ter prov-zroča globlje stresljaje celega političnega in gospodarskega organizma kakor vojaška politika. Če se odprto izva-
»Ali so carja Nikolaja res umorili judje?«
»Kdo pa je umoril mojega edinega sina, Jezusa Kristusa?« zamišljeno odvrne Bog Oče in nerazumljivo nekaj zamrmra o judovskem bogu, ki vedno in zavratno nasprotuje njemu, edino pravemu, krščanskemu bogu.
»Ali strahovita kazen zadene židovstvo zaradi tega zločina, kakor ti razodene dmenzija bodočnosti. Martine, sedaj se pa morava posloviti. Tudi ti štirje prihajajo k meni v avdijenco. Skoro vsak dan so skupno pri meni in mi dokazujejo, kako ima izgledati novi slovanski zemljevid. In vsak dan ponavljajo vsi Štirje isto prošnjo, da jim čuvam Jugoslavijo in Rusijo.«
Tedaj se pa tudi jaz nisem več mogel premagovati, pokleknil sem na obe koleni, prijel Boga Očeta za roko in se razjokal :
»Tudi jaz te prosim s solzanv, neskončno dobri in modri Oče, čuvaj nam predrago Jugoslavijo, napolni z isto dobroto srca nje sinov, napolni z isto modrostjo njih razum. Otmi in čuvaj ubogo, križano Rusijo!«
Gnjeno me vzdigne Bog Oče:
»Z mirom in vero v duši hodi, Martine, Jugoslavija m Rusija stojita pod moji mposebnim in osebnim varstvom. Drugo vidiš v dimenzji bodočnosti.«
Se nikoli nisem bil tako srečen. Ne vem, kako sem prišel iz božje bližine, I ali po nogah ali pa so me odnesli an- ! gelci na rokah. (
ja. Njen namen je, ustanoviti Madžarsko v predvojnem obsegu ter posaditi na prestol Habsburžane. Bethlenova vlada postopa jako oprezno in skuša vse to prikriti pred očmi nezaupne tujine, dela pa z velikim uspehom. Poslednja štiri leta pa so pokazala voditeljem madžarske revolucije vse kaj drugega in danes dobro vedo, da je pridobitev Sedmograške ter Slovaške nemogoča reč, da je solnce madžarske moči in slave zašlo. Madžarska proti-revolucija pa noče priti do tega spoznanja, ker je po svojem bistvu iredenti-stična in nacijonalna.
Zdravstvo.
NEKAJ O GOLŠI.
Golšo imenujemo boleznivo naraščanje ščitaste žleze, ki leži na sprednji strani vratu ob pričetku sapnika. Da pojasnimo zelo razširjeno zmoto, naj koj poudarimo, da ni med takozvanim debelin, vratom in golšo bistveno nobenega razločka. Oba pojava sta le stopnji enega in istega bolezenskega razpoloženja, povečanja Ščitaste žleze. O debelem vratu govorimo, ako je ščitasta žleza v celoti prizadeta in njeno naraščanje bolj enakomerno, o golši pa, ako je otok bolj obličast ali omejen le na eno poluto ščitaste žleze, s čemur postane posebno izrazit. Medicina razločuje po postanku in konzistenci še razne vrste golš, ki nas pa tu ne morejo zanimati.
Namen Ščitaste žleze še danes ni povsem pojasnjen. Najbrže je zelo važen organ za presnavljanje in regulacijo krvnega obtoka v možganih. Razven tega pa Ima nalogo, da razkraja v krvi gotove strupe in jih taJco dela neškodljive. Nedvomno je ščitasta žleza kakor vse žleze s takozvano notranjo sekrecijo zelo važna za življenje. Dokaz temu so težka motenja, ki se pojavijo, ako Ščitasta žleza ne deluje normalno ali ako jo v celiti odstranimo.
Od nekdaj je znano, da se gošla zlasti pojavlja v goratih krajih, kjer se često druži s kretlnlzmom. Zelo pogosto jo na-nahajamo v Švici, na Tirolskem, Solnogra-škem in Gornjem Štajerskem. V naših krajih omenimo okolico Krope in Kamnegori-ce na Kranjskem in Labodsko dolino na Koroškem. Dognalo se je, da golša ne nastopa v pravem visokem gorovju In tudi ne na pobočjih srednjega gorovja, temveč po večini v bolj ali manj zaprtih, ozkih in globokih gorskih kotlinah. V takih golšnih krajih često obole tudi priseljenci, ki pa golšo zopet izgubč, ko se vrnejo v domači kraj. Razven tega endemičnega nastopanja nahajamo golšo sporadično tudi v nižini in po mestih, kjer je v zadnjih časih vedno bolj širi, o čemur bomo še govorili.
Dovzetnost za golšo stopnjujejo gotova motenja krvnega obtoka, vsled katerih ščitasta žleza mimogrede ali trajno zateče. Taka motenja se pojavljajo vsled naporne hoje v viš, na pr. pri gorskih vodnikih, vsled prenašanja težkih bremen, vlsed pogostega kričanja, med nosečnostjo, vsled srčnih in pljučnih cfcclenj kakor tudi pod vplivom raznih infekcij. Pri ženskah je golša dosti pogostejša kakor pri moSkfb. Dekletom ščitasta žleza često zateče za časa pubertete.
Mnogo so govorili in pisali o vzrokih golše. Spravljali so jo v zvezo z zemljo in s pitno vodo. Zlasti zadnjeimenovana teorija je imela mnogo pristašev. V krajih, kjer je golša endemično nastopala so prebivalci nekatere studence naravnost označevali za »golšne«, druge pa za »protigolš-ne«. Rodbine, ki so zajemale vodo iz proti-golšnih studencev, baje niso obolele za golšo. To vodno teorijo je s svojimi raziskavami omajal dr. Kutschera. bivši sanitetni inšpektor na Štajerskem, pozneje zdravstveni referent v Inomostu. Kakor znano, se golša pojavlja tudi pri psih, zlasti pri lovskih psih. Dr. Kutschera je v okolici Judenburga, kjer sta na Gornjem štajerskem golšavost in kretinizem najbolj razvita, odgajal pse. ki niso dobivali tamošnje vode, ki so jim marveč vodo vsak dan z vlakom dovažali iz dunajskega vodovoda. Vsi psi so vkljub temu dobili golše. Ker je dr. Kutschera razven tega opazoval, da so v nekaterih hišah vsi prebivalci oboleli za golšo in da so jo dobili celo otroci, ki so jih dali v take hiše na rejo, je sklepal, da golšo bržkone povzroča mikroorganizem, ki ga je spravljal v zvezo s hišno nesnago. Tako so nazori o vzrokih golše valovali sem In tja, dokler niso v zadnjem času odkrili, rfa H le vzrok pomanjkanje joda v hrani, pred vsem v vodi, solćh in rastlinah dotičnih pokrajin. Zlasti v goratih od morja oddaljenih krajih nahajamo v naravi tako pomanjkanje joda, napram kateremu reagira prebivalstvo s povečanjem ščitaste žleze. V golš-nih pokrajinah Švice in drugod so zaradi tega začeli otrokom sistematično dajati najmaniše mno/ine joda, bodisi v tabletah, bodisi v kapljicah. Dr. Maas v Rott-weilu je dajal otrokom skozi pol leta vsak teden eno tableto z malenkostno množino 3 mg joda in je dosegel, da je od 602 obolelih otrok ostalo le še 282 golšavih. Dr. VVarine v Ohio je dajal v neki golšni pokrajini Severne Amerike 1000 deklicam dvakrat na leto skozi 10 dni jodovega natrija (v 10 dneh 2 gr na otroka) in je dosegel, da so se golše skoraj popolnoma izgubile. Kot najpriprostejše in preizkušeno sredstvo pa priporoča dunajski psihiater VVagner-Jauregg. znan po svojih raziskavah o kretinizmu, da se v golšnib pokrajinah proži prebivalstvu z jodom mešano kuhinjsko sol (4 do 20 mg joda na kg kamenite soli). V avstrijskih solnih rudnikih so to že začeli proizvajati in bodo prizadetim krajem na Tirolskem, Solnograškem in Gornjem Štajerskem oddajali tako sol. Uspeh je očiten in se pojavlja celo na še nerojenih otrokih, ki sicer v teh kranh večinoma zapadejo golšavosti. S takimi naj- j manjšimi dajatvami joda ne oreprečimo le razvoj golše,   temveč odpravimo tudi že [
razvito golšo, zlasti pri mladostnih osebah.
Saj je vpliv joda na golšo staroznan. Vendar so se v prejšnjih časih razni jodovi preparati uporabljali v obliki mazil, včasih v precejšnjih množinah, na pr. kot čista jodova tinktura, ki pa kožo zek> razje in razdražL Te terapije danes več ne uporabljamo, ker se pri mazilu nikdar ne ve, koliko joda pride do rezorpcije, in ker nam kakor rečeno zadostujejo že najmanjše množine.
Teorijo, da je vzrok golši pomanjkanje joda v hrani, je s svojimi natančnimi ta obsežnimi raziskavami nepobitno podprl švicarski kemik dr. Fellenberg, Naj o njih na kratko poročamo. Dr. Felleberg je vse mogoče preiskaval na jod, kuhinjsko sol, pitno in rečno vodo, padavine, zrak, premog in njega izgorine, kakor mnoga živila živalskega in rastlinskega izvora. Dognal je, da s svojo hrano redno uživamo nekaj joda, čegar množina je zelo različna po pokrajinah in po letnem času. Bernski vodovod vsebuje cd 0,03 do 1,4 milijonskih delov grama joda na liter vode; množina joda je bila po zimi 1922 23 dosti večja, kakor po leti 1922, kar dokazuje, kako važna sta vlaga in vreme za sestavine joda v naravi. Niže Berna je imela reka Aare dosti več joda kakor nad mestom. Pitna voda v La Chaux-Fonds, kjer ne poznajo golše, ima 21 krat več joda, kakor ona v gol-šnem okraju Signau. Tudi padavine vsebujejo jod in sicer največ začetkom dežja. Dež se prejkone navzarne joda iz zraka, kjer ga vedno nahajamo, zlasti v zračnih plasteh blizu tal. V mestih, kjer pogori dosti premoga, vsebuje zrak dosti več joda, kakor pa na deželi.
Najzanimivejše za problem golše so preiskave živil, ki jih je dr. Fellenberg Izvršil v prej imenovanih dveh krajih La Chaux-de-Fonds in Signau. Za podlago je
vzel sestavine hrane, kakor jo uživajo švicarski seljaki in sicer 300 gramov kruha. 500 gramov krompirja, 300 gramov sočiv-ja, \Vt litra mleka (vštevši sir in presno maslo), 300 gramov jabolk ali drugega sadja, 60 gramov masti, 2 litra vode (vštevši vodo za kuhanje) in 10 gramov kuhinjske soli. V teh sestavinah je našel v La Chaux de-Fonds, kjer :e golša ne pojavlja, 31,3, v golšnem Singau pa le 13.0 milijonskih delov grama joda. Prebivalci omenjenih dveh krajev uživajo torej s hrano jod v razmerju 1:3. Lahko si mislimo, da se jedilni list izpreminja, pri znanem načinu švicarske prehrane pa bo brezdvomno ostala enaka količina mleka in vode. In le-ta vsebuje v negolšnem La Chaux-de-Fonds H\3 od 31,3 v golšnem Singau pa le 4.6 od 13 milijonskih delov grama joda. Po teh raziskavah dr. Fellcnberga moramo priznati, da tvori jod bistveno sestavino naš*j hiane in ne moremo dvomiti, da je pomanjkanje joda povod golši, zlasti ako še upoštevamo krajevne razmere.
Od vojne sem opažamo, da so se tudi po naših mestih debeli vratovi In golše zelo pomnožili. Zlasti vidimo to pri deklicah. Le redkokrat zagledamo lep vrat, malo-dane vsaka peta že kaže pričetek golše. Kaj je temu vzrok, ni znano, mislim pa, da nc sodim napačno, ako pripisuemo ta pojav nezadostni in enostranski hranili za časa vojne. Menda ta tako v oči padajoča hiba ni nikomur mar! Povod predstojećim izvajanjem je bila tedaj želja, opozoriti naše starše, da imamo v smot:cni uporabi najmanjših množin joda zanesljivo sredstvo proti golši. Pod nadzorstvom zdravnikov bo mladina kmalu izgubila to hibo. ki na vso moč kazi lepoto, ki je pa tudi lahko izhodišče težjih obolenj, kar dokazujejo tesni stiki ščitaste žleze z živčnim ustrojem. Dr. BL
Gospodarstvo.
OTVORITEV »INDUSTRIJSKO - OBRTNE VZORČNE IZLOŽBE« V MARIBORU.
V sredo dne 15. avgusta 1923 ob 10. dopoldne se vrši svečana otvoritev »Indu-strijsko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru,
koje pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander I. Tretjič stopajo s tem pred javnost agilni slovenski obrtniki in industrijalci, da pokažejo najširši javnosti plod svojega dela, napredek in razvoj naše domače obrti in industrije po preobratu v osvobojeni domovini. Zato zasluži mariborska razstava ne le pozornost lokalnih činitelj ev, ampak najširše in splošne jugoslo-venske javnosti. Glaven namen razstave je, seznaniti konzumenta z domačimi izdelki, da se na ta način pospeši in dvigne domača produkcija, obenem pa Izpodbije tuja konkurenca in da se na gospodarskem polju osamosvojimo, ter postanemo neodvisni od inozemstva. 2e dosedanji dve razstavi, ki sta se vršili minula leta v Mariboru, ste jasno pokazali, da tvori Slovenija, zlasti njen severni del center obrti in industrije v
Jugoslaviji.
»Industrijsko - obrtno vzorčna izložba v Mariboru« pa ni omejena samo na obrtne in industrijske izdelke, temveč je posvečena tudi vsem ostalim panogam našega narodnega gspodarstva, predvsem vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. V posebnih oddelkih je nameščena razstava vin, katero prireja vinarski oddelek Kmetijske družbe za Slovenijo, ki je že pri opetovanih prilikah pokazala svojo strokovno sposobnost. Posebno zanimanje bo nedvomno vzbujala vrtnarska razstava, ki je že na lanski razstavi vzbujala občo pozornost. Ta oddelek bo zlasti na letošnji razstavi vzorno sistematično in strokovniaško ureien. Velike važnosti za naše sadjarske kroge pa bo drevesnica, ki bo nazorno pokazala vzgojo sadnih drevesnih sadik, na katerih trpimo splošno pomanjkanje. Pestrost razstave bo povečala še umetniška razstava kluba »Grohar«. Uverjeni smo. da bo našel vsak obiskovalec na razstavi obilo za njega poučnega in zanimivega.
UGODNOSTI ZA OBISKOVALCE »INDUSTRIJSKO - OBRTNO VZORČNE IZLOŽBE« V MARIBORU.
Vsi obiskovalci »Industrijsko - obrtno vzorčne izložbe« v Mariboru, ki se izkažejo s tozadevno legitimacijo, imajo na vseh železniških progah v naši državi pravico do polovične vožnje. Tozadevne legitimacije, glaseče se na ime, se dobe pri vseh denarnih zavodih in obrtnih društvih in zadrugah ter stanejo z vstopnino vred Din 20.—. — Naroče se lahko tudi pri Upravi »Industrij-sko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru, Cankarjeva ulica 5. Vsi zunanji obiskovalci dobe na željo nakazano stanovanje proti zmerni odškodnini tako, da se jim nj^treba zato posebej skrbeti. Priporočljivo w& je, pri korporativnih posetih prej o tem obvestiti Upravo razstave.
VSEM OBRTNIM DRUŠTOM IN ZADRUGAM.
V času od 15. do 26. avgusta t 1. se vrši v Mariboru »Industrijsko-obrtno vzorčna izložba« pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Dolžnost slehernega obrtnika, četudi se razstave v svojimi izdelki ni udeicžil, je, da si razstavo ogleda. Zato pozivamo vsa obrtna društva in zadruge ter druge organizacije, da prirede za svoje člane korporat'vne oglede razstave. Vsi obisko'-aici imajo pravico za polovično vožnjo, ter o be na ŽeHo proti zmerni odškodnini nakazano tudi prenočišče. Obrtniki, gre za našo stvar! Zato vsi na razstavo. Opozon»e na to tuJi woje prijatelje in znance.Vsak obrtnik naj izpolni svojo dolžnost.
Društvom in organizacijam se nudi najlepša prilika za ogled Slovenije zlasti pa Maribora in njegove krasne okolice v času od 15. do 26. avgusta t 1.. ko se vrši v Mariboru »Industrijsko-obrtno vzorčna izložba« združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo, pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L Vse obiskovalci razstave imajo pravico
do polovične vožnje, če se Izkaželo s tozadevno legitimacijo, ki se dobi v vseh denarnih zavodih ali pa direktno pri Upravi izložbe, Maribor, Cankarjeva ulica 5. za ceno Din 20.—. LeRitimacije veljajo obenem kot permanentne vstopnice. S tem le vsem društvom in korporacijam dana prilika, da se poslužijo polovične vožnje. Na željo d hi vsak obiskovalec proti zmerni odškodnini tudi stanovanje. Tudi v vsakem drugem oziru je za ugodnost obiskovalcev vsestransko preskrbljeno.
—g Vino na lndnstriTcko-obrtnI vzorčni Izložbi v Mariboru. Vinarski in sadjarski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru naznanja s tem vsem interesentom, da zaradi preričle udeležbe ni mogel prirediti na mariborski industrijsko-obrtni vzorčni izložbi (od 15. do 26. avg.) vinske razstave, kakor je nameraval. Da pa bo obiskovalcem izložbe vendar dana prilika se seznaeiti s pristnhni produkti naših slovenskih goric, je omislil vmarsk! odsek na razstavnem prostoru vinsko poskuŠevalni-co, kjer se bodo prodajali vinski vzorci m cele steklenice direktno od producenta nabavljenih vin iz naslednjih vinskih okolišev: 1. Ljutomerško-Ormožki, 2. Radgonski 3. Ptujski, 4. Haložki, 5. Mariborski 6. Slovenjegoriški, 7. Pohorski 8. Celjski 9. Šmarsko-Blzeljskt. Dr»bile se bodo poskuš-nje starih In novih vin v majhnih kozarčkih proti majhni odškodnini. Pojasnila glede nakupa vina v majših množinah se bodo tudi dobila pri vodstvu vinske poskuševal-nica, kjer se bodo točila stara in nova vina nem prostoru tudi odsekova Vinska točilnica, kjer se bod točila stara In nova vina Iz prej omenjenih vinskih okolišev odprto hi v steklenicah (vinske Specijalitete) po zmernih cenah. Tudi to vino je ir prve roke naravnost od prodneentov. V prijaznem lokalu in lepem senčnatem vrtu se bo gotovo rad pomudil vsak čestilec izborne vinske kapljice. Vinska poskuševalnica bo odprta le do 18. ure, vinska točilnica pa do 24. ure. Posebno opozarjamo na vinska letnika 1921, ki so specijalitete kakorŠnth 5e »svet ni videl«.
—Z Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo -priredi v drugi polovici meseca avgusta sledeča predavanja: V nedeljo, dne 19. avgusta: lj V Begunjah pri Lescah, o kmetijstvu, Sustič, 2.) V Trbo-njah, o živinoreji, VVernig, 3.) V Stranicah, o kmetijstvu, Štamberger, 4.) V Hotiži, o živinoreji. Vojsk, 5.) V Murskih Petrovcih, o sadjarstvu, Pavlica, 6.) V št Jurju ob ŠČavnici. o vinarstvu. Matiašič. V nedeljo, dne 26. avgusta. 1.) V Ambrusu, o sadjarstvu in krmi, Kafol, 2.) V Matjancih, o živinoreji, Pavlica.
—g Na zimski kmetijsko-gospodlnskl soli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15. oktobrom ti. šola traja 6 mesecev od 15. oktobra ti. do 15. aprila 1924. V zavod, ki je v rokah Šolskih sesteT Iz reda sv. Frančiška, se sprejme 12 gojenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovanima znaša 400 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 15. septembra ti. pri vodstvu kmetinko-gospo-dinjske šole v Repnjah p. Vodice, Gorenjsko.
—g Dobava sena. Pri Intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu, pri Vojnem okrugu v Varaždinu In pri komandi mesta v Čakovcu se bo vršila dne 23. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 600.000 kg prešanega sena letošnjega •pridelka za gamiziji Varaždin in Čakovec. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice interesentom na vpogled.
—g Prodaja   stare   vojaške opreme.
Pri intendanturi Jadranske divizijske oblasti v Mostaru se bo vršila dne 28. avgusta ti. javna dražba stare vojaške opreme (obleke itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Stran 4,
»SLOVENSKI   NAROD« dne 15. avgusta i925.
štev. I So.
1— Hipotekama  banka v LJubljani
ima svoj Izredni občni zbor, dne 3. septembra ob 3. uri pop. To povzamemo i* ur. lista in dostavljamo, da je na dnevnem redu odpoklic starega in volitev novega upravnega sveta ter povišanje glavnice. Izid teh volitev Je že danes 2eIo jasen. Mogoče pridejo na to bojišče Se enkrat finančniki prejšnjega režima, Toda razmerje glasov se, kakor čujemo, ne da nič več izpremeniti, ker tudi ta — trdnjava je padla.
—g Mednarodni velesefem v Frank-fnrtu. Jesenski sejem bo od 23. do 29. sep-tvnbra ti. Prospekt j« moči vpogleda« v Đts. ml trgovske in obrtniške zbornice V Ljub ManI.
g XVIII. poročilo llmelfertkefta dnu IfVa k a Slovenijo o stanju hmcljskih nasm dov doma in drugod. 2alee, C. S. R.f dne 10. avgjata 1923. Pri ugodnem vremenu Prehaja t skropljenih nasadih cvet v kobu* le; tu in tam se rastlina iele pripravlja na cvet. Za popolno okobuljenje bi bilo teme« ljito premocenje zemlje nujno potrebno, kar pa pri stanovitnem vremenskem ma* 8«ju ni pričakovati: k večjemu, da se bo zemlja povodom neviht nekoliko zmočila. Bolani in slabotni nasadi so se le bolj po* slabšali in bodo brez pridelka. V mnogih nasadih se opazuje solnčni palež. Upanja na novo letino ne je v obče poslabialo in bo tnnožina lefošnjep.a pridelka znesla komaj t tretjino t*nskeffa. Z obiranjem bomo pri* Želi iele zadnji teden meseca avgusta, tupa« tam tudi šele začetkoma meseca septem« bra. Novi hmeli bo najboljše kakovosti. Mrčes je ves Izginil. Z ozlrom na vse to je razpoloženi- na trgu zpfn čvrsto, cene pa rastejo od ure do ure. Hmelj iz leta 1922 6« plačuje do 2500, oni iz leta 1921 pa do 2000 CK za 50 kg. — Povpraševanjo preko* raca ponudbe.
—g Breslavskl semenj se vri! to jesen
lod 2.-5. sepismbra) že trlnajstlč. Podjetje se krasno razvija in kaže neprestano stremljenje kvišku, kar Je tem VfJje ceniti, ker se pripuščalo kot razstavljalcl le prvovrstne rvrdke različnih strok. Po smernicah najmodernejše selmske tehnike opredeljeni oddelki nudijo najboljši In najhitrejši pregled o vsaki stroki In tvorijo zlasti za Inozemske nakupovalce pravo zakladnico na blagu In poslovnih stikih. Specijalno polje breslavsklh sejmov so bfle ta od nekdaj dežele evropskega vzhoda In Jugovzhoda, In razstavljalcl na tem semnju so bili vedno v stanu, da upoštevajo In zadovolje želje In zahteve teh dežel. Za udobnost inozemskih kupcev je najboljše poskrbljeno z navzočnostjo tolmačev vseh dotičnih jezikov, z olajšavami glede potnih listov proti Izkazilu sejmskih legitimacij, z izđa'o sejmske adresne knjige po scimskem nradu Breslau . Elisabethstrasse 7 m tega častnouradnih zastopnikih v Inozemstvu 14 dni pred otvoritvijo semnja Itd. Gostoljubnost Breslave in rednost sprejema, za kar skrbi Društvo za tujski promet, Breslau 2, na glavnem kolodvoru It 1, ste v tu- in inozemstvu dobro snanl.
—g Dobava različnega Železa. Pri
/avnateljstvu državnih železnic v SubotlcI Še bo vršila 20. avg. ti. pismeno ofertal-na licitacija za dobavo različnega železa. Natančnejši podatki o dimenzijah In o kakovosti železa so v pisarni trgov. In obrtnike zbornice v LJubljani, predmetni pogoji pa pri gorlimenovaai direkciji interesentom na vpogled.
—g Dobava ovsa. Pri Intendanturi Dr. fHv. oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 27. avg. t 1. druga ofertalna licitacija glede ftobave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Prodaja stare vojaške opreme. Pri flpravl odeljka za Izradu volne odeće v Skorila se bo vršila dne 25. avg. t. 1. Javna 'dražba stare vojaSke opreme (obleke, obutve, posode itd.). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske In obrtnišk zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobave flrneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v SuboticI se bo vrlfl« 29. avg. ti. ofertalna pismena licitacija sa dobavo 4000 kg flrleža. Ponudbam je priložiti vzorce, ki bodo merodajnl za dobavo. Predmetni specijalni pogoji »a dobavo 80 Interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani.
—g Dobavta drv.   Dne 25. avgusta tt
se bo vršila pri intendanturi III. pomorske Obalske kemande v Tlvotu (Boka Kotorska) druga ofertalna licitacija glede dobave 6000 m* drv. Pogoji za to dobavo so Interesentom pri Imenovani intendanturi na Vpogled.
—g Dobava drv. Pri oddelku Intendant-skega slagališta III. pomorske obalske komande v Šibeniku se bo vršila dne 27. avg. ♦L druga ofertalna licitacija glede dobave 2300m' drv. Pogoje za to dobavo Je dobiti Jjri imenovanem oddelku.
»g Zemaljska Izložba domaČih proizvoda t* Novem Sada. Na tef razstavi, ki se vrši od ti. do 26. avgusta 1923 bo zastopanih preko 70 večjih ln manjim krajev na-Se kraljevine t okoli 45 različnimi strokami. PosetnikI razstave dobe na posebno legitimacijo 50% popust vozne cene v vseh razredih osebnih vlakov Iz bivališča v Novi Sad in nazaj od 7. avgusta do 13. septembra 1923. Interesenti«, ki hočejo pose-titi to razstavo, dobe tudi pri trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani legitimacijo ca 50% popust. Te legitimacije stanejo 90 Din.
—l Trgovski stiki s Švico. Tvrdke,
katere prosijo Ivicarskl konzulat v Zagrebu za Informacija o Švicarskih maka h, se opozarjajo, da v dopisu navedejo aH so protokolirane, ker Svfc« ne Seli navezati trgovskih stikov % neprotokollranl-mi tvrdkami. Tudi naj se navedejo vse reference (banke In poznane tvrdke v Jugoslaviji), da bo mogel konzulat dobiti Jamstvo, rla ne bo dajal Informacije nepoklicanim. Švicarski konzulat opozarja, da cVnl Informacija samo na dopis«, ki bodo j •dgovarjalt navedenim zahtevam tn kate- I . iaa tw priložena mqdc* aa *&m6ud**M
Sokolstvu
ZLET SOKOLSKE ŽUPE LJUBLJANA NA VRHNIKO.
Nedelja 12. tm. je bila posvečena sokolski misli. Na vseh koncih ln krajih, v Idiličnem št Vidu. na trdih kraških tleh v Cerknici In v rojstnem kraju pisatelja Iv. Cankarja na Vrhniki, so se vrine tega dne sokolske slavnosti tn svečanosti, znak, da Je sokolska ideja globoko sasidrana med slovenskim narodom.
Na Vrhniko Je poletela v nedeljo sokolska župa Ljubljana. Zlet župe Je bU pravi trlirmf ln manifestacija sokolske Ideje In Vrhnika gotovo le nI videla Impozantnejše sokolske prireditve. Navzlic temu, da Je bilo nebo v Ljubljani preprečeno s temnimi oblaki ln je grozila uničiti pohod sokolskih čet, je bila udeležba na zletu proti pričakovanju naravnost ogromna. Mali »Vrhnlčan« ki le pripeljal ob 9. dop. prve udeležence sleta na Vrhniko. Je bil tako natrpan Sokolstva, da Je komaj prisopihal na Vrhniko. Zleta so se udeležili od župe Ljubljana sokolska društva LJubljana, Domžale, Mengel, šlSka in VIČ. Sokolsko društvo Borovnica pa Je bilo zastopano samo s •praporom, kar je napravilo neugoden utis. ker je bil zlet za Borovnico Istotako splolno obvezen in bi bila dolžnost Borovničanov da se revanžirajo Vrh-ničanom za obilen poset ob priliki zgradbe sokolskega doma v Borovnici. Starešinstvo Jug. Sok. Saveza je zastopal brat Kajzelj In savezni načelnik JSS br. dr. Vik. Muraik.
Na kolodvoru na Vrhniki, kl«r Je bilo postavljenih več mlajev, Je pozdravil So-kolstvo starosta vrhniške župe brat Majer, kt se Je uvodoma svojega govora zahvalil za častno udeležbo na zletu. V svojem na-daljnem temperamentnem govoru Je izjavil da se navzlic temu, da Je Vrhnika vsa »črna« In kljub vsem mahlnacljam In zaprekam sokolska misel po zaslugi rukaj-Inffh napredfijakov uspeino razvila. Za prisrčen sprejem se mu je zshvali? st*r«sta Sok. župe L »ubi lana br. Za kotnik Na čelu vojalke godbe dravske divizije pod osebnim vodstvom kapetana dr. Čerlna se je vršfl nato pohod na telovadilče, k dopoldanskim skušnjam, kf so se vršile pod osebnim vodstvom župnega načelnika dr. VIkt. Mumlka. Tu se Je pokazala smisel In predvsem važnost opisa sckoiskfh vaj po Murnikovi terminologiji, na podlagi katere so oddelki vseh drultev Izvajali Jubilejne proste vaje In sicer tako vzorno hi harmonično slite, da so Številni gledalci že pri skušnji postali navdušeni. Skušnje so bile končane okoli 11. ure.
Ob pol 12. se Je vrSila po mestu mogočna povorka, ki se Je je udeležilo okoli 500 Sokolstva v kroju, članov, članic ln naraščaja. Sprevod Je bfl naravnost tmpo-zanten. Skoraj z vseh hll so plapolale zastave In na Sokole Je deževalo cvetje z oken. Povorka Je odšla po vsem trgu, spremliana nepretrgoma z navdušenimi vzkliki. Ob 12. Je bil nato obed Ob 14. pa Je prispel drugI vrhniški vlak, ki Je pripeljal nove Številne sokolske množice In Sokolstvu raklonleno občinstvo. Z Iga pa je prlSel voz poln Sokolstva.
Ob 15. m pol Je bil pohod vseh Sokolskih čet na telovadlSče, ki Je bilo vse okraSeno s zastavicami
Slavnost In javni nastop sta bfla orvor-Jena s koncertom vojaSke godbe. Točno ob 16 In pol je bil ob navzočnosti skoraj tlsočglave množice nastop vseh oddelkov. Nastopila Je najprvo deca z ljubkimi (grami Itd. nadalje člani z Jubilejnimi vajami, članice z jubilejnimi vatami, sledne so orodne vaje, vaje naraščaja Itd. Vihar navdulenja, Id se nt polegel, je nastal pri izvajanju vaj z batom (9 članov. §!5ka), nadalje pri vaiah s snežnimi kepami, ter koračnicah »Carmen« in »Naprej«. Na splošno zahtevo so se mora'e vale Članic s snežnimi kepami poeovltl. Za zadnji dve žal nI bilo časa. Javni nastop je bfl zaključen s skupnimi prostimi vajami članov m članic. Občinstvo je vsa Izjavajanja nagradilo z burnim odobravanjem ln se ni moglo ločiti od telovdtlča.
Po telovadbi se Je na kiasno numlnl-ranem telovadISČu razvila animirana ljudska veselica, ki Je bila spojena s plesom. Naval na paviljone za Jestvine ln pijačo Je bn tak, da ob 21. ie ni bilo dobiti ničesar več.
Sredi tega pestrega tn kipeče** Življenja se je nenadoma oglasila sokolska trobenta, naznanjajoč, da se vr*.t nova telovadna točka. Luči na telovadISČu so ugasnile. V daljavi pa so se pojavTll skrivnostni rudečl kolobarji, ki so prihajali vedno bližje, dokler nI Že Iz radovednosti nestrpno občinstvo spoznalo v njih svitu Ikrtata krepke postave naralčajnikov, kt so Izvajali vaje z gorečimi kiji. Za občinstvo Je bila to prava senzacija In najlepša točka dneva. Val vzhlčenosri In navdulenja se po končanih treh vajah nI hotel poteči. Skupina Šestih naralčajnikov Je nato obsevana od avtta bakelj izvajala visoke skupinske vaje tn sicer 1* skupin prehodno Iz en« v drugo. Izvajanj« i« bil« tako strumno In mehanično, da so naroicajnlkl Izgledali kot živi kipi. Te vaje, ki so bfls kot nameček, so bile najefektnejle m publika Je po zaklmčlra skupin entuztjestfcno začela klicali »Zlvlot«
Slavnost Je bila nato zaključena fai sicer z velikanskim moralnim ln materijalnim uspehom. Zasluga mi tem uspehu rt* Pred vsem godbi dravske divizije, ki Je vzdržala funalko de konca kakor tudi načelniku br. Viktor Murnlka. četai arrsnge-ment cele prireditve ie bil brezhiben hi se odlikoval s sokolsko točnostjo In disciplino.
Glas trobente Je kmalu pokHcal na odhod tn ob  11.  J«   »Vrhnlčan«  odpeljal Izletnik« ▼ domači kraj. Vrhnfčnnosai pa Je ia »tal ? najlepsam spomina.
— K otvoritvi Sokolsk«g« lam na praznik v sredo vljudno vabimo vse članstvo naklonjeno nam občinstva Odhod iz Ljubljane gl. kol. zjutraj 7.40, od Skofllce pel na Ig tričetrt ure. Na razpolago bo več voz. Zvečer ob 8.13 pripelje vlak zopet v LJubljano. Članstvo Ima polovično vožnjo.
— Zlet celjska sokolske šapa v Tr6ov» Ijah. Vzporedno z zletom ljubljanske sok. lup« na Vrhniki jo priredila celjska sokol* aka župa zlet v Trbovlje, ki se je kljub raz« Dim neugodnim razmeram izvršil povoljno. Velik« vročina je mnogo ▼plivala, dm ude* leibe ni bila bal tako silna, kakor se je pri* čakovalo. Prvi jutranji vlaki so pripel j aU iz Celja okoli 250 članov in članic s prapori. Po prihodu v Trbovlje se je razvila povorke, ki je od Gasilskega doma, kjer je bilo zbirališče Sokolstva, odkorakala na telova* diSče in deloma na prostor pred Mollovo hišo, kjer je Sokole pozdravil starosta tr* boveljsketja društva br. SuSnlk. Vsa povor* ka je odSla nato na telovadilče. kjer so se vršile dopoldanske skušnje Javna telovad* ba se je vršila popoldne ob 15. in pol. Na* Stopili so člani, članice, naralčaj in moška ter ženska d*ca. Vaje so bile Izvajane večji* del dobro Mnotjo je seveda vplivala huda vročina. Odobravanj« Je žela zlast Murni* kova končnica »Carmen«. Telovadba se Je vrlila s spremi ie van jem rudniške godbe. Udeležba Je bila naravno«* ocromn« in ie bilo baje navTočh nad 5000 gledalcev. So* kolska misel pa si je tudi med rudarji pri* dobila čvrstih tal.
— Sokolski zlet v Ribnici Bratska društva ln s Solrolstvom čuteče občinstvo vabimo na naš okrožni zlet. kt se vtšI Jutri v sredo 15. avgusta. Posetnlke opozarjamo na sledeče: zjutraj ob 7.40 odhod vlaka, rezervirani vozovi, vožnja tja In nazaj stane 15 Din, ob 10. bratski sprejem na kolodvoru v Ribnici, nato skušnje In promenadni koncert, popoldne telovadba ln narodna veselica, ob 22 Izredni povratni vlak. — Zdravo I
Kvftara.
— Zahvala. Podpisanemu khibu je prijetna dolžnost, da se Javno zahvali gospodu A. Kristanu, ministru n. r. za požrtvovalno pomoč pri prireditvi II. klubeve um. razstave v bleiskl kazini. Gospodu ministru gre največja zasluga, da Ie ta prireditev v vsakem ozlru uspela. Klub »Vesna«.
— Na razstavi klana »Vesna« na Bleda je bilo do sedal prodanih 6 umotvorov, 5 Jih je kupil gosp. minister n. r. Anton Kristan.
— »Ljubljanski Zvone prinaša v Jnlij-skl ln avgustov! števHk! tole vsebino: Igo Gruden: Pesmi. — Nikola Radojčič: Iz tiskanega zbornika Danlela Ložarja o Srbih. — Marija Kmetova: V metežu. — Mirko Pretnar: Po zna ura. — Ferdo Kozak: Pri Otokarju Bfezlni. — Ivan Zoreč: Kraljevič Marko. — Jol Kozak: Dota. — Dr. Pavel Breznik: Bretonsko slovstvo. — Miran Jarc: Črni čarodeji — Ll-Tal-Pe-Mfrko Pretnar: Na ribniku. — Književna poročila. — Kronika. —
— »Slovanska Misel«. Te dni le IzSel v Ljubljani literarni tednik »Slovanska Mf-sel«. Ker list ne odgovarja leposlovju, smo se o nJem natančneje prepričali In dognali, da ga nrehde neki dijak Ivo Mrak z Rimske ceste, ki Je radi afere pri nekem lit. listu že Imel opravek z Justlco In da Je list Izšel brez kakršnegakoli dovoljenja od nase strani. V listu je tudi navedena drama »Besi« po Dostolevskem, ki Jo Imenovani prireja po deželsklfa odrih. Glede te drame, kt Je sumljivega izvora, se v kratkem prepričamo. — Ivo Mraku pa svetujemo, da skrbi za svoj poklic In naj se ne pretega s stvarmi, kl Jih ne more doseči. Sicer list po tretji Številki ustavimo. — Toliko v vednost slov. javnosti, na katero Ust tako apelira. »Društvo leposlovcev.«
Nov« muzikalije. »Umetniška založba« v Trstu je ravnokar Izdala dva mešana zbora In sicer Marija Kogoja »Nageljne poljske« In Stanka Premrla »Našo pesem« s klavirjem. »Nageljni poljski« se lijejo v Široki Uniji, kl nazorno Izraža Murno-vo žalost brez mej« samotno polje, golo In pokošeno ter neuteSeno, večno hrepenenje po ljubezni. Kogol je ustvaril umotvor, mešani zbor. kl nI samo tehnično najtežavnejši v naši slovenski zborovski literaturi, a je tudi umetniško najgloblji, naj-Iskrene}SI. Držeč se strogo čveteroglasja, vodi Kogol posamezne glasove kar najsa-mostoJnejSe. 2eliS si, da bi tem glasovom ne bil predložen tekst ker se zdi, da izgovarjanje, ki nI nikoli skupno, zastira gladkost toka glasbene misli. In baje Je v Gorici res Igral »Nageljne poljske« godalni kvartet ln to z visokim umetniškim uspehom. 5 tem pa le nikakor nI rečeno, da bi ne bili pev-al: seveda Je treba zanje najodličnejlca pevskega zbora ln potreba po takih zborih Je s vsakim dnem silne j ša. Pevski zbor, ki bo prvi dostojno Izvajal »Nageljne poljske«, smel se bo s ponosom Imenovati najboljIC Čujem, da se za to palmo poteguje E. Srečko Kumar s svojim učiteljskim pevskim zborom. Prepričan sem, da jo dos«Ie« Pre-mrlova »Nala pasem« J« slavospev domovinske ljubezni. Poln Žareč«, silne lskreno-sti J« te Debevčev tekst, Id ga Je Premrl odel v globoko občuteno, le nJemu lastno harmonično pestrost. Pevskim zborom ie vslcd podkrepljcvalne klavirsk* spremljav« ■e bo delal mnogo preglavic. Nekoliko neprijetno dime naglas »trato zaželen««, alt pa ne poslednji strani v prvem taktu zgoraj varava vokalov dveh različnih besed. To p« e« no potrebi lahko Izprement. Verujem, ds bo »Nals pesem« povsod! dosegla nsj-ilobokeiU uspeh. —*
\JOLiL'
POIZVEDBE m ZitnVta sa It dne 9. avgust« mti gapesrnlca. Polten najditelj naj Jo blagovoli oddati proti nagradi v opravi Slovenskega Nnroda.
— Iraitblfeno. NeM tihotfl delavec Je lrtf"bll 11. t. m. pred 8. uro zvečer na po» stati Zidanlmoat ves srni 14dnevni zaelu* tek. Polten neiditell n«l g« pf«** nagr«di vrne Mifcatl* Jagodi««.' Novi Vodmat 157^ Ljubljani aH v tovarni usnja. Redeča W
Dnevne vesth
V Lmbi/ani. dne 14. avgusta 1923.
Redakcija nradništva — obup uradnika!
Kakor se že dlje časa obeta, se imajo v kratkem izvesti obširne osebne korekture v uradniških vrstah. Zadeva in namera je splošno znana. V koliko je umestna, potrebna, nujna itd. v Sloveniji, danes ne mislimo razpravljati. Opozoriti pač hočemo samo na uradni-Skl dogodek, o katerem smo slučajno povsem podučeni, s katerim se nihče ne more strinjati in ki ga ne moremo molče prezreti.
Zgodilo se je namreč preteklo soboto, da je viSji uradnik državne železnice, ki opravlja progovno službo na odličnem mestu, sprejel modro ali zeleno polo, kjer mu piše zagrebško ravnateljstvo, da ga po naredienju ministrstva saobračaja br.....dd. 27. julija
t. 1. stavlja za 31 avgust t. 1. v trajno stanje mira s pozivom predaje službe, stanovanja itd. itd.
Ko, adresat tega ljubeznjivega odloka je — izvrstno opisan železničar, ki je vestno in spretno opravljal svojo neravno lahko službo, je pa tudi rodbinski oče, ki ima dva ali menda tri zelo pridne otroke in veliko veselje in upanje na njihovo nadaljno šolsko izobrazbo. Soproga mu je bolehma, a vendar dela kakor marsikaka izmed naših uradniških žen, prave čudeže v gospodinjstvu, na malem »službenem vrtu«, kjer prav sedaj zore* od nje zasejani »samopridelki« itd. Omenili smo te podrobnosti, da postane sličica popolna.
V to na kratko opisano rodbinsko recimo — srečo, je preteklo soboto, — znano po večernih svojih viharjih in požarih, — treščilo tedaj — že na vse Jutro, ko je gori navedeno naredjenje priromalo Čez hišni in uradni prag.
Ni nam treba opisavati groznega učinka te strele z jasnega neba. Govorili smo s tem krepkim, da-si v trajno »stanje mira« poslanim možem. Čigar politična pripadnost nam niti ni znana ln tudi za nas v tem trenotku ne prihaja prav nič v poštev.
Omenimo le eno dejstvo iz njegovega službovanja, ki nam je slučaino znano ln ki mora zadostovati vsakemu modrijanu.
Ko se je namreč* svoj Čas n?.S kralj Imel pripeljati na lov v Kamniške planine. Je baŠ sedaj hipoma vpokojeni železniški uradnik sprejel na svoje tedanje službeno mesto uradni brzojav iz Zagreba ali Beograda, da naj takoj odide v Kamnik oziroma na progo Ljubljana-Kamnik in da naj prevzame za čas prihoda ln odhoda našega Veličanstva kralja ves promet v svoje znano-za-nesliive roke in oči. Z velikim veseljem je zavedni naš uradnik izvršil to službeno povelje In opravil svojo nalogo na najvišjo in splošno zadovoljnost.
O njegovi kvalifikaciji torej ni treba Izgubiti niti besedice. Pa to Je bilo tedaj pred dobrim letom. Danes — pa Je ta službeni mož - korenina vržen v »trajno stanje mira« aH boljše rečeno, na cesto. Saj st sploh ne more predstavljati, kje, kako in kedaj dobi kako stanovanje, kako naj Izšola svoje otroke in kedaj ln koliko naj dobi mirovine, kl se Ima Še le določiti v znanem tempo adagio: Qul non fleret—*,
BREZ LAZI NE GRE.
Današnje »Jutro« pravi, da Je »SI. Narod« v poročilu o železničarskl stavki pred vsem zamolčal, da gre le za enodnevno demonstracijsko stavko revnih ln gladnih ljudi. Cujte, kaj je pisal »Slovenski Narod«! V št. 176 (4. avg.) poročamo o železničarski stavki takole: »Danes ponoči je na progah Južne železnice od Rakeka do Maribora in Siska izbruhnila 24 urna protestna stavka. Pod pritiskom neznosnih življenjskih razmer so južni železničarji posegli za skrajnim sredstvom gmotnega boja In predočili družbi, da je njena malomarnost dosegla vrhunec nesramnosti ln da mora gmotne pogoje svojega uslužbenstva prikrojiti na obstoječe draginjske prilike.« V drugem poročilu o stavki smo pisali: »Točno ob 24. ponoči Je izbruhnila protestna stavka Južnih železničarjev, ki bo trajala le 24 ur. Konča se torej danes ob 24. ponočle Tako Je pisal »Narode, lažnjivo »Jutro« bo seveda ie dalje trdilo, da smo zamolčali, da gre le za enodnevno demonstracijsko stavko. — Drugi dan smo obrazložili tudi krivdo ministrstva saobračaja In razmerje med ministrstvom in upravo Južne železnice. Polteno In prav Je pisal naS list, nepošteno pa je. da se pačijo in pretvarjajo naša poročila ter se s potvoraml huj-skajo železničarji. Le-tl naj spregledajo, kakega bojnega načina se poslužuje »Jutro« I
e  e e
— Učiteljski pripravniki, ki iele v oČW teljsko službo v srbskih krajih, ee obveščajo, da ne sprejme ministrstvo prosvete nikogar v službo. Če nI dovršil učiteljišč« alt srednje lote.  N« sprejem« tudi tako*
zvenih vršilcev učiteljske službe. Sicer SS pa zahteva od vsakega popolno znanje srb* skegs jezika, ker Je sicer u*pc#cn pouk ae*
MlWMlffcJl - "%****      Ml« *■ .
— Druga obletnica smrti kralja Petra. Danes je druga obletnica smrti blagopokojnega kralja Petra 1. Osvoboditelja. Po vsej državi se narod spominja velikega borilca za našo svobodo. Na Oplencu bo imel patrijarh Dimitrije parastos, kateremu bodo prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander I, romunski kralj Ferdinand, knez Arzen in kneginja Jelena. Vsi so odpotovali z Bleda. Po končanem parastosu se povrnejo vsi na Bled, razun romunskega kralja Ferdinanda, kl odpotuje v svojo prestolico. Parastosa se udeleži tudi princ Gjorgje.
— Parastos za kraljem Petrom L Osvoboditeljem, Danes na dan druge obletnice smrti kralja Petra 1. Osbodo-ditelja se je vršil v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica svečan parastos. kl so se ga udeležili pot zastopnik pokrajinske vlade veliki župan dr. Lukan, zastopnik dravske divizije polkovnik Vučkovič, zastopnik mestno občine podžupan dr. Stanovnik, magistrat-ni ravnatelj dr. Zamik, predsednik višjega sodišča dr. Babnik, univerzitetni profesor dr. Stojčevič, kot zastopnik univerze, zastopnik pravoslavne občine dr. Avramovič, nadalje zastopniki policije, finance, ves oficirski zbor. zastopnik trg. zbornice svetnik Rolirmann, diplomatski kor, predstavniki inozemskih drŽav in sicer dr. Beneš kot zastopnik Češkoslovaške, francoski konzul dr. Flache, Italijanski delegat de Cornelli in drugi odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Parastos sta opravila prota Dimitrije Jankovič in Stevan Avramovič iz Sibaća. Med 9. in 11. uro so bile vse trgovine v mc^t.i zaprte. Ljubljana se je s piietcto spominjala pokojnega kralja Petra 1. Osvoboditelja.
— Visoki gostje na Bledu. Ministrstvo zunanjih zadev je snočl prejelo iz Bukarešte uradno brzojavko, ki poroča, da so romunski prestolonaslednik Karel, prestolonaslednica ln grška kne-ginja Irena odpotovali včeraj 13, t. m. ob 23. s posebnim dvornim vlakom iz Sinaje preko meje na Bled. Na obmejno postajo Sombolj so dospeli danes zjutraj ob 2., kjer so jih sprejeli zastopniki vlade ln ostalo spremstvo. Ministrstvo saobračaja in notranje ministrstvo sta vse potrebno odredila za nadaljevanje vožnje na Bled. Visoki gostje dospejo po poročilu iz Beograda jutri, v sredo, 15. t m. ob 11. dopoldne na Bled.
— Bivanje ministrskega predsednika. Z ozlrom na razne verzije o bivanju ministrskega predsednika Pašvča v inozemstvu je prejel vaš dopisnik v Beogradu na merodajnem mestu zagotovilo, da se predsednik kraljevske vlade po oficijelnih obvestilih nahaja v kopališču Etienne les Bains. Ministrski predsednik Pašić ja iz Beograda direktno tja potoval.
— Nesramen napad na učlteljstvo Je zagrešil sobotni »Slovenec« med svojimi dnevnimi novicami, kjer pripoveduje, da Je družba Jugoslovensklh učiteljev v Klemen-čicevi gostilni na Bledu pila In odSla, ne da bi bila kal plačala. K tel laži nam piSeio z Bleda:* Lopovski »Slovenec« se Je debelo zlagal, ko pravi, da so učitelji v Klcmenči-Čevi gostilni pili pivo In da niso nič plačali, ter da Je plačilni natnkar opravičeno ro-bantil. To Je gola Izmišljotina podlega »Slovenca«, kl Je blatil naše učiteljstvo ves čas kongresa. Oni učitelji so vse redno plačali In plačilni natakar Matko MarjeSlč Izjavlja: »Dopis v »Slovencu« Je samo zlobna izmišljotina. Jaz sem dobil vse v naJlepSem redu plačano.« — S tem le dovolj ovrženo klerikalno lopovstvo. »Mice Kovačeve« torej nI bilo med Jugosloven^klm učitellstvom, bati pa se Je »Kovačevih Mlc« v ogromnem itevilu v dnevih »Katoliškega shoda« v LJubljani. Pozor, krčmarji in natakarji I
— O škandaloznem fermanu tn o pobalkanjevanju naše uprave piše današnji »Slovenec«. Gre za okrožnico ljubljanskega okr. glavarstva, v kateri se županom naroča, da imajo naznaniti one rekrute, ki so protidržavnih idej. »Slovenec« se zgraža nad tem v dolgem uvodniku. — Vsako vohunstvo, skrito poizvedovanje in poročanje Je gotovo ogabno ln prinese lahko škodo najnedolŽneJŠemu Človeku. — »Slovenec« kriči na vse grlo nad fermanom — ker se Čuti sokrivega! To spada med posledice tiste blazne politike klerikalne stranke, ki razdvaja, cepi, huj-ska, draži ln ki vzgaja svoje mlade pristaše po orlovskih in drugih organizacijah v protidržavnem smislu. To je gola resnica, ki se vidi ln čuti vsak dan ln ki se bo brez dvoma pojavila tudi na katoliSkem shodu v LJubljani, kolikor toliko prikrito seveda, ali vendar dovolj očitno I Ako bi kak rekrut res kaj trpel vsled onega fermana, se mora zahvaliti za to SLS tn njenim voditeljem, ki samo razdirajo, namesto da bi vršili dobro delo ca državo. Ako bi bili klerikalni poslanci doslej vodili pošteno politiko ln bi bili pomagali delati za nuio mlado državo, ne pa da le razdirajo ln hujskajo, bi bil vsak tak fer-man nemogoči Vedno groznejša je škoda, kl Jo povzroča Slovencem SLS in ako smo vedno bolj poniževani, je to v glavnem zasluga SLS. Naše ljustvo mora eprevidett,   odkod  lavira vse
t v. 185
►SLOVENSKI   NAROD« dne 15 avgusta iy23.
Stran 5
— Goip. Ivm Orffc, fojlrelj pttmdo-
bermanov iz Ljubljane, je oddal t nedeljo, 12. t. m., dvorni pisarni na Bledu naročena dva psa*dcbcrmana z Imeni »Lord« in »Les«.
— Poročil  se je 21. VL 1923 v
Skoplju zrakoplovni poručnik Otto Fi-lipck z gospodično Tilko Vrtačnikovo, hčerko veleposestnika iz Dol pri Litiji.
— Iz Železnikov se poroča, da bode vsled slavnostl 25 letnice gasilnega društva v nedeljo dne 19. tm. avto-omnibus voaO namesto od poldanskega vlaka te od prvih vlakov, kateri prihajajo zjutraj lz Ljubljane v škofjo Loko, v 2eleznlke Lu zvečer na postajo k večernim vlakom.
— Nekai o naših orožnikih. Včeraj smo v kratki notici omenili, da centralna vlada premalo upošteva gmotni položaj naSib orožnikov sploh, danes pa smo v Interesu stvari prisiljeni ugotoviti nekaj nenormalnega, kar se tiče samo manjše skupine orožnikov, ČUIh življenje pa Je le mnogo težje, kakor ostalih stanovskih tovarišev. Kakor je znano, obstoji v mestu Kamenici (Srem) posebna podoficirska lola za pre-Čanske orožnike. To šolo morajo pohajati ne glede na službena leta vsi oni orožniki, ki hočejo avanzirati do vodij orožniških postaj. Ker je to edina pot, ki vodi k zboljšanju gmotnih razmer, Je razumljivo, da mnogi naši orožniki zapuščajo za dobo 6 mesecev svoje družine In odhajajo v Kamenico. Naravno je, da morajo dotlčnJ orožniki skrbeti v tem času za svoje družine, ki so v premnogih slučajih navezane edinole na sredstva družinskega očeta. Toda ta skrb je žalibog tako minimalna aH pa sploh enaka ničli, da so orožniške Žene in otroci Izpostavljeni skrajni bedi, da pogosto nimajo niti najpotrebnejšega vsakdanjega kruha. Poznamo slučaj, ko Je orožnik odšel v Kamenico ln zapustil doma ženo in 2 majhna otročiča. Njegova mesečna plača obstoji iz 1017 Din, ki pa jo mora deliti, na več sestavnih delov ln sicer: 500 Din za hrano. 100 Din za knjige In druge Šolske potrebščine 200 Din za kritje zastarelega dolga, z ostalimi 217 Din pa ne ve, kaj bi počel, če jih pošlje ženi, bo sirota v isti zadregi, ker ne bo mogla kupiti ded potrebne hrane sam pa rudi ne more ostati brez denarja, ker bi moral v tem slučaju znova Iskati na posodo. Ni težko razumeti, da z 217 Din družina lz 3 Članov nikakor ne more živeti. Ni pa razumljivo, zakaj vladajo v tej šoli take abnormalne razmere. Zakaj se vsem gojencem zniža plača v primeri z navadno za 100 Din, zakaj morajo tako drago plačevati hrano, kl ne odgovarja omenienl vsoti niti kvantitativno niti kvalitativno, zakaj jim administracija ne da učnih pripomočkov brezplačno ln zakaj merodajnl faktorji ne pomislijo o njihovih lačnih ženah In otrocih? Menimo, da bi bilo dobro In umestno, ako bi sf centralna vlada pobliže ogledala to stvar, ki se nam zdi precej krivična. Ne smelo bi se namreč dogajati, da rodbinski člani orožnikov, ki vestno vrže svojo službo, trpe največje pomanjkanje aH pa celo doslovno gladuje-Jo. Država, kl JI Je pri srcu njen obstoj ln napredek, bi tega ne smela trpeti Zato upamo, da bodo v mejah možnosti ti kričeči nudostatkl čim prej odstranjeni.
— Mariborske vesti. — Nova draginja. Komaj so časopisi prinesli vest o podraženju železnice, ki naj se ima Izvršiti Še le s 15 septembrom (torej imamo še cel mesec do te nove sreče), že so se brezvestni Spekulanti vsaj v Mariboru tn okolici okoristili s to novostjo. Zadali so nam udarec, ki ga mora najbolj občutiti mestno prebivalstvo. Podražili so kar preko noči meso zlasti teletino čeprav vsi zadnji sejmi izkazujejo nazadovanje aH vsaj nenapredovanje cen živini Teleta npr. je kmet dosedaj ponujal v mestu. Sedaj naenkrat jih je pobrala noč ozlr. vlaki preko meje: s tem se vsaj Izgovarjajo. Vse Je tako, kakor da hoče neka nevidna moČ nmernlm potom povzročiti do r.epregled-n!h posledic segajočo splošno nezadovoljstvo In pogin vsega, kar ne spada med milijonarje. Velikanski nadprodukciji staje *-skes:a vina se delajo ovire, tako da so vinogradniki, če se hočejo Izogniti katastrofi res primorani se zatekati k vfnotočem. Ljudstvo pije hujše kot živina, nedeljo za nedelio In zapravlja še to malo denarja, kar bi ga moralo Imeti za hrano, obleko ln stanovanje, po samih vlnotočlh Pred dvema
mesecema le Je bH v vsaki sest! nlSl v
bližnji okolici Maribora po en virotoč, danes je že težko najti hiše, kjer bi ne bil ali kjer že nI bil vinotoč. Torej tukaj ko s« vsakomur jasno zapravlja ne samo ljudsko premoženje, ampak tudi ljudsko zdravje ln Javna morala, nihče ne forsira Izvoza blaga, brez katerega bi prav lahko in srečnejše živeli. Pri živini in mesu pa, kl daje vsemu prebivalstvu, tudi najubožnejšim slojem najpotrebnejšo hrano, zadostuje samo ena časopisna vest, da se železnica čez en mesec podraži, halo tn je takoj ves aparat na nogah, da se samo na ljubo par milijonarjem le to malo požene preko meje, kar bi ml sami krvavo potrebovali. Kako dolgo še po tej napačni poti? — Nesreče: Ivanu Perkotu, posestniku Iz St. Lenarta v Slov. Goricah so se v Tattcn-bahovl ulici splaSIll konji pred nekim avtomobilom. Perko, hoteč konje zadržali, je tako nevarno padel na cesto, da ga je moral rešilni oddelek odpeljati v bolnico. — Vsled slabosti se Je na cesti zgrudila 80 letna Frančiška Koren. Rešilni oddelek JI Je nudil prvo pomoč. — Rodbinska tragedija. V družini nekega mizarskega mojstra S. na Pobrežju je že deij časa vladalo nesporazum''enje. Mož. sit večnih prepirov, si J« skuial vzeti li/ljenje, s tem da si je na levi roki prereza! žllo-dovod-nlco. Rešilni oddelek ga Je po obvezi spravil v bolnico.
— Celjske vesti V prvem polletju Jo bilo v Celju sklenjenih 68 zakonov, med temi dva pravoslavna ln 1 evangelj-ski-Rojstev Je bilo 111, od teh 3? nezakonskih in 11 mrtvorojenih. Umrlo je skupaj 173 oseb, od teh 97 tujcev. — Umrl je v sanatoriju Golnik na Gorenjskem uradnik okr. glavarstva v Celju g. Zvonko Kovač v 23. letu starosti. — Parastos za blagopokojnim kraljem Petrom I. se Je danes v torek ob 9. url dopoldne vršil v veliki dvorani Narodnega doma. Opravfl ga je pravoslavni svečenik dr. Peric. Trgovine so bile med tem časom zaprte. — Turnir Šahovskega kluba Celje se prične dne L septembra. — H 1 Š a je z gor e 1 a v noči od sobote na nedeljo posestnicl Zlavs Mariji v Smartnem v Rožni dolini. Kako je ogenj nastal, nI znano.
— Tatvine koles. Danes dopoldee sta Ml! ukradeni dve kolesi ln sicer eno ob 8. slugi Alojziju Menceju Iz neke veže na Miklošičevi cesti. Kolo je bilo znamke »Ad-ler«, vredno 5000 kron. Drugo kelo je bilo ukradeno ob 10. iz veže Čekovnega urada v Beethovnovi ul. slugi Albinu Ločniškar-Ju, vredno 10.000 K. Kolo Je bflo znamke »VVaffenrad«. Vidi se, da Imamo v LJubljani specijaliste posebno za kolesa.
— Vročina na Francoskem. V Parizu Imajo le mnogo hujšo vročino kot je pri nas. Posebno vroč je bil dan 9. t m., ko je kazal termometer 35.4 stop. v senci Proti večeru je vročina nekoliko ponehala, na kar je prebivalstvo bežalo Is mesta v bliž. nje gnzdove Boulogne in Vincenne. Na ti* soče ljudi je prenočilo po travnikih okoli mesta. Vročina je huda po vsej Franciji in obilo je bilo slučajev solnčarice.
— Zdravstveno stanje mesta LJublJb-ne. Zdravstveni Izkaz mesta LJubljane Izkazuje v času od 5. do 11. mi. tole statistiko: Umrlo Je 25 oseb, 12 moškega In 13 ženskega spola (tujcev 13). Smrtni vzroki: Jetika 2, pljučnica 2, dušljivl kašelj 1, trebušni Iegar 1, zastrupijenje rane 1, srčna hiba, bolezni žil J a 4, rak 2, drugI naravni smrtni vzroki 11, slučajna smrtna poškodba 1. Med tem Časom se je rodilo 22 otrok 11 moškega ln 11 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatica 1. trebušni legar 2. griža 2. dušljivl kašelj 6.
— Blagim srcem 1 83 letni starček J. Kavčič v Veliki vasi poŠta Leskovec pri Krškem, brez svojcev, ki leži že dolgo bo-laffl v največji revščini In pomankanju prosi usmiljena srca za pomoč. Vsim že naprej: Bog povrni stotero! Milodare naj se pošilja na upravo Slov. Naroda aH naravnost na njega.
— Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo pri trgovcu odločno domač Izdelek »Peka-tete«. So najcenejše ker se zelo npkuhajo.
— Najmodernejša, nova, blgMenJčno opremljena brlvnlca v Dalmatinovi nllct 13, (poleg hotela Štrukelj). Pri poročata se za obilni obisk J. Dorčec & S. BočkaJ.
— Koncert v kavarni »Emoni« se vrli danes v torek ob 8. zvečer. Igra L ljubljanski salonski orkester.
— Priskočite sa pomoč. Z ena železniškega delavca Reska Kaplja, stanujoča na Karolinški zemlji, s« nahaja v obupnem gmotnem položaja. Zaslužek moža jI ne zadostuje niti za vsakdanjo hrano, sirota molče prenaša veliko pomanjkanje in nima človeka, ki bi jI pomagal lz stiske. Zato apelira na blaga srca. naj jI priskočijo na pomoč. Denarne prispevka ln druga darila sprejema uprava našega Usu.
— »Pozdrav i fegnanla,« Vse Je slovesno razpoloženo. Vzduh je nasičen od vonja romarskih kolacev, ikrjančeva pesem so meša s glasovi utrujenih popotnikov, ki gredo v procesiji k Sv. Ani v Plani (v Cehih). Stojnica kramariev pozdravljajo veselo mladino, Id st oddiha v senci košatih
dreves. Zdaj krenejo romarji k stojnici slaščičarja — Ceha — ki ie je predrznil priti v to trdnjavo vsega neraštva (I!). Pred stojnico mahoma nastane hrup: Tu stoje štirje fantalinl s svojim voditeljem, nemškim hujskačem in lz oči jim srči razburjenje — slabo prikrita Jeza. Togota Jih je prevzela pa samo zato. ker si Je kramar predrznil vzeti s seboj v Piano slaščice s napisom »Pozdrav z žegnanja«. To je tako ozlovoljilo nemške kulturonosce, da so kupili srce s češkim besedilom, ga spričo množice zagnali na tla ter poteptali z opazko: »So machen wir auch mit d en Cechen« (Tako bomo napravili tudi s Cehi). V tem trenutku se prikaže oko postave ln is srditih Germanov so mahoma postali mirni ln krotki Jančkl, ki so se vsi vprek opravičevali: Mi smo bili pijani. — Mati Oermanija Je ponižana do tal, a njeni sinovi so ostali oholi in nestrpni kakor so bili.
— Carinarnica Čakovec. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani: Z dnem 6. avgusta ti. Je Južna železnica pričela Izvrševati § 65 obratnega pravilnika In člen 10 bernskega dovogovora za vse pošiljke, katerih ocarlnjenje pride v poštev pri carinarnici Čakovec In njenem oddelku Kotoriba. 2eleznica bo Izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega deklaranta.
— Zanimive gospodarske publikacije.
Jugoslavenski Uovd, koji kao dnevnik Izlazi več Četrnajstu godinu i koji Je naipro-širnejšl na privredni list razaslao jo uz svoj br 172. od 2. avgusta obilan prilog pod naslovom »Rudarstvo a Srbiji« u kojem se na 64 strane velikog formata prikazuje stanje rudarstva u Srbiji 1 iznose pred našu privredu dosada nepoznati i zanimivi podatci o ovoj gospodarskoj grani. Prilog se dobiva 1 zasebno uz cijenu od Din 10.—. »Jugoslavenski Uoyd«, koji Je postao službenim organom »Udruženja radarskih poduzetnika kraljevine SHS« pokronuo je u poslednje vrijeme I izdavanje »Financijske biblioteke« u kojoj se dosada izišao Sv. I. Ivo ĐI-ioševič: »Dokumentarni akreditivi«. Din 10. 1 Stanislav Kuki a: »Kako treba čitati bilance«? Din 15., pa tim svojim radom odlično služi unapredjenju naše ekonomije 1 privrede.
— Nova tiskarna v Gorici Kat tiskovno društvo v Gorici je otvorilo na Placuti St 18 svojo »Zadružno tiskarno«.
— Lesene  bile   na   račnn reparacij z
Nemčijo. Ministrstvo za agrarno reformo jo sklenilo z neko veliko nemško tvrdko pogodbo za nabavo 3.000 lesenih hiš za naseljevanje v Južni Srbiji. Ministrstvo za socialno politiko hoče nabavati še nadalje večje število lesenih hii za invalide ln drugo prebivalstvo, ki mu Je vojna porušila domove.
— Tatvine koles v LJnMJanl. Poleg vlomov v stanovanja v LJubljani najbuj-nejše cvete tatvina koles. Ne mine skoraj dan, da se ne bi na policiji Javili dve ali celo trije lastniki ukradenih koles. Ker policija naravno ne more stati poleg vsakega kolesa, kl ga lastnik pušča lahkomiselno na cesti. Je najbolje, da vsakdo sam pazi na svoje kolo. — Dne 2. tm. Je bflo v Sodni ul. ukradeno kolo znamke »Durkopp«. Kolo Je je vredno 12.000 K Ima Itev. 578.873 tn Je izsledirelju obljubljena nagrada 4000 K. — Delavcu Franu Japeljn Je bflo v Plorjanskl ulici ukradeno 6. tm. kolo znamke »Dflr-kopp«, vredno 4000 K. — Kolo Iste znamke je bilo 7. tm. ukradeno trgovcu Ivanu Starata pred sodiščem.  Kolo,  ki ni njegova
last, Je vredno 9200 K. — Izpred prostorov rastavraclje »Zvezde je bilo te dni trgovcu Modlcu ukradeno še skoraj novo kolo. Tat Je kolo odnesel, navzlic temu. da je bilo priklenjeno. — Mizarskemu mojstru Ivanu Bukovcu Je bilo Is Veže stavbne družbe v Llngarjevi ulici ukradeno te dni kolo.
— Ugodil le vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edinole »STOEVVER« zastopstvo LJubljana, šelenburgova ulica itev. 6 1.
— Ljubljenec strojepiscev Jo edinole »STGčVVF.R« zastopstvo LJubljana, Šelenburgova ulica 6/L
Kino Matica. »Mtscrlcordla« ali »Ne ubral več«. Veličastvena življenjska drama v 5. dejanjih. V glavni vlogi glasovita in popularna Bernhard Gotzke (Jogi) in Johannes Riemann. Film je klasično delo modeme filmske umetnosti in je radi svoje globoke vsebine ln briljantne režije eno najlepših v Ljubljani dosedaj predvajanih del. Predvaja se do srede 15. t. m. Salvo smeha! Kino Tivoli Salve smeha! Sijajna Gogoljeva komedija »Revizor«, ki s svojo originalnostjo vzbuja salve smeha, se predvaja samo Še danes ln jutri v kino Tivoli. V glavni vlogi sodelujejo markantne filmske osebnosti, kakor glasoviti režiser Friderik Zelnik, kolos Diegclmann in drogi Film nudi prvovrsten užitek.
Darila.
— Upravi nnšegti lista je poslal: Za ruske žrtve ob Triglavskih Jezerih: neimenovani Din 10. Srčna hvala I
msmams
Turistika in šport.
— Vodstvo kluba kolesarjev In motocl-kllstov »Ilirija« Javlja da se bode nahajala glavna kontrola ob priliki Jubilejne kolesarske dirke Da Kongresnem trgu pred gnd-benim paviljonom, ter dospejo prvi dirkači okog 9.15 do 9.30 dopoldne. Slavno občinstvo se naproša da se v sledečih ulicah: KarlovSka cesta, Florijanska, Sv. Jakoba trg, CoJzc-"^. Emonska, Vegova. Šelenburgova. Dunajska, Gosposvetska ln Celovška cesta, blagovoli pokoravati rediteljem, ter s tem pripomoči do čim gladkelšega prehoda skozi mesto. Istotako se skozi mesto vozi strogo po cestnem policijskem redu. S. K. »Primorje« in S. K. »Ilirija« se naproSaJo, da stavijo nekoliko svojih Članov na razpolago za vzdrževanje rediteljstva v mestu. S. K. Jadran in S. K. Hermes za vzdrževanje reda pri prehedu skozi ŠtSko. Imenovani klubi so naprošeni, da pošljejo svojega delegata na sestanek, kateri se vrši danes v torek ob 7.30 na vrtu restavracije »Novi syet«.
— Jubilejna kolesarska nadklubska dirka, katero priredi klub kolesarjev ln moto-ciklistov »Ilirija« v LJubljani v sredo dne 15. t m. na progi LJubljana—Grosuplje— Krka—Zatlčna—Višnja gora—LJubljana — Kranj—Radovljica—Lesre—Bled. 136 km bode eden najzanimivejših snortnih dogodkov v letoSnjl aezoni. Prijavljeni so najboljši dirkači cele Jugoslavije, n. pr. Dukanovič, §o5tarko, Pavlija, Cesarec Is Zagreba. — Kosmatin. Goltes, SiSkovič. Skrajnar, Bar iz Ljubljane, ter mnogo drugih kateri pridejo v poštev, kot nevarni tekmeci omenjenim. Start ie ob 7 url zjutraj na Dolenjski cesti pred kolodvorom. Cilj na Bledu pred hotelom »BcoTrrd« približno ob 11 url.
— Klub knfesarjev in motocikli s tov »Ttirif*« v Ljubljani. Povodom Jubilejne medklnbske dirke se vrši danes v torek ob 20. uri pozdravni večer na čast doSlim ko« lesarjem in rportnlkom is Hrvatske na vrtn restavracije »Novi svet«. DsHls za dirke »o izposrsvjen* v konfekdiskl trgovini g. Dra* go Gon.ma v Prešernovi ulici.
— Rokometne tekme Slavlja, Praga ; Ilirija. Na praznik 15. tm. In v Četrtek 16. tm. ob 18.30 url se vršita na igrišču Ilirije ženski rokometrr! tekmi med praSko Stavijo In Ilirijo. Češki rokomet Je pri nas še v naibo!;5em spominu izza lanskega gostovanja znameniteh brnskib SK. žldenic Tudi tekmam s Slavijo je pripisovati največji športni In propagandni pomen.
— Plavalna tekma na LJabfjaelcl se vrši 15. tm. ob 14.3*3 uri. Pr'.ave se sprejemajo že danes do IS. ure pri td. J. Goreč, Dunajska cesta. Doslej so dospelo prijave najbolj!!! moči ljubljanskih klubov, prijavljeni so tudi plavati iz iMaribora iu Celja. Tekmo je smatrati za glavno preizkušnjo za slovenske In Jugoslovanske prvenstvene tekme, ki se vrte 25. tm. v Ljubljani in 2. sept. na Sulalm
— Prihodnje nogometne tekme. Med 18. ln 23. tm. Gostujeta v Ljubljani glasoviti SK. Hajduk Iz Splita in fcK Bačka, prvak Subotice. Oba kluba igrata z Ilirijo*
Društvene tresti.
— Zdravniki! IT. izredni ob crti zbor Slovenskega   zdravniškega   društva   «e vrJi
21. t. m. ob 17. v mestni posvet valnici s sledečim dnevnim redom: 1. Določitev kandidatne liste za zdravniško sborni >, 2 vo*
litev novega predsednika in en<r£* c zborni, ka, 3. sprememba pravil. 4. sluč.iinr st i.
— Tacen. Na praznik 15. tm. pr'rcdi pevsko društvo »Zarja* Iz Tacna v vrtno veselico s petjem in plesom na senčnatem vrtu gostilne Cirman v St. Vidu nad Ljubljano, Koncertne ln plesne točke svira polnoštevilna godb:* železničarjev. Vsa sorodna narodna društva, kakor tudi !:':-blteiji petja se uljudno vabijo na to prireditev. Zičetek veselice ob 16. url.
— Proslava novo ustanovljenega e**-stlncga društva v Kožarjih — Podjmreko. s-pojeno z veliko vrtno veselico, se vrši dne 19. ».vgusta 1923 ob 15. uri na vrru g. Ant. Vrhove, gostilničarja v Kožarjih pri Ljubljani. Na vese'JČnem prostoru Igra društvena godba z Viča, pod kipelnikom g. Hvaletcm. K zabavi spade ples. b^srat tre« čolov Itd. Meščanom bo veselica velik v tU tek posebno radi lepe lece ob OradaJčIcl v sen!natem vrtn In primerne oddaljenost! iz mesia. Vabijo se vsa bratska dniStva, da se pomožnostl udeleže proslave.
— Društvo dipl. b«blc za Slovmljo s sedežem v Ljubljani Je prišlo na sled. da se za društvenim hrbtom delajo nekake tariie za bolniško blagajno. Društvo pa naznanja, da ne pozna nobenih drugih tarif kot tiste, katere si Jih je samo ustanovilo In doročilo za ra7ne sloje. To1?ko v vednost cenj. občinstvu, dt ne bo pri porodih pomote, ker z bolniško blagajne nima društvo nobenih tarifov.
"SL-IT-r.-
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA 14. JULIJA.
Zagrebška in beogradska borza danes radi parastosa za blagopokojnim kraljem Petrom L Osvoboditeljem, ni< sta poslovali.
V svobodnem prometu so od efektov popustile: Slavonija, Esploataclja in pa Trboveljska. — Učvrstila pa so je z ozirom na čvrsto notacijo Hipotekama o Budimpešti in Je denar Din 100.-^ Precej povpraSevanJa Je bilo po delnicah Narodne šumske industrije (145 de* nar, 150 blago),
V devizah je vladalo mrtvilo. Medtem, ko jo bilo v začetku na trgii nekaj robe. Je proti poldnevu tudi ta Izostala In sicer radi poročila preko Dunaja, da notira Beograd v Curihu 5.75—5.85. Z ozirom na učvrSčanje zdravih deviz V, Curihu je tudi rp nas pričakovati na-daljni lahnji poraz deviz.
V svobodnem prometu so notirali! Devize: Curih 17.25,—17.29. Pariz 5.30— 5.35, London 437.5—438.50. Berlin 0.03— 0.035, PDunaj 0.1325-0.1330, Pracn 219 denar, Trst 4.05,-4.065, Newyork 95.—95.50, Valute: dolar 93.50,
Inozemske borze
Curih, 14. avgusta. (Izvir.) DanaSnjg predborza: Beograd 5.S75, Berlin 0.00019, Amsterdam 217.75, New3'ork 5.54. London 25.30, Pariz 30.75, MIlan 23.60, Praga 16.20 Budimpešta 0.031/,., Bukarešta 2.50, Sofija 4.S0. Varšava 0.0024, Dunaj 0.00779. aVr žig. krone 0 007S5.
— Trst 14. avg. (Predborza): Beograd 24.60—24.S0,    Berlin    0.007—0.008. Dunif 0.0324—0.03229, Praga 68.30— 68.50, ParU 130.25,—130.50,   London 107.50—107.70. Newyork 23.45,-23.55, Curih 425—427.
■OIOIOIOIOaOBOIOIOaOIOIOlOIOtOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOlOIOIOIOIOIOIOio|Q|OioioiQBOIC
o
■
o
■
o o
o
■
o o
81
o
Otooriteo ene kavarne
ln
gostilne „Leon"
Naznanilo, priporočilo In zahvala.
Cenjenemu občinstva v mestu In na deželi najvljudneje sporočava, da sva najino It mnogo let obstoječo, dobroznano
kavano „LE01IM pr*telila s Starega trga it SO v L]ubl]aol
V KOLODVORSKO ULICO ST. 29 V LASTNO HIŠO
k]er bodeva nudila p. n. obiskovalcem prlttma doleafeka, bfseljska m Hafomerifca vina ter vedno svete pivo. — Dobe se vsak iaa okusna gorka In avrsla JeeUla Is reooralraoe kabini« v največji izbiri in po nizkih cenah, — Po potrebi tudi loeeljalffete. — Oollelea, leću« postrežba. — Modemi, ■4#beJ prostori. — Prijetna zabava. — Vse cenjene
goste in prijatelje, katerim se nsjtopleje sahvaljalova ta dotedanji Številni obisk, blsgonaklonjenost in zaupanje, prosiva, da
Bana isto ohranijo tudi v prihodnje, ter as priporočava z odličnim spoštovanjem
LEON in F ANI POGAČNIK, lastnika.
Prvovrstno
Vino - piurj Jestuine Kaua - tal
Čokolada Likerji
DIOIO'IOIOIO'0101011
■ OBOSi
0
o
■
o o
■
o
a
o o
■
o
SOBOBi
IOIOI
ioioioioioioioioioioiob
VI. VZORČNI VELESEJEM V PRA
x^..o, od 2. (j0 g. septembra
Znižana vožnja na Jugoolov. In čehoslovaikih SeleamScah.
Direktni posebni vlaki med Prago In LJubljano«
Pojasnila dajei
Cehoslovaški konzulat, Ljubljana. Breg itev. 8-
Znilana pristojbina za vizum.
Pojasnil« d*je i
Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3»
Stran C.
»SLOVENSKI   NA ROP« dne 15. avgusta 1923.
Stev. 185.
Univ. prof. dr. Metod Dolenct
Nota zafionodoia o pomamu flelomržnosti.
Slovenci smo prevzeli od Avstrije niz zakonov in naredeb o pobijanju delomrznosti, ki so se obnesli V LJubljani smo imeli prisilno delavnico za moške že od lota 1847 naprej; osnovana je bila z legatom kanonika Lovrenca pL Schluderbacha. Poboljševalni-ca kakor poseben oddelek za mladostnike je funkcionirala od leta 1873 dalje in se je izpremenila s sklepom kranjskega deželnega zbora iz leta 1909 v vzgajal išče za zanemarjeno mladino. Med svetovno vojsko je padlo število prisiljencev, ker so jih k vojakom klicali na 10 do 20, ženske pa so oddajali v Lankovico pri Gradcu. Po prevratu, ko je bila potreba po prisilni resocijalizaciji delomrzečih zlikovcev največja, ko je naša soseda Avstrija svoje zakone o pobijanju delomrznosti občutno poostrila, — Je vlada za Slovenijo delovanje prisilne delavnice za moške sploh ukinila, nekaj ženskih pri-Siljenk, ki so bile iz Lankovice repar-triirane, utaknila v kaznilnico v Begunjah, od koder pa so jih kmalu izpustili Tako je bila državna naloga glede prisilne vzgoje nad 18 let starih oseb k delu via facta popolnoma opovrta, dasi so dotični zakoni ostali do malega y .veljavi...
V Srbiji so imeli pač v splošnem <lelu kazenskega zakonika neko določilo glede »popravljanja« mladostnih zločincev v starosti do 18 let, v posebnem delu pa neke kazni za vlačugarje in pocestne prostitutke. Prvo določilo se praktično sploh ni dalo izvajati, druga določila pa so bila povsem nezadostna. Kazen je bila prvotno batinanje, od leta 1873 naprej zapor, ki pa je dosegel največ 20 dni. O prisilni vzgoji k delu ni bilo ni sluha. Da so po prevratu v Srbiji stremili za učinkovitejšim pobijanjem delomrznosti, je bilo v redu, ali da so napravili zakon v varstvo države z dne 2. avgusta 1921 in našo sloveni-jansko-dalmatinsko zakonodajo, ki je bila enotno-zaokrožena in dobra, izpre-vrgli v kaotično stanje, to pa ni bilo v redu, in le čuditi se moramo, da te-dajšnjo slovensko zastopstvo v narodni skupščini ni zoper tako postopanje protestirala
Eto, kaj so ustvarili 1 Po naši prejšnji zakonodaji je bilo mogoče v seštetih primerih iz delomrznosti izvirajo-čih deliktov poleg kazni izreči tudi še 'dopustnost oddaje v prisilno delavnico in vsi ti primeri so bili »prestopki«. Po novem zakonu so od teh primerov dva reformirali tako, da je postalo »potepanje« In »izvrševanje nečiste obrti« ta-idh oseb, »ki no morejo izkazati, da se ina pošten način preživljajo,« »pregre-iek«. Kakor nov primer pa je prišlo še »pijančevanje« v zakon. Pri vsem tem ►Je bila opredelitev teh novih deliktov kelo netočna. Za nekatere delikte glede nečiste obrti — rufijanstvo, bordelstvo, tajna in javna prostitucija — se iz tega zakona niti ne da točno razbrati, ali in ar koliko so vključeni Pa tudi sicer ni pravih meja ustanovljenih, n. pr. potepanje bi bilo tudt kažnjivo, če si dotična oseba prizadeva dobiti poštenega zaslužka, kvartalno pijančevanje pa ne, če je ogrožena prehrana — ne dotične osebe, ampak le njegove rodbine.
Posledice pa so še v drugih pogledih čudne. Pred vsem glede pristojnosti! Novi pregreški po zakonu z dne 2. avgusta 1921 bi spadali pred zborna sodišča, dočim pridejo drugi delikti po atari zakonodaji ki so ostali prestopki (kakor n. pr. beračenje, sutinerstvo) pred okrajna sodišča. Naša praksa je isicer pregreške po zakonu z dne 2. avgusta 1921 »preinterpretirala« v prestopke in s tem rešila lažjo m cenejšo pristojnost okr. sodišč; to je bilo praktičen izhod iz povzročene miserije, ampak teoretično vendarle nepravilno. t)rugi kaos: Po stari zakonodaji oseba, ki ni dovršila 18 let, ne sme priti v pri-isilno delavnico, ampak izroče jo v vz->JevaliŠče, kar je bistveno nekaj dru-Po uredbi katero je minister pravde na podlagi zakona z dne 2. avgusta 1921 izdal in ki je stopila v moč 4. julija 1923, pa pridejo že 161etne ose-te kar v prisilno delavnico. Kajti ta naredba ne razločuje teh dveh zavodov, dočim je zakon z dne 2. avgusta 1921 fcicer uvedel tudi poboljševalnice, ampak le za nedoletnike, ki ne dobe* sodne kazni in so moralno pokvarjene: Facit Je, da more biti poboljševalnica po zakonu z dne 2. avgusta 1921 samo zavod ca vzgajanje nemoralnih kretinov v starosti od 16. do 21. let; kajti drugih vzrokov nekaznovanja pri deliktih potepanja, pijančevanja in nečiste obrti pač ni doumeti. Zdi se pa, da bi taki reveži spadali bolje v umobolnico!
Z razpisom istega ministrstva z dne 26. junija 1923 pa je bila ustanovljena tudi prisilna delavnica ža ženske. In sicer ena sama za celo državo v Begunjah. Za moške prisiljence ni še nobene uredbe, nobene prisilne delavnice dasi imamo poslopje v Ljubljani v katerem bi pri količkaj dobri volji takoj lahko namestili 80—100 prisiljencev, da $i imamo vsaj za moške od 16. do 18. leta še danes vzgajališče v Ljubljani famnr bi se dalo takoj mlaji« fiotaguoe
in pijanca obsojene po zakonu z dne 2. avgusta 1921 pospraviti Taka ureditev razmer ne velja. Pravičnost zahteva, da se delomrzne Žensko ne tretiralo slabše nego delomrzni moški saj je tudi v ustavi ČL 4 izrecno določeno, da ao vsi državljani pred zakoni enaki! Poleg tega pa pride glede žensk v po-štev Še vprašanje kraja, ki se je izbral za prisilno delavnico. Je to stari idilično ležeč grad Begunje, ki je bil in je še kaznilnica za ženske, pa zelo nemoderno urejena! Ne moremo si predstavljati bolj nedostatne kaznilnice, kakor je taka, ki zapira po 30 kaznjenk skupaj v eno sobano, kjer se po noči ko so same čudne stvari govore in godć. Pa ne glede na to: Zt ideja, spojiti zavod kaznilnice z zavodom prisilne delavnice pod eno streho, eno upravo —» je absurdna. Sicer pravi naredba, da morajo biti prostori prisilne delavnice oddvojeni od zgradbe, kjer se izvršuje kazen na svobodi. Ali kako naj se to izvede v Begunjah, kjer je le eno samo poslopje, ena cerkev, en hlev, en vrt, eno polje?
Zanimivo bi bilo videti kako bo uprava izpolnjevala predpise uredbe, če bo treba hitro pred nevihto spraviti seno pod streho — s kaznjenkami in prisil-jenkami! Uprava je v rokah redovnic, državnega nadzorstva ni več. Osebno seveda redovnicam ne odrekam ne poštenih misli, ne dobre volje. Ali vprašam: zadostuje to? Ni že čas, da se napravi kraj tistemu naziranju, da je za prisilno vzgojo vsakdo brez specijalne strokovne izobrazbe sposoben! Prisilna delavnica v Begunjah je namenjena vsem sodiščem cele države. Kako bodo katoliške redovnice brez strokovne Izobrazbe vzgajale k delu pravoslavne in muslimanske prisiljenke? In vse to brez neposrednjega vsakdanjega nadziranja od strani kompetentnih državnih organov!
Slednjič še to: Dekleta v starosti od 16. do 18. leta, ki pridejo vsled obsodbe po zakonu z dne 2. avgusta 1921 po prestani sodni kazni v Begunje v prisilno delavnico (namesto v poboljševal-nico za mladostne) in ostanejo tam leto dni in več, morda 3 leta, dobe pečat, da so bila »v Begunjah zaprta«! Ljudstvo ^ vsaj v Sloveniji in Dalmaciji — ve, da so Begunje kaznilnica, ne razločuje pa seveda, da je prisilna delavnica nekaj drugega kakor kaznilnica: Namesto popolne resocijalizacije delomrznega dekleta nastopi nevarnost, da se ji že vsled bivanja v Begunjah možnost poštenega preživljanja z delom, ali s tem rudi cela njena bodočnost pogubi! Ali ni bilo možno, kaznilnico takoj iz Begunj odpraviti in kaznjenke namestiti v žensko kaznilnico v Zagrebu? Ali ni bilo možno vzpostaviti moško prisilno delavnico v Ljubljani ali pa vsaj odrediti nekaj za potepuhe od 16. do 18. leta? Ali ne bi kazalo vsaj nemudoma ukiniti oddajanje prisiljenk do 18. leta v Begunje?
Toliko o organizatoričnih hibah naše zakonodaje glede pobiianja delomrznosti O tehničnih pomislekih spregovorim v strokovnem glasilu, ker mislim, da prvi zanimajo širšo javnost, drugi pa le strokovnjake. Le enega pomisleka naj se takoj dotaknem. Ne kaže prepustiti devanje v prisilno delavnico — eni sami osebi, ampak treba bo komisijonalnega postopanja, že zato, da se vsaj otežkočl »interveniranje političnih činiteljev«. •.
Opozoril sem na neke zakonodajne napake, ki so se zgodile. Ker imamo »stalni zakonodajni svet ministrstva pravde«, katerega član sem, mislim, da ni odveč konstatacija, da označeni svet nI bil vprašan za mnenje ne glede zakona z dne 2. avgusta 1921, ne glede uredbe o reorganizaciji prisilnih delavnic sploh in one ženske v Begunjah posebej. Iz časnikov vemo, da se baš pripravlja n, pr. tiskovni zakon. Pa utegne biti zopet nekaj ustvarjenega, kar bo srbijanske pravne razmere zbolj-šalo, naše v Sloveniji pa pogoršalo. Ali res ni nobenega činitelja, ki bi mogel dopovedati merodajnl gospodi v Beogradu, da nI smotreno zakonodajno delo, ki prezira pravne razmere, v katerih je naš narod odrastel; kajti s tem se ga le odbija!
— Brezplačni učni tečaji za umetno vezenje na šivalnih strojih. Kakor se nam sporoča, prične zopet svetovno zuana tvrd-ka Singer šivalni stroji Bourne & Co New-york podružnica Ljubljana, Selenburgova ulica št. 3. prirejati za svoje odjemalce brezplačne učne tečaje za umetno vezenje, šivanje z različnimi aparati ter krpanje perila. Prvi taki tečaj se vrši od 16. trn. dalje v Kranja v ljudski šoli I. nadstr. po ljubljanskem velesejrau pa v Ljubljani, ■ kar bode se pravočasno objavljeno. Ker so bili taki tečaji vred vojno zelo priljubljeni in koristni, kar se Je posebno med in po vojni pokazalo, se cenjene dame In gospodične na to prireditev opozarjajo. Prijave za te tečaje sprejema ter točne Informacije daje navedena podružnica v Ljubljani.
Dr. K. Doblds:
Poglavje o ljubljanskih spomenikih.
Konec
Zadnje čase se je pri nas udomačil obi-čaj, da se za splošnost in za vnanjo sliko mesta tako važne zadeve, kot Je postavljanje javnih momimentov, obravnavajo čisto na tihem med Štirimi stenami, tako da javnost, ki nima samo upravičenega interesa na njih, temveč tudi nesporno pravico svoje mnenje javno Izraziti in zahtevati, da se utemeljenim predlogom iste ugodi, ne izve sploh ničesar o pripravah in načrtih, dokler nI postavljena pred gotovo dejstvo. Tajne diplomacije v umetnostnih problemih, ki je s svojo včasih neverjetno ozkosrčnostjo našo belo presto-Ilco obogatila doslej že s tolikimi primeri neokusa in popolnega nerazumevanja prave umetnosti, prav res ne potrebujemo.
Tako so poročali listi, da se je v zadaj! seji mestnega obč. sveta razpravljalo tudi o postavitvi spomenika »žrtvam narodnega osvobojenja« v Zvezdi, pri čemur bi se vporabil podstavek nekdanjega Ra-deckivega, umetnostno n ajdovršenejšega ljubljanskega spomenika novejše dobe. Da U Je ta novo projektirani spomenik morda identičen z zgoraj omenjenim Peruzzijevim, ki je bil namenjen za grob Lundra in Adamiča, ne vem.
Zdi se mi, da Je vredno na tem mestu izuregovoritt par besed še o nekaterih drugih ljubljanskih javnih umotvorih. Svojčas se Je pojavil projekt, da se o priliki regulacije Ljubi jati ič ine struge postavi blizu Gerberjeve hiše (Na vzohdni strani Kongresnega trga) na obrežnem zidu znameniti Robbov spomenik Sv. Janeza Nepo-muškega. Ideja je lepa in bi bilo v resnici škoda, če bi ostala na papirju. V regulacijskem načrtu je bilo predviđeno, da se omenjeni Robbov kip, ki je bil prvotno v začetku 18. stoletja postavljen kot čuvar savskega mostu <prl Črnučah (Custos olim
fpontfs Savi---, kot pravi latinski napis, ki
se dandanes nahaja pod samim kipom In ki stoji že dolgo vrsto let v levi stranski kapeli ljubljanske cerkve Sv. Florijana kot gost, postavi na rečno ozidje in sicer tako, da bi s primerno »komponirano okolico tvoril skladlo celoto, ki bi tudi % ozlrom na značenje spomenika bila popolnoma opravičena. Če se izvede ta načrt v prvotni obliki bo s tem kipom v primernem arhitektonskem okvirju lice Ljubljane pridobilo nov dragulj Iz rok umetnika, ki JI je podaril v tistem toli občudovanem vodnjaku z obeliskom pred rotovžem najpopolnejši Javni umotvor, krp sam (pa prišel zopet do primernega mesta.
Čisto nerazumljiva Je zadeva s projektiranim spomenikom »neodrešenemu ozemlju« ki ga je hotela postaviti Jugoslo-venska Matica. Prvo nagrado je svoječas-no, ko je bil razpisan konkurz. jurv prisodila kiparju Tonetu Kralju. Njegov osnutek prikazuje v trpljenju poveličan torzo s trnjem kronanega In do smrti Izmučenega moža, vstajajočega iz vsenaokoli krvaveče grude. Po mnenju umetnostnih strokovnjakov, ki so imeli priliko videti osnutek, bi kip sijajno izpolnil In oživil tisti dolgočasni prostor pred nekdanjim deželnim dvorcem, a kar se umetnostne kvalitete tiče jamči zanjo izrek Jurvje in pa talent mladega kiparja, ki si je kljub svoji mladosti priboril ugledno mesto v našem kiparstvu.
Svoj čas sem čltal jako umesten predlog, da se namreč oba doprsnlka Verovška in Boštnika, delo Frana Kralja, k! se sedaj nahajata na precej neugodnem mestu v opernem gledališču, (prestavita v park, ki obdaja poslopje dramskega gledališka. Kipa bi s tem postala bolj pristopna ravno tistim plastem naroda, ki tako poredko imajo priliko uživati gledališko umetnost, katere odlična svečenika sta baš bila Verov-šek In Borštnik, obenem pa prišla na tem prostoru med živim zelenjem bolj do veljave, nego v notranjosti gledališkega poslopja. Takrat Je bilo skoro že sklenjeno, da se ta načrt izvede, no pozneje so iz neznanih vzrokov kipa postavili na mesto, kjer se nahajata.
Razven obeh gori omenjenih podstavkov nekdanjih spomenikov imamo v Ljubljani še tretjega, ki mesto kipa pravtako nosi slično vazo z rožami v veliko začudenje tujcev, ki ne poznajo njegove zgodovine. Mislim namreč mali iz železa vliti Radeckljev kip pred Tivolskim gradom, brez posebne umetnostne vrednosti sicer, ki se je pa vendar tako nenavadno srečno skladal s svojo okolico v slikovito celoto, kot da je bil nalašč za to mesto komponiran in ne samo slučajno kot cesarjevo darilo mestu Ljubljani pred bivšim gradom Radeckega postavljen. Položaj sam vrh onih prav okusno izpeljanih širokih stoip-njic s pogledom na krasni park in gosto sklenjeno zelenje starih kostanjev, s priprosto domačo in obenem tako častitljivo fasado gradu, je prav zares Idealen prostor za Javni spomenik aH vodnjak slične veličine in oblike. Podstavek zelo enostaven sicer, bi bil brez vsakega popravila uporaben, treba samo še figure in Ljubljana bo imela en spomenik več. Imamo Še mnogo mož, ki že leta in leta čakamo njihovih spomenikov kot dokazov narodne hvaležnosti in priznanja njihovih zaslug.
Treba bo o priliki tudi pomisliti, kako bi se grdi ostanki relifnega spomenika pesnika Anastazija Zelenca — Grflna, «xrav efektno v vogal zidu, ki obdaja samostan nemškega viteškega reda v Gradišču, vzidanega nadomestili s primerno spominsko ploščo posvečeno spominu velikega kulturnega delavca barona Zoisa, ki je nedaleč odtod v svoji hiši na Bregu zbiral malo krdelce (plašnih oračev na ledini slovenske v povojih se nahajoče kulture. Tudi vneti zgodovinar Vrhovec ki Je vse svoje življenje posvetil raziskavanju stare domače apodovise. posebno M ose ljubljanskega
! slavnega deželnega stolnega mesta bi zaslužil vsaj skromno spominsko ploščo, njegovemu spominu posvečeno od potomcev nekdanjih ljubljanskih meščanov, ki jim je s svojim delom ustvaril trajen ln nadvse časten spomenik. Z restauracijo spominske plošče v KriŽevnlški ulici ostal bi ohranjen mestu intimen monument, ki prav okusno oživlja mirnost tega le preostalega, pravzaprav edinega koščka stare Ljubljane, kl je skoro popolnoma že postala žrtev potresov In vandalizma pre-gorečih modernizatorjev.
Zadnji čas je tudi. da operno gledališče dobi nazaj ono Ganglovo skupino ge-1 nijev povrh timpanona nad glavnim vho-[ dom, ki so jo že pred leti sneli v svrho ; popravila. Brez te kiparske skupine, ki je j zelo efektno zaključevala silhueto poslopja, 1 je cela sicer lepa zgradba nepopolna in j ostavlja mučen vtis gledalcu.
Še en prazen podstavek imamo v LJubljani na razpolago. To je oni na Gradu pred vhodom v grajsko poslopje, ki ga je med vojno dal postaviti tedanji rapovednlk ujetniškega taborišča, ki se je tedaj v gradu nahajalo. Za tem spomenikom Francu Jožefu nam ni treba prav nič žalovati, ker je bil čisto rokc-delsko delo. brez vsake, tudi najmanjše umetnostne cene, izvršen v surovem cementu, a podstavek sam pravtako neokusen. Bilo bi umestno podreti tiste tam se še nahajajoče ostanke, ki zapirajo zanimivi pogled, ki se nudi še-talcu, prišedšemu po strmi poti iz Studen-tovske ulice in kvarijo lepo sliko s silnim grajskim zidovjem v ozadju.
S tem bi bila kratka revija ljubljanskih spomenikov pri kraju. Ljubljana že pred vojno nI bila ravno bogata na Javnih spomenikih, po (prevratu je Izgubila kar Štiri od njih. častna dolžnost meSčanstva. ki res ljubi svoje domače mesto m Je zanje pripravljeno tudi na žrtve je. da čimprej Izginule spomenike nadomesti z boljšimi In ne dopušča, da prazni podstavki še nadalje pričajo o malem smislu občanov za lepoto svojega mesta. Saj LJubljana ni samo običajno provincijalno mesto s toliko In toliko tisoči (prebivalcev, ona je vse več: duševno središče naroda, srce posebnega narodnega Indivldlja, srce, ki sprejema In oddaja vsem udom svoje najboljše sokove. Zato je v nekem smislu in to ne samo za nas, ki nam je, kar je Rusom njihova »matjuškac edinstvena, bogatejša In pomembnejša od premnogih velemest s sto-tlsoči, da z milijoni prebivalcev, ki pa niso Žarišče celega naroda. Ljubljana, kot slovenska prestollca Je centrum vsekupnega kulturnega udejsrvovanja, cilj kamor se stekajo vse duševne niti Slovenstva. Njena podoba je podoba naroda slovenskega. Zato Je treba požrtvovalnega dela vseh, ki ljubijo to mesto, da mu bo lice kot odraz njegove psihe v skladu z bogastvom njegovega notranjega življenja. Sposobnih In delavoljnlh delavcev ne manjka, samo pustite jim slobodno »pot, samo daite jim dela.
Mnogo važnejše še od vprašanja Javnih spomenikov je problem arhitektonske slike mesta, vprašanje estetske oblike njegovega stavbinskega ustroja, z eno besedo vprnSanje njegove zunanje podobe kot enotnega, skladnega ln povsem samoraslega umotvora. Mnogo bi se dalo naipisati o napakah, ki so se, posebno v zadnjih desetletjih dogajale pri reševanju teh najvišjih umetnostnih vprašanj, posebno še o oni nerazumljeni drvjl te*n.M za »moderniziranje« mesta, ki je v svoji omejeni zaslepljenosti skoro docela uničila ves stari Častitljivi obraz nekdanje lepše LJubljane, a mesto uničenega s rpreredkiml izjemami nI mogla dati nobenega vsaj približno enakovrednega nadomestila. Isto velja tndl za večinoma čisto zgrešeno šablensko reševanje regulacijskega problema, kar je pa spet poglavje zase.
Razne stvari.
* Kobilice zakrile nebo. Iz Kanade poročajo, da je 6. tm. nad Po*rtiexom ogromen oblak na milijone kobilic, širok 8 mflj In gost nekoliko milj zakril nebo. Kobilice je gnal veter v višini 100 čevljev proti severovzhodu.
* Besedna Igra. Francoski komponist Portalon Je zelo pogosta a nerodno Jezdil. Nekega dne je vprašal neki občan njegovega prijatelja filozofa Defresna, zakaj komponist tako vneto jezdi, čeprav Je že toll-krat pade! s konja. »Eh«, se Je odrezal duhoviti Derresne, »najbrže glasba ne vrie dovolj, pa potrebuje zato konja!«
* Pred cerkvijo. Po maši, pri kateri le neki svečenik pridigoval, da mora človek živeti z Bogom v prijateljstvu m ljn-bznl, sem čul tale razgovor: »O, kako lepo je danes duhovnik govoril« »A neprestano je povdarjal: »Slpravlte se z Bogom!« »I«, se je oglasil deček, »kako neki, saj se z njim niti spri še nisem!«
* 150 oslov. Kardinal Clesel je pri pojedini na dvoru saškega kneza zelo nagajal profesorju Taubmannu. Ta se je jezfl In končno sklenil, da se maščuje. Vprašal je kardinala, kako se zapiše 150 oslov z eno besedo. Kardinal je odgovoril: Tega ne vem. Nato je Taubman v splošen krohot navzočih zapisal na mizo CL esel.
* Blsmark in Titampedang. Neki Tram-pedang je dobil prvorojenčka. Želel je, da bi mu smel dati ime Blsmark ln se je radi tega obrnil za dovoljenje na starega kneza Bismarka. Kancler mu je to dovolil s pripisom: Ako bi ml dalo nebo v moji visoki starosti še kakega sina, si ne bom pomlšIjH da ga ne bi dal krstiti na ime »Tranjpe-dang«.
* Ker ga le zapustita žena. 3Sletnf Gaetano Carletto, dvakratni vdovec pri Palermu se je pred kratkim poročil z neko brhko kmetico. Ker Je on zeio nasilen človek, mu Je mlada žena ušla na svoj dom. To ga Je strašno jezilo In nekega dne je šel ves srdit na njen dom. Tam se Je skregal m slednjič Je začel padati navzoče. Zaklal Je s nožem teto In mater tvoje žene, ssks drugo sorodnloo Je smrtaoasvsr-
no ranil in ko Je na ulici neka starka kričala nad njim, ko je bežal, se je obrnil proti njej in jo ubil. Tudi ona sorodnica je na poškodbah umrla.
• Obilni oče. Cesar Konrad II. Je, z ozlrom na splošno draginjo, zapovedal, da sme na državni zbor v Rcgen^burg (1. 1029) pripeljati vsak groi le enega slogo s seboj. Tedaj pa Je zapazi! grofa Babo-ja, ki je prišel v spremstvu 66 konj. »O.« je vzkliknil, »ali tako spolnjujete moje nkaze?« »Vaše Visočanstvo,« Je Babo odvrnil, »vse to so moji sinovi: dvainirideset jih le, ln vsak ima s seboj kot jaz le enega sluša.« In tako Je bilo tudi v resnici. Osem hčera pa le obiloblagoslovljeni oče pustil še doma..
• Zamišljeni pesnik. Lessing, ki Je ne koč v neki gostilni pisal v svoji sobici, se
je spomnil da le okolišanom obljubil več obiskov in zato je plačal svoje kosilo in stanarino in odšel. N^ki drugi gost je koj za njim najel njegovo sobo. Lessing še nI bil pol ure od gostilne proč. ko se le dom slil, da se mora vrniti, da dokonča svoj rokopis. Brez ovinkov je stopil v sobo, ki Jo le novi potnik za trenotek zapustil. Vse del se je k mizi in mirno začel pisati. Med tem pa ie vstopil potnik ves začuden in ga vprašal, kaj tu dela, na kar mu v delo zamišljeni pesnik ni nič odgovoril. Tujec je stopil bližje, se mu sklonil čez rame in Ra ostro vprašal: »Kdo pa ste vi?« — Lessing pa mu je odgovoril, ne da bi ga pogledal v oči: »Jaz sem evangelist LukeŽ, ki mu je — kot Je znano — gledala čez rame volovska glava!«
• Obed. K velikemu Maggldu, rablju Dow-Beru, ie prišel nekega dne bognt.il po blagoslov. Tedaj ga je Maggid vprašal: »Kaj kosiš in večerjaš vsak dan?« Bogatin mu Je odgovoril: »Moje prehranjevanje je zelo skromno. Edina moja dnevna Jed Je kruh In sol«. Tedaj pa se Je Maggid razjezil ln ga Je vprašal: »Zakaj ne je5 mesa, zakaj ne piješ zraven tudi vina, kot je navada bogatašev?« In toliko časa je silil v moža, da mu Je ta obljubil, da se bo odslej hranil kot se denarnikom spodobi. Ko je odšel, so učenci svojega mojstra vprašali: »Kal vam Je toliko do tega. če Ima mož za kosilo kruh ra tol aH pa meso ln vino?« Ta pa Je odvrnil: *Ce bi kosilo tega bogatina obstojalo Iz mesa In vina, bi ta razumel da mora revežem dati vsaj kruha in soli; če ipa se celo sam hrani s kruhom in soljo — potem bo mislil, da bednemu zadostuje — kamenje!«
• Don Lorenzo Perosl. S slovečim Italijanskim glasbenikom Perosijem je govoril pred kratkim neki sotrudnik »Tribune«. O Peroslju se je pred časom v Italijanskem tisku mnogo pisalo, da bi bil obolel na živcih, vsled česar hoče zapustiti rimsko katoliško cerkev. Ko ga Je sotrudnik »Tribune vprašal, kako je z njegovim prehodom k protestantizmu. Je Perosl odgovoril: MoJa IzJpreobrnrtev Je že dovršena. Smatram so za »anglična«, čeprav se mi je po očetovski skrbi papeža ohranilo moje mesto, katero Imam Že toliko let v Vatikanu. Perosl hoče zapustiti Italijo In se preseliti v London, v upanju, da dobi kak »posel pri angličanskl cerkvi. Govoril je glede svojega odhoda tudi z Mussolinljem. ki mu Je v pogovoru s svojo znano trdostjo Izjavil: Italija je katoliška In tudi mora ostati taka. Glede dovoljenja potnih listov pa mu je Mussollni rekel brezobzirno: Potne listine se ne odrekajo niti boljševikom. Perosl Je izjavil, da si ■ želi Iz vroče Italije v hladno Anglijo, kjer hoče ostati do svoje smrti V Italiji Je preveč trpel, zato si želi drugam. NovinaT ga Je vprašal med drugim tudi katere glasbenike posebno ljubi. Perosl je odgovoril: »Oni glasbeniki, katere najbolj ljubim, so Rusi. Jaz mislim, da le ruska glasba prva na svetu, da Je najvišja In najizrazitejša, ker temelji na ljudskem petju. Nesmrtne so melodije opere »Boris Godunov« Kak ženi je Je MnsorgsklU
Glavni urednih: RASTO PUSTOSLEMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
A_eV
H&K«i
Prt
„lmpex"
Ijijaoa, MM lig it. 19
Telefon 70, 349.
28
67
45
82
99
Stev. 180.
.SLOVENSKI NAROD- dne 15. avgusta r92S.
stran 7.
Bersan fc Sa ostane nafboliša hoalifetna znamka. tlanile cenile, cenejši In trpet-nelSl iz od tištala. Od IfaSena Cenilarfa zaisleoafte, da Uam pritrdi Bcrson gami _podpetalhe In gnaii podplate.
ki te rainme v racionalnem vodstva gospodarstva ter
b< vodil tndl nannjaa gospodarstva, eventneino učenec kmetijske £o!ep dobro po-nsn v ^daoiajfh Štatrirnke, Se
lico za rjraHčino okoli 80—100 oralov url Celin. Stan ta depntat v naravi po dogovora« Ponudbe a navedbo plaće m rosedanen« službovanja {o poslati pod Številko ',Za — S6G" na POBLIClTAS d. d. oglasni zavod, Zagreb,
Oundniićeva nI- II«
O ■ O ■ O ■ CD ■ O M CD ■ O ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD ■ O
2a prisrčne dokaze iskrenega sočufja !n Številne izraze sožalja ob prebridki izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere, gospe
Terezije Zabkar
soproge tovarnarja
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu konzistoriialnemu svetniku in predsedniku društva ..Rokodelskih pomočnikov* Alojziju Stroju, pevskemu zboru »Rokodelskih pomočnikov1 za v Srce Segajoče žalostinke, ravnateljstvu, uradništvu in vsemu uslužbenstvu strojnih tovarn in livarn vseh štirih obratov, nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki preblago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
V LJUBLJANI, 14. avgusta 1923.
ialufoč! ostali.
Prodam vinsko posodo
za transport ta klanega hrasto* vega lesa I. vrsta od 5 do t hI fDln 3.— za i L — VprsJs te: Mihajlo Ivanovic, Zagreb, Fran« kopenska ulica 8. 7093
STEZNIKE
(moderoe)
po ilvotnl meri priporoča
Ana Hntter
Dsmsjaka eaats
v hiši lekarne PlccoU.
Trboveljski premog
in drva
stalno v zalogi vsako množino. Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralla Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
Dr. Demšar
ne ordinira do 3. septembra
Slov. plan. društvo
v MARIBORU f 5 če za Mariborsko kočo na Pohorju
oskrbnika. 8090
Prednost imajo zakonci fn taki, ki 90 It bili v »ličnih podjetjih Pismene pri i a ve do 20. avg. 1923 na naslov: Odbor SPD, tvrdka Plnter as Lenard, 01 sr i bor.
Zahvala.
Halo I Kam pat
X,.Tribuni" v £jub!jano
Esrlovtk* cesta sL 4
Tam je po ceni in velika Isbirs
otroških vozičkov, dvokolea raznih modelov, najnovejših pomožnih motoičkov znamke Evans, Orio-nette, Motoretie, D. K. W., Ornega ter vsakovrstne pneumatike. Sprejemajo se tudi vsa popravila ter poniklanje In emajliranje. 3187
kupujejo po najvišjih cenab
Me tovarno Id livarne
d. d. LJUBLJANA
Dr. Dralleja
a -aaaas
brezovo vodo
'.zabranjuje izpadanja las« jači njih rast Vas
ohrani prhljaja In srbenja-
Glavna salona ss preprodajalca
ISIS, d. d. odjal Jari D rali«, Zagrab, PalmoUćava ulloa broj 66'
Morkantilna banka v Kočevju.
PROSPEKT
II. emisijo delnic Merkantilne banke v Kočevju
in sicer 17.500 delnic po nom. Din 100 za skupnih Din 1,750.000. (Zvišanje delniške glavnica od Din 1,250.000 na Din 3,O00.OOO.)
Od irvanrednega občnega zbora delničarjev dne 12. avgusta t L k temu pooblaščeni neravni svet Merkantilne banke provaji v pravilih predvideno zvišanje delniške glavnice od Dla 1,280*000 na Din 8,000.000 i Izdajo 17500 novih delnic po nom. Din 100 pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 12.500 delnic v nominalnem znesku Din 1,250.000 tako, da smejo optlrttl na vsako delnico po eno novo po tečaja Din 130 ter 6*/s obresti od 1. Julija i L do vplačila ter Din 750 na račun sUoskov emisije- Preostale oziroma neoptirane delnice prevzame ga ranča I sindikat.
2. Pro*'vrednost vseh tubakribiranih delnic Je plačljiva naenkrat takoj ob sabekripdiL
3. Potrdila o vplačUu je skrbno shraniti, ker se bodo prod vrnitvi Istih izročile nove delnice*
4. Vse novo delnice so deležne polovice dobička za tekoče leto in imajo kupon sa L 1938.
5. SubskripcIJa traja od 18. do 28. avgusta t L 0. Kot subskrlpctjska mesta to določena:
Merkantilne banka v Kočevju, Posojilnica v Ribnici In Slavenska banka, podružnica v LJubljani. 7. Uspeh gornje subskripdje J« zajamčen po posebnem garančnem sindikata.
KoCavji, dat 14«vgasta 1823. _
Upravni evet.
JCorte oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna besscfa 30 para, z davščino vred
prodan
>4MIII.....>MMH _
Proda se
300 m bukovih drv, po* •taja Lase. — Naslov pove oprava »Slov. Na.
roda«. 8406
Puch-motor
2 H HP in pomožni mo* torjl rnamke Cockerell, HP. po nitki cent na$ prodaj. — Avto — Flor» )«nčič — Ljubljana. 7636
Ceno se proda
jedilno orodje zs 6 oseb iz pravega srebra, masiv, no, skoraj novo, v iatu« lji — Naslov pove upr a. vs »Slov. Naroda«. 8407
Prodom
radi     selitve deske
(hrastove, javorjeve, 11-pove In čreinjeve) ter o p r s v o za trgovino. — F. Cvek, Kamnik. 8225
Ceno naprodaj
kompletna oprava sa Sne* cerfisko trgovino. — Po* nudbe pod »Špecerijska oprava/8143« na upravo »Slov. Nsrcia«. 8143
Parcela
v neposredni bližini dr* Javnega kolodvora v Si« Ski in Dunajske ceste, v izmeri od 12.0°4 m", na. prodaj. — Naslov pove uprav »Slov. Nar.«. 6011
Vila na Bleda
s petimi sobami itd. a popolno opravo In čol* nom se proda. — Več se Izve v Ljubljani, Asker* čeva cesta 15. dohod iz podaljSane BleiweIsove ceste. 8261
Prodam hišo
z velikim vrtom, 25 minut oddaljeno od plavne poŠte, veliko, pred 11 leti zidano, pripravno za vsa« ko obrt osobito pa za gostilno. Najugodnejši pogoji. — Ponudbe pod »Priložnostni nakup/
8372« na upr. »SI Nar.c
Večje posestvo
se proda v obrtnem kra* ju na Gorenjskem ob le* letnici, v neposredni bli* zini Bleda. Stanovanje ta. ko j na razpolago. V <»o* »poda rs ke m poslopju so kleti, ki so sposobne sa večjo vinsko trgovino. — Dopisi pod »Posestvo na Gorenjskem« na: Aloma Companv. anončns druž* bs, Ljubljana, Kongr—M trg 3. 8317
Prodam
ob takojšnji dobavi: 2 va* gona testonov, suho, le« po blago, od 18 cm Širine naprej, dalje ca. 30 m3 orehovega rezanega lesa v dimenzijah 33, 50, 66, 80. 100 in 120 mm. Okrogli orehov, čresnjev, hru« Skov, lipov, topolov les v večjih množinah stoji na mojih skladiščih ved* no na razpolagoo. — Po* nudbe na tvrdko P. Hi* gersperger, lesna trgovi« na, Celje, 8422
BitMistMMMMaaasMP
Kua'm
Kupim
staro p« dobro ohranjeno tehtnico decimallco za 300—500 kg ter malo normalko, tudi decimal. ko za 20-30 kg. — Ponudbe na Andrej Sever, trgovina s usnjem v Ljubljani, Prciernova ulica 9. 8342
300 do 500 vago-noT SENA.
suho, zeleno, v balah, dobava takoj, se kupi, po* stavno vsaka lelezn. po* staja v Sloveniji. Plača se v Jugo slo venski valuti takoj po prevzetju na že* lezniSkih postajah; ponjavo dostavi kupec. — Ponudbe ae sprejemajo tudi
po 5 in 10 vagonov na: Akcijska 29, poštno ležeče Graa L S07S
.....<MM»JM»B
Službe
H *M»0C
Deček
poštenih starisev. star 14 let. ieli vstopiti v mami* fakturo ali galanterijsko trgovino v Ljubljani kot učenec. — Naslov pove upr. »SL Nar.«. 8376
Boljša
gospodična
veSča vefi jezikov, bi na velesejmu prevzela kakšno službo. — Naslov pri upr. »SL Nar.«. 8373
Sprejme so
kontoris tinja za vsa p v sa miška dela, vešča nemške korespondence. — Oferte poslati pod »Pisarica/8431« na upravo »Slov. Naroda«.
Služkinja
pridna in poštena, najra* je s dežele, se takoj sprejme za vsa hišna de* la. — Ponudbe pod »SluŠkinja/8412« na upr. »Slov. Naroda«.
Jezike
francoščino, Italijanščino in srbohrvaščino poučuje absolv. akademik. Sprejme prevode, korespondenco m srednješolske instrukcije. — Ponudbe pod »Pouk/8366« na upr. »Slov. Naroda«.
Kot učenca
bi rad oddal 151etnega
sina neki trgovec v kako večjo trgovino s mešanim blagom. Isti Je obiskoval šolo v mestu. — Naslov pove Iz prijazno« stt: Mazl, iCraevzdlka ulica 10, Ljubljana. 8409
Iščemo
2—3 sedlarske pomočnike, ki bi izdelovali us-njate gamaše. Marljivi in resni delavci naj poš* Ijejo ponudbe naravnost na naa naslov: »Ilirija«, tvornica gamaša i sandala, Dragutin Weiss i drug, Bjelovar. 8356
Mlajša ženska
pridna, poltena, ieli kakršnega dela. Vajena je pospravljanja, pranja, li. kanja in šivanja, zaposlena je lahko cel dan ali samo za nekaj ur. Sprejme perilo in krpa* nje tudi na dom. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pridna ženska/8411«.
L strojoključavni-čarja
ki je tudi vešč železo« strugarstva, za popravljalno delavnico, išče za skorajšnji nastop papirnica nz deželi. — Samci imajo prednost. Stanovanje a kurivom in razsvetljavo je na razpola* go. Pismene ponudbe z navedbo zahtev plače in čsss nastopa kakor tudi prepisa spričeval o dosedanjem službovanju na upravo »Slov. Naroda« pod »Papirnica/8425«.
Hišnik
brez otrok, ki se razume nekoliko na vrtnarstvo, se išče za takoj. Stanovanja presto Njegova 2cna naj bi bila v slučaju potrebe gospodarju kot plačana pestrežnica na razpolago. — Ponudbe pod »Hišnik 1S3/S402« na upravo  »Siov Naroda«.
Ekonom
starejša moč, brez posebne šolske predizobraz* be, ki je rmožen samo* stojno, brez knjigovodstva upravljati in nadzi* rati večje posestvo, se sprejme proti dobri pla* čL Hren« in stanovanje v hiši. Prednost imaio neoženjeni. — Ponudbe je poslati na poštni pre* dal št. 74, Celje 8423
Iščotr.o
veščega trgovskega pomočnika, po možnosti us* njarske stroke, ki bi mo* ral voditi ir. nadrir.-rti taloge in oclpremljanje blaga. — Ponudbe z označbo dosedsnj. službovanja s priklopom snri^eval na naS naslov.
Reflektira se samo vn interventne, v vsakem pogledu za'-pne, nen*e» njene si'-" ^:a3a po do* govoru. Nastop po mo!« nosti takoj. — »Ilirij*«, tvornica gamsša i SP.nda* la, Dra<?-'i«n Weiss i drug,  Bjelovar. 8357
M16*♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»C
i  Sraaovnnia I
Meblovano sobo
za takoj ali s 1. sept. išče bančna uradnica. — Po* nudbe pod »Soba/5413« na upravo lista.
Spi
•rejmejo sc
v popolno oskrbo 3 dijakinje srednjih Sol. Lepo zračno stanovanje z električno razsvetljavo. — Nas'ov pove uprava »Slov. Naroda«. 8420
Sprejme se
na stanovanje uradnik aH podursdnik, star do 2* let. Pofc-bvn vhod. Lcp-> mch!rv«P3 soba. — Na* slov pri upr. »Si. Nar«.
6419
■t+e4<>«
pcsojiia
i
Odda so
gostilna na račun po'ts« ni gospodični, od 2H do 35 let stari. — Naslov v pri upr. »SI. Nar.« S-424
k;
pekarna v najem v mestu ali na deželi, bodisi za takojšen   nastop ali
pozneje. — Naslov pri upravi   »SI.   Nar.«. S3-L5
Pou!:
v krojnem risan in in pri* krojevaniu damskih ob* lek *c /opet r^dn^ vril. — Modni aulie KOZA MEDVED. ! • : — a. Mestni trn 24 HI.    8 129
Dija
ki
SJM 999 »•»♦♦»♦♦>♦»♦» » »»B
Boljša gospa
gre kot sostanovalka: ima svojo posteljo. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 83ć5
Sprejmeta se
dva dijaka na stanova* vanje in hrano. Naslov pove uprava »SI. Naroda«.     * 6403
Gospodična
C5če   posteljo     samo za
spanje, gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Solidna/8405« na upravo »Slov. Naroda«.
Naslovi
dobrih in zanesljvlh stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska c. 87, vila »Bergman«. 8415
Deložirana
mat! s tremi otroci I3če vsaj sobo sa takoj. Usmiljene rodbine prosi, naj pošljejo ponudbe na irpravo »Siov. Nar.« pod »Najno/3418«,
Sobo,
nemeblovano (event. tudi meblovano) išče miren zakonski par brez otrok v mestu. — Ponudbe pod »1000/8144« na upravo »Slov. Naroda«.
Sobo
čedno opremljeno, z uporabo klavirja, išče starejša inteligentna dama v bližini opere. — Cenjene ponudbe pod »Lastno perilo/S400« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se soba
Carinski uradnik išče meblovano sebo s električno razsvetljavo, po možnosti a posebnim vhodom. Nastop 15. ali 31. avgusta. Pogodba postranska stvar. — Ponudbe pod »C. uradnik 8334« na upr. »SI. Nar.«.
5030 Dla
posojila
se išče na dobro upe-ljano obrt za dobo 2 me* secev proti drbrim obrc* stirn. — Ponudbe p-d *2H^d3tot. obresti S414« je po-latl na upravo »Si. Naroda«.
r.ižuh razredov doba popolno oskrbo. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. — Iitotam se iz* vp rs. dobro mesto za dijakinjo. 8427
£oka
J
3««»»»»« 99*9999•»»♦»»♦'JEJ
Razni loknli
v Novem Sadu
se oddajo v novi hiši na prometnem kraju, in si* cer za trgovino, pisarno, delavnice in stanovanja s 1. oktobrom t. 1. — Več pove »Schmolka*, oglas* nI zavod. Novi Sad (Jugoslavija). 8421
Dopisovanje
Ženitna ponudba*
Mladenič, star 30 let, ima
50.000 Din in želi znanju v svrho ženitve z mla« denko ali vdovo brez otrok, staro 20—30 let, ki
poseduje obrt ali posestvo. — Ponudbe,  ce mo*
goče s sliko, na naslov, katerega pove uprava »SL Naroda«. 8377
Ženitna ponudba.
Samostojen krojač, star
32 Jct, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospo* dično ali vdovo, čs tudi z enim otrokom, z nekaj tisoči premoŽenja In po možnosti 6tanovar. ic v trgu ali mestu. — Cenjene ponudbe pod »Samostojen krojač/8374«, če mogoče s sliko, ki se vrne, na upravo »SI. Nar.«.
I    Rszno I
Zastavice,
zalepke za srečolov in šaljivo po|/o nriporoča M. Tičar, Ljubljana. 8109
Razprodaja
vsakovrstne vinske poso* de, dokler traja zaloga, pri tvrdki / Avguštin, Spodnja   Šiika, Jerneja
cesta 231. 7660
Sporočam,
cenjenim odjemalcem in damam, da so dospeli vzorci letošnjih volnenih (filc) klobukov, na katere se sprejema v preoblikovanje in barvanje. Cene novim zelo nizke. Se vljudno priporoča J. Stemberger, Dunajska C. 5t. 9. 8375
Snortne Lipice
iz sul nja in i^nja, Šivane
klobuke ter hisr.e čcvljo izdeluje Albin Jazbec, Krtini, paviljon »L« 464 na Ljubiisnskem velesejmu. 8223
V dobro in
popolno oskrbo
se sprejmeta eden aH dva rad eno leto stara otroka. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.« 8433
Trgovino
ali gostilno v promet* nem kraju vzamem v najem. Flačam tudi odkupnino. — Onjer.e ponudba pod »Trgovine in go« st!!na/83n7« na upravo »Slov. Naroda«.
Zastopstvo
večjih podjetij za Jugo-> slavijo in inozemstvo prevzame izobražena, ru-tinirana potnica, podjet* na dama, eleganten nastop. Ponudbe pod »Agilna 'P40S« na upravo »Slov. Naroda«.
Trgi
;ovina
z mešanim   blagom se
vzame V najem. Pred* nest imaio oni. ki bi ime« U nekoliko posestva. —. Ponudbe pod »V najem* na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg it 3, 8404
Kompanfon
za novo tovarno v ve5#j •cm mestu Slovenije, i kapitalom Din 500.000 so sprejme. Jako dobička* nosno brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovar* niško poslopje i vsemi stroji, dogotovljeno. —«i Ponudbe pod »Nova to-i varna« na Aloma Corru nanv, anonČna družba* Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 83oO
Po izredno nizkih cenah oddamo
zaradi preureditve svoiea ga obrata: 1 stroj za treb* ljenje kož (Entfleischma#j schine), 3 rovnike (Stoli« masehinen), 1 pbalnilc! (Glanzstossmaschine). 1 star, 35 metrov isok kaa min iz pločevine. — Vso to se zamore pregledati v naši tovarni. — Tovar* na usnja Aleks Podvineo <9fc Cie., Radeče pri Zida* nem mostu. 8320
t
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno valu\ uspeh v »Slov. Narodu*. Cena za prvih 20 b-sed 5.— Din, vseka ncdaljna. beseda 30 para.
Hranžiram
razstavne prostore na III. ljubljanskem velesejmu. Cenjene ponudbe pod .Aranžma* 8428 do 18. t. m. na upravo Slov. Naroda. 8428
OUL avl. do. bil.
H. Štebi
le otvoril svojo tehnično pisarno o Llnbllanl
11 lifliau mm iuub mm.
I Izvršuje projekte sa električne centrale, posvetuje 1       in ocenjuje načrte za električne naprave.
Opozarjamo na moderno urejeno
W novo lekarno v CerKnicl
obskrbljeno z domačimi in tujimi specialitetami. Dobijo se vsa zdravila proti novim in starim zdravniškim receptom za ljudi in živino. — Naroča se lahko po pošti, naročila se poštnoobratno izvrše.
Se priporoča
Ph. Hag. Ivan Barnelnttl - Cerknica pri Rakeku.
i
v teži 20 ton se bo vršila na postaji Store
v soboto, 18. t. in. ob 11. uri
Izklicna cena 25 para za 1 kg
Obratno ravnateljstvo Jnina železnice
52
4510
stran 6.
^SLOVENSKI NAROD4*   dne 15. avgusta 1922.
Stev. Ir5
Sprejme ee
prvi detailist
starejša moč; spreten prodajalec In sanesljiv račnnar prj
C 010 F^*       I   fl| I D   naisfgurneiSa, najbolj poznana
najboljši neškodljiva BAR« ffWl*J*H Mf i€IUk& Sm\ Se^fljOStf
VA ZA LASE^        Strokovnjaško pregledana ln zajamčena. Zako-
x ..... ^ Glavna zaloga drogerija aJ^o »avarovana. Razpošilja v vse kraje Jugo-
vecji špecerijski trgovini v LjubljanL Kamene ponudbe KANC, Ljubljana. — Raz. slavlje lekarnam, drogerijam ln parfumerijam na npravnlštvo Slov. Naroda pod šifro Detallial 8ISO- pošilja tudi po polti. 29221 P<> čudno nizkih cenah^ kakor tudi privatnikom TT—•' i 3 *—-:-» . —m-—- E najdejo diskrecijo s povzetjem.
i^'^^'^KS mm VSlnO Urm P-rtaiKrlla, LJubljana
na ITrmnafahl oaati v JLJ
knphn ¥
količini. Vi deatavltl aa
Bsiidar Miti«, ■ volno -
S. vri i laatfjaal
prostovoljno lavno dražbo
f*sanfsn*oa tavo* tara. kakor plastna mfse, atola, o dta pisalna stroja, ialetna blagajna, vse v dobrem stanju.
Josip Petelincl:^*^
mestni trg II
IJUBUHMfl, So. Petra m
Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, tvrdid
razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne I Jes. Vitek - LJubljana, palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.   ***** »i *        ****** osan)
Ha|nli]e cone. Postrežba totaa-1 fllhfivll I Prodalo so
»o najbolji! prfstni Marinarlari traži veliko dioničko društvo. Samo spremni rutinirani taniaei Iimonadn. bonkoai i prvoklasni etručnicš mm brašno neka šalju DoWjo se povsod. Na debelo pn | sv0je opširne ponude sa oznakom referenca, željene
Kupi
li
vzame v najem
tovarniško poslopje
a najmanj 300—500 m* obsega jočhni prostori v Ljubljani aH kvečjemu I Vsfl SObOSllk&fSka
ISIIfinrJi! ..M.n.
po zelo nizki ceni. — IS če se tudi santostoien slikarski in pleskarski pomočnik.
tat. SUploftek, Ljubljana
RoŠna ulica 13 8434
plače i opisom života pod broj ,Za-386 Brašno" na PUBLIC1TAS D. D., oglasni zavod, ZAGREB, Gundu-
lićeva ulica broj 11. 8354
Velik
M
le prepreden osled „£HIUO" blntoDzlcc, kajti bdssr ima 9tSflLU0M na Prstih, se eni ct treba bai1f da mu bo &£□ o sta-nooanje cJctnfl!
^EriLlIO" se doMua ssrno prt zastopnika za Stoueallo H. RREI11SIR, LJUD-IMHIR, Rolodoersba nllca Zte. 3.
prodaja štirih vagonov
a
Restavracija „L!
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štv. 7
S km oddal lena Eventnelno bi prišla v poitev tndl hiša s prostor-1 |„ kh*:*,: • x i     j i , ^
{trni cNorls^Tvrtom ali dvoriščnimi stavbami. V ponudbah je na- Jn nlpsknrckft dda v bli2llu Južnc8a kolodvora s krasnim senčnatim vrtom Vesti opis in kraj stavbe ter cene, brez teh podatkov se na ponudbe Hiconm ona ucio fa j -m
ne ozira. — Posredovalci izključeni. I izvršuje najceneje po najnovejših
Ponudbe je postati na upravnlštvo Slovenskega Naroda pod skicah točno in solidno T...-. SOO-8179. 8,791 aSMlIat,
L}uWJaiu, Rolna ulica 13,11
Strežnica
flfltnnilFntin BDlflM a*1 za nretlice
t v bolnici are lovska sklad*
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini nieo v Trkovlfan se nastavi v
do izredno bujnega razvoja ln vzbudi v cvetu mnogo stalno službo z dobro mesečno intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din fr^lf**- niSiiiiinifiifi aniilu nas!
1 vrkletno prakso fn naj posliejo tozadevna spričevala do 20. t. m.
lepim salonom za društva in zaključne družbe nudi
izborna pristna vina, vestno sveže „ grebško pivo1*, okusna jedila.
Zbirališče Gorenjcev.
Se priporočata Joelp in Katinka Korošec.
za železnico se bo vršila na favni dražbi
u soboto, 18. f ni. oD 11 url u LiuSliani na slavnem kolodvoru.
Postaja L'nbl'ana gl&vni kolodvor
2468/1923
8333
Razpošilja društvo
»Vrtnarska šola" o Kranju.
Stalna zaloga: Herzmanskv, Korsika, Urbanic in drogerija „Adria*.
Rozmane s Komp.
UUBUflM, Mlrie 4.
Jesenski semenj
Breslau-i
"2. do 5. septembra 1923
^1     sni H&ai
Blagovne skupine*
toe, oblačila, usnjeno blago, obuvala, nakit, bljuterijsko in galanterijsko blago, &obiliie, hišni predmeti, igrače ln športni izdelki, papirni predmeti, parfumerije, mila.
Seznam razstavi j alcev od srede avgusta proti poslatvi zneska 10 dinarjev.
Vsa po|a*nfla daJai
Semenjski urad, BRESLAU.
.PredstojniŠtvo bratovske sklad-niee v Trbovljah.
Enonadstropna
hiša
pripravna za vsako obrt, z velikim vrtom, pri okra t nI cesti, blizu cerkve v Jarenini pri Maribora se ugodno proda. Natančnega pojasnila daje BUDOLF VV1STAN v Maribora, Kacijanerjeva ulica 17. 8278
J J J J J J J J J
Urada« dovo!|ana mUM •bat- jata natatarafaa ljaklj.
pnftikinloira lopi m
G. Flux
Gosposka v lica 4, I. nadstr. levo. Rcfickttra se samo na dobra izpričevala ali pridne začetnice. M nsaajlh naroS8li zaanaa za odgovor.
B.B-C-PtCJP F B B
Salon damskih klobukov
Razglas
$U Me liiitariis za Aprtio Mi
Na dan 14« septembra eb 11« dopoladne vršila
se bo pri upravi državnih monopola v Beogradu in pri oblastnih monopolskih direkcijah v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani (za Slovenijo) in v Splitu javna ofertalna licitacija za izdajo pod zakup dopustila velikoprodaje tobačnih izdejkov po okrožjih, srezih in prodajnih raonih (v Sloveniji) za dobo dveh let, t. j. od 1. jan. 1924 do 31. decembra 1925.
Pogoji licitacije bodo stavljeni na vpogled vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 8. do 12. v pisarni uprave državnih monopola v Beogradu in v pisarni oblastne monopolske direkcije v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani m Splitu.
Po prejemu uslovov se bodo objavili natančnejši pogoji glede licitacije velikoprodaj.
Is pisarna driavnlli monopolov
odelosjo prodaje v Beograda
dne 7. avgusta 1923, MPr. br. 23.580
Nc Vin 167/23
7583
Zalega
LUD. BHftfl&fl UUBUl
"IMmm i/l
VELESVJEM GRADCU ffi
Bltgovm vzortni sejm — poljedelski sepn bi
RA2STA7A GASILSKIH IN REŠILNIH POTREBŠČIN
od 1. do 9. septembra.
Pojas a. aaja Srazcr ftesso-iart. Oradoc. tadastri^iatesavfe. TsleCoa 41-17 Is Atoma Cesjasev aaea. reklam, d. z o. z.. Lubina, RoaareSBi trg s.
Pri okrajnem sodi?Ču v Ljubljani je po prošnji lastnikov Franceta Janca in Osvalda Pengova iz Šmarja-Sapa na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina in sicer vi. št. 47 kat obč. Šmarje, hiša z dvoriščem in gospodarskim poslopjem v Šmarju Štv. 19, kjer se izvršuje gostilniška obrt in se nahaja trgovina z mešanim blagom, lik glavne ceste, 7 parcel njiv, 1 pašnik, 2 gozdni parceli, 1 travnik, za katero se je ustanovila ♦zklicna cena v znesku Din 300.030.
Dražba se bo vršila dne
3. septembra 1923 oh
pri podpisanem sodišču, v sobi štv. 38. Vsak ponudnik mora založiti pred prieetkom dražbe vadij Din SO.OlO,
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je položiti v gotovini v 14 dneh po domiku pri sodišču, do takrat pa se mora obresto* vati s 6 %.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi štv. 33.
Okrajno sodišče v Linblgasl,
Odda Vili* dne 13. julija 1923.
TRGOVSKA
a
3
JJJBLJaft,
POPRUZNICEi
Maribor Hov« mesto Rafcok
Slovenjgradeo Slovenska Bistrica
• 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOM3PT3A BA3IXA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
:-: Izvršuje vse bančne posle najtečnaje in najkulantneje :-:
Brzojavii Trgovska
Telefoni: 139, 140, 438
EKSPOZITURE i Ko nji os
Mala - Dravograd LJubljana (msnjalnl-oa v Kolodvorski iil.)
P. N.
Častimo m saopćiti, da smo primili glavno zastupstvo »Tvornice si bi o a m Vrbovsko d. d.", pak Vam nudjamo do daljnjega prvorazredni proizvod iste, marta „Juneo" az aRfedede eijoae i to:
kod 1 sanduka po M paketa po Dia 4300*— po saadakn; kod 20 sanduka po BO paketa po Dia 4260*— po sanduka;
,5     .      , M    .     .   . 428760          ,    ; .   S     .      . U    .     ,   . 4226«— .      . ; .10     .     »SO    „    .   , 4276—        . ;
60
50
n tt
4175— „
postavno vagon tvornice Vrbovsko, dobavno edaaa, plativo gotovim bec odkima nnapred. Gornje djene ramrnljevajn se nkljaiivo monopolna takso.
Proporaca|oć se dfenjenim aaminlciam bilježimo „BANIJA", trgovačko prosnstmo elruštvo i vslstrgovlaa mnjsiavits robe, KARLOVAC
Tal. Intaruban 07.
Lastnina In ttek  »Narodne tiskarne«.