Aktualno
Je bilo BD Ranca izigrano in zaradi zasebnih poslov utrpelo škodo?
O Strani 2 in 3
Ptuj, torek, 15. novembra 2016 letnik LXIX • št. 90 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
V središču
Bolnišnica vsako leto pridelovala več kot milijone evrov minusa ...
O Strani 4 in 5
\s
Štajerski
www.tednik.si
■i Stajerskitednik Stajerskitednik
Kultura
Ptuj • Poklon najbolj ptujskemu med ptujskimi slikarji
O Stran 10
Ljudje in dogodki
Ormož • Boštjan Kosec, kandidat za najinovativnejšega kmeta
O Stran 17 Kronika
Podravje • Direktor ŠC Branko Kumer odhaja v Ljubljano O Stran 24
Šport
Tenis • Tudi iz Ptuja je mogoče med najboljše v Sloveniji
O Stran 13
Štajerski TEDNIH
Podravje • Martinovanjske prireditve po vseh občinah
Ptuj ima novega princa, kleti nova vina
Kljub slabemu vremenu se je v petek na Ptuju ob številnih obiskovalcih zgodila inavguracija novega princa karnevala. 16. princ je postal Aleš Goričan Plemeniti Maksimilijan Gregorič. Nadvse veselo pa je in še bo ta teden tudi v vseh drugih občinah Podravja, kjer se kar vrstijo bolj ali manj šaljivi krsti mošta. Več na straneh 8 in 9.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici: WWW.dlib.1
Politika •
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si
Burna seja destrniških svetnikov: kje bodo pokopavali umrle?
O Strani 4 in 5
Podravje •
Številne še neodkrite skrivnosti Donačke gore
O Strani 6 in 7
Kmetijstvo •
Letnik 2016 - letnik velikih razlik med vinorodnimi deželami
O Strani 8 in 9
NAROČITE STAJERSKITEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Essssa
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
za v<
Štajerski TEDNIK %
RADIOPTUJ
B9,8»ae,Z>l04;3
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 15. novembra 2016
Ptuj • Je bilo BD Ranca izigrano in zaradi zasebnih poslov utrpelo kolateralno škodo?
Klopčič občinskih, društvenih in
Predsednik Brodarskega društva (BD) Ranca Ptuj Emil Mesaric je po tem, ko je gradbeni inšpektor letos poleti odredil skem jezeru poročali mediji, sklical novinarsko konferenco. Skupaj s sogovorniki je poskušal javnost prepričati, da je
V uvodu smo dolžni pojasniti, da delovanja BD Ranca Ptuj, ki ga Mesaric vodi dobro desetletje, v naših časopisnih člankih nismo nikoli problema-tizirali. Društvo ima dolgoletno tradicijo in še danes združuje nekatere zanesenjake, ki so pred 40 leti na Ptuju orali ledino na področju vodnih športov. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973, raslo in razvijalo se je na osnovi prostovoljnega dela in zanesenjaštva članov. Kot pravijo, so bili med prvimi, ki so v nekdanji državi vzpostavili plovbo po celinskih vodah. Vse potrebno za plovbo so zgradili in uredili sami, s prostovoljnim delom. Z Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM), ki gospodarijo s Ptujskim jezerom, so leta 1983 dobili v upravljanje asfaltirani plato in spust za čolne v Budini, na levem bregu jezera. Območja se je nato prijelo ime Ranca. Leta 1984 je občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj društvu izdal potrdilo o priglasitvi manjših gradbenih
del na rampi za dovoz in spust čolnov: »Na levem platoju nasipa se v skladu s soglasjem DEM dovoli postavitev montažne hišice velikosti 6,15 x 4,85 metra s pokrito teraso.« Desetletje za tem (1993) je sekretariat za urejanje in varstvo prostora občine Ptuj brodarskemu društvu izdal odločbo, s katero na zemljišču pod krono jezera dovoljuje postavitev začasne montažne lope za shranjevanje klubskih plovil (hangarja), velikosti 9,5 x 13,7 metra. Montažni objekt so gradili na zemljišču, ki je bilo takrat v lasti DEM. Kasneje je prešlo v denacionalizacijski postopek. Kot razlaga Mesarič, si je BD Ranca Ptuj prizadevalo za to, da je zemljišče ostalo v javni lasti: lastnica je postala Mestna občina (MO) Ptuj, denacionalizacij-ski upravičenci so premoženje dobili vrnjeno na drug način. BD Ranca je leta 1995 od Upravne enote Ptuj s priglasitvijo del pridobilo tudi dovoljenja in izvedlo obnovo pomolov ter zavarovanje obale s piloti. Leta 2004 so na Ranci v celoti uredili oz.
obnovili komunalno infrastrukturo. Kot predsednik BD Ranca in mestni svetnik si je Mesarič nato prizadeval za vzpostavitev plovbnega režima na reki Dravi in jezeru, pa tudi za razvoj vodnih športov. Z občinskim odlokom in vladno uredbo je plovba po reki in jezeru od leta 2006 dovoljena in regulirana. MO Ptuj in Občina Markovci sta leta 2007 pridobili uporabno dovoljenje za infrastrukturo, ki sta jo s pomočjo evropskih in državnih sredstev zgradili na jezeru in reki: nasip - pristanišče na Ranci, vstopno-izstopni mesti Toplice in Zabovci, veslaško progo in plovbno pot (projekt Vitalizacija Ptujskega jezera).
Problem je nastal, ko je iz društvenega objekta nastal gostinski lokal
Leta 2006 je BD Ranca mon- Na novinarski konferenci so o zgodovini in delu BD Ranca Ptuj govorili (z leve) gospodar društva Jože Pfeifer, tažno leseno hiško ob jezeru tične sekcije, zadolžen za izvajanje skrbništva in plovnega režima Darko Skok.
Uvodnik
Sreča je, če imaš nekoga rad
In dočakali smo dan, ko se po ljudskem izročilu nečisti, grešni in razposajeni mošt spremeni v vino. Letošnji letnik naj bi bil po napovedih vinogradnikov kljub spomladanski pozebi in toči ponovno odličen, izjemen. Kot pravijo, kar je narejeno z ljubeznijo, trudom in znanjem, ima velike možnosti, da uspe. In zagotovo vse našteto vinogradniki spretno in uspešno združujejo, kar se zrcali tudi v vrhunskih vinih. Ne samo ljubezen in znanje, tudi naravni pogoji za pridelavo vina naj bi bili v Sloveniji dobri. Tako poznavalci vin glede na podnebje, sestavo tal in relief nekatere slovenske vinorodne lege uvrščajo med najboljše na svetu. Posledično naj bi skoraj 70 % slovenskih vin izpolnjevalo kriterije za kakovostna in vrhunska vina.
Premoremo torej vrhunska vina, a to je le del vinske čarovnije, iz katere nastane in nato živi vino. Drugi del je seveda prodaja vinskih zgodb, ki je predvsem za vinogradnike v naši vinorodni deželi še neosvojen trik. Morda je razlog tudi v tem, da božja kaplja, kot je vino poimenoval pesnik Tone Pavček, v očeh mnogih priložnostnih okuše-valcev še nima dostojne vrednosti.
Sveti Martin pa ni le zavetnik vinogradnikov in vinarjev, s svojim človekoljubnim dejanjem - delitvijo plašča z ubogim - je postavil tudi ideal človeške solidarnosti. In pozivi k solidarnosti zaradi naravnih nesreč, gmotnega stanja... se kar vrstijo. In kako solidarni smo, kažejo zneski, zbrani v okviru dobrodelnih dogodkov, tone zbranih zamaškov, ure opravljenega prostovoljstva. Premoremo torej solidarnost, čut za človeka, dobro bi bilo, če bi te lastnosti imel tudi en odstotek najbogatejših Zemljanov, ki ima več bogastva kot preostalih 99 odstotkov prebivalstva na svetu.
A kot pravi še eden izmed pregovorov: ni srečen, kdor veliko ima; srečen je, kdor malo potrebuje. In če dodam še Pavčkovo misel: sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.
Mojca Vtič
Kidričevo • Zakaj se vlada ni odločila za državna zemljišča v Kidričevem?
Gospodarsko ministrstvo: lokacija je v občini Hoče-
Pisali smo, kako Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije opozarja vlado, da z industrijsko šča, in poziva, da naj izberejo primernejšo lokacijo. Katero? Kidričevski župan Anton
Tako je Leskovar minuli teden na vlado naslovil pismo, s katerim vlado opominja, da bi lahko v Kidričevem vzpostavili industrijsko cono, in to brez odkupov zemljišč. »Območje, ki ga predlagamo, je v gozdovih občine Kidričevo, severno od njega je naselje Kungota pri Ptuju, na severozahodu Gramoznica Pleterje, južno od predlaganega posega pa regionalna cesta Slovenska Bistrica-Ptuj. Območje je v neposredni bližini avtoceste Maribor-Gruškovje ter bo imelo možnost povezave z Industrijsko cono Talum v okviru bodoče obvoznice,« je pojasnil župan. Dodal je, da gre za območje, veliko 130 hektarjev
ter da je lastnik vseh zemljišč država.
A iz te moke ne bo kruha, kot pravijo. Namreč vlada je že sprejela predlog zakona o strateškem razvojnem območju državnega pomena v občini Hoče-Slivnica, s katerim želi skrajšati roke za pridobivanje nepremičnin za izvedbo večje investicije (zakon bo po nujnem postopku obravnaval še državni zbor). Ob tem pa so na gospodarskem ministrstvu pojasnili, da je bilo treba pri iskanju primerne lokacije upoštevati številne vidike, ne samo velikost območja, znotraj katerega bi lahko vzpostavili proizvodno cono. Dodali so, da je vse krite-
rije, ki jim je bilo treba zadostiti, izpolnjevala samo lokacija v občini Hoče-Slivnica.
Povprašali smo jih tudi, ali drži, da naj bi te aktivnosti potekale zaradi domnevnega prihoda avtomobilskega giganta Magna, ter o cenah zemljišč, ki so predvidena za odkup. »Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vodi postopke za vzpostavitev proizvodne cone v občini Hoče-Slivnica. O konkretnih vlagateljih in ocenah za vrednost odkupa zemljišč za zdaj še ne moremo govoriti,« so skopo odgovorili, saj da informacij še ne smejo podati.
Kot izhaja iz predloga zakona, je bila ena izmed možnosti
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasovpo e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 15. novembra 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
zasebnih interesov
zaprtje lokala Ranča bar, in ko smo o tem ter nekaterih drugih težavah na Ptuj-na Ranči vse legalno in zakonito.
P t M j
Foto: Črtomir Goznik
častni član Dušan Korošec, predsednik Emil Mesaric in vodja moto-nav-
»Edina primerna Slivnica«
cono v občini Hoče-Slivnica posega na najboljša kmetijska zemlji-Leskovar vladi predlaga območje v občini Kidričevo.
FOTO: Občina Kidričevo
za vzpostavitev industrijske cone, kot smo že tudi pisali, Slovenska Bistrica. Kriteriji so bili namreč neposredna bližina avtoceste, možnost priključitve na železniško omrežje, bližina letališča. Kot pa so nadalje ugotovili, je z vidika porabe kmetijskih zemljišč lokacija Hoče-Slivnica primernejša, saj da so kmetijska zemljišča v omenjeni občini znotraj trikotnika med železnico, avtocesto, letališčem in gramoznico, kar naj bi pomenilo, da so kmetijska zemljišča že obremenjena z vplivi teh dejavnosti.
Lokacija je tako izbrana, vlada pa je tudi že oktobra sprejela sklep o finančni podpori aktivnosti za vzpostavitev proizvodne cone Hoče-Slivnica. Namreč obseg sredstev, ki so namenjena za začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, so povečali za kar deset milijonov evrov.
Mojca Vtič
Mesaričevo zasebno podjetje Radial je bilo že pred sklenitvijo najemnega razmerja za montažno hišico ob jezeru, v kateri je izvajalo gostinsko dejavnost, izvajalec projekta Vitalizacije Ptujskega jezera. S poslom so pridobili za okrog milijon evrov prihodkov. Dodatnih 750.000 evrov občinskega denarja je Radial v obdobju 2008-2014 pridobil kot upravljavec plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Poleg naštetega se je v ureditev pomola na Ranci po poplavah 2012 še dodatno vložilo dobrih 200.000 evrov javnih sredstev. Izvajalec del so bile Javne službe Ptuj. Koliko prihodkov je Radial ustvaril z gostinsko dejavnostjo, ki jo je na Ranci deset let izvajal brez ustreznih dovoljenj, lahko samo ugibamo. Glede na lokacijo, s katero je razpolagal, zagotovo ne malo ... Vsekakor gredo društvu Ranca in tudi Mesariču zasluge za to, da je območje Rance ob Ptujskem jezeru zaživelo, da se na jezeru izvajajo vodni športi, da je urejen plovbni režim in da je tudi pot okrog jezera postala priljubljena destinacija za rekreativce (kolesarje, tekače, pohodnike). Vendarle pa po drugi strani ostaja grenak priokus, saj se je v območje Rance in dela jezera vložilo najmanj dva milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Zato bi današnje stanje moralo kazati drugačno podobo. Še zlasti ob dejstvu, da je bil Mesarič tri mandate občinski svetnik vladajoče LDS in da je bil v istem obdobju župan njegov strankarski kolega Štefan Čelan. Dokler je bil Mesarič funkcionar, je bil lastnik in direktor Radiala njegov svak Milan Zupanič. Od lani je lastnik in direktor podjetja Emil Mesarič. Glede na to, da je Mesarič tudi predsednik BD Ranca Ptuj, se poraja vprašanje, v katero korist in kako so se združevali javni (občinski), društveni ter zasebni interesi.
Foto: Črtomir Goznik
Problem je nastal, ko je iz društvenega objekta nastal gostinski lokal.
oddalo v najem zasebnemu podjetju Radial. »Odločili smo se, da enega od društvenih objektov damo v najem za gostinsko dejavnost, saj smo v tem videli spodbudo za razvoj športnih dejavnosti in razvoj turizma na Ptujskem jezeru, kar je tudi strateški cilj MO Ptuj. Z oddajo nepremičnine v najem smo zagotovili dodaten vir financiranja društva, ki ga potrebujemo predvsem pri vzgoji otrok in mladine, pa tudi vrhunskih športnikov. Takratna odločitev je naletela na pozitiven odziv meščanov in turistov. V društvu smo v letu 2007 začeli aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za društvene objekte, vendar
postopek po devetih letih še ni končan,« v izjavi, ki so jo konec septembra posredovali na MO Ptuj, navaja upravni odbor BD Ranca.
Iz točke, ko je društvo svoje prostore oddalo v najem, izhaja srž problemov, ki danes neposredno bremenijo BD Ranca in družbo Radial, posredno pa tudi lokalno skupnost oziroma širše okolje. Montažno klubsko hišico je najemnik razširil, dogradil terase in še en samostojni paviljon. Vse to domnevno brez gradbenega dovoljenja (in predhodno tudi vodnega dovoljenja), saj je gradbeni inšpektor letos poleti odredil rušenje oz. odstranitev nekaterih delov tega kompleksa. Inšpektor nadalje ugotavlja, da je bil objekt ob jezeru zgrajen na priglasitev za potrebe društva. »Za spremembo namembnosti ni bilo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Zato je bila skladno z zakonskimi določili uporaba objekta za namen opravljanja gostinske dejavnosti prepovedana,« so navedli na republiški inšpekciji za okolje in prostor.
Prvi mož BD Ranca Ptuj zatrjuje, da je za pridobitev manjkajočega gradbenega dovoljenja treba spremeniti odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu. Postopek spremembe akta po njegovih besedah teče od leta 2008. Po obisku inšpektorjev se je društvo Ranca z dopisom obrnilo na MO Ptuj, s katero si tudi sicer želijo boljšega sodelovanja. Občino so zaprosili za končanje postopka spremembe odloka o medobčinskem lokacijskem načrtu. »S sprejetjem tega odloka bi bilo omogočeno društvu pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje za gostinsko dejavnost - v skladu s sedaj veljavno zakonodajo,« so zapisali in dodali, naj lokalna skupnost ter društvo pristopita tudi k ureditvi uporabe zemljišča, ki je v lasti MO Ptuj, društvo pa ima na njem postavljen hangar in montažno klubsko hišico. V BD Ranca Ptuj so občino še pozvali, naj začne urejati pristanišče, saj da naj bi za ta namen od Elesa (zaradi del pri sanaciji daljnovoda) že prejela finančna sredstva.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Javno objavljene navedbe M0 Ptuj o tem, kaj vse je na območju Rance črnogradnja (objavili smo jih v našem časopisu), je predsednik BD Ranca Emil Mesarič na nedavni novinarski konferenci zavrnil. Čeprav sicer navaja, kaj vse bi po lokacijskem načrtu in občinskem prostorskem načrtu na območju smeli urediti (zgraditi), pa vendarle nekatera dovoljenja manjkajo in je zato inšpekcija nedavno tudi ukrepala.
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 15. novembra 2016
Destrnik • 14. redna seja občinskega sveta
Tokrat se je na Destrniku nepričakovano
Na četrtkovi 14. redni seji sveta občine Destrnik še zdaleč ni vse potekalo tako gladko, kot je to bilo doslej v tem mandatu. Svetniki, ki ter naložbah brezpogojno podpirali (SDS, Lista za Urban, SMC), so tokrat o proračunih, ki sta jih župan in občinska uprava pripravila
Župan Vladimir Vindiš je v potrditev predlagal proračuna za leti 2017 in 2018. A o proračunu za leto 2018 občinski svetniki niso razpravljali, saj so s sedmimi glasovi za in dvema proti izglasovali umik točke z dnevnega reda. Argument, ki je pretehtal to odločitev, je bil, da je leto 2018 še predaleč, da bi že sedaj odločali o proračunu za tisto obdobje. Župan Vladimir Vindiš je pripravo proračunov za dve leti (2017
in 2018) zagovarjal zaradi kontinuitete izvajanja projektov.
Celovita obnova pokopališča bi bila za te čase prevelik zalogaj
Prihodki proračuna občine Destrnik so načrtovani v znesku 2,7, odhodki pa v višini 2,9 milijona evrov. Na pripravljeni proračun so svetniki izrekli vr-
V Doliču civilna iniciativa proti bioplinarni
Svetniki občine Destrnik so na četrtkovi seji razpravljali tudi o odloku o soustanoviteljstvu regijske OŠ dr. Ljudevita Pivka. Zanima jih predvsem, kakšne obveznosti bo imela občina v primeru, če je ustanoviteljica, in kakšne, če bi bila samo pogodbena partnerica. Ker odgovora na to vprašanje nimajo, o ustanovitvenem odloku niso sprejeli nobene odločitve. Destrniški svetniški zbor se je na 14. redni seji seznanil še z letnim poročilom o delovanju vrtca, pripravo občinskega prostorskega načrta, predstavljena je bila tudi informacija, da se je v Doliču ustanovila civilna iniciativa proti bioplinarni. Moti jih predvsem smrad.
sto kritik. Bojan Potrč (Lista za Urban) je poudaril, da pogreša več konkretnih naložb, pa tudi manjših projektov: »Predlogi vaških odborov niso upoštevani, preveč je poudarka na me-galomanskih projektih.« S Potrčem je pritegnil tudi svetnik SLS Ivan Kuri. Županu kritika ni bila po godu, zato je poudaril: »O posameznih postavka se danes ne razpravlja. O tem bomo odločali na odborih. To je predlog. Brez predloga ni proračuna. Neki predlog pač mora biti.« A plaz kritik se je kar valil naprej. Oba svetnika SLS, Ivan Kuri in Anton Sever, sta izrazila bojazen, da se bo občina z jav-no-zasebnimi partnerstvi, ki so razvidna iz proračuna, preveč zadolžila. V nadaljevanju sta se oglasila Žiga Volgemut in Urša Zver (SDS). Volgemut je dejal, da se mu predlog proračuna ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, ne strinja se z javno-zasebnimi partnerstvi, pa tudi vaški odbori so po njegovem mnenju v predlogu proračuna premalo upoštevani. Zverova je poudarila, da ne podpira do-
Iz načrta razvojnih programov proračuna 2017 izhaja, da bi občina Destrnik v prihodnjih petih letih za celovit mu projektu so svetniki ostro nasprotovali. Strinjajo se, da so dodatna grobna polja na pokopališču več kot
Ptuj • Zavarovalnica premalo plačevala opravljeno delo, država ni vlagala
Vsako leto bolnišnica pridelovala več kot milijon
Stavka zdravnikov je težave Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju poglobila in razgalila obenem. Vse tisto, o čemer smo lokalni mediji poročali v slovenski javnosti. Težav iz preteklosti je zelo veliko, ne glede na zdravniško stavko pa je jasno, da ptujska bolnišnica brez sanacijskih ukrepov dolgoroči do dobaviteljev se vedno bolj kopičijo, plačilni roki pa daljšajo; v povprečju so že 180 dni.
Člani sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so od vodstva bolnišnice večkrat zahtevali, da pripravi jasen sanacijski načrt za doseganje boljše likvidnostne situacije. Tega so za obdobje 2016-20121 tudi pripravili, njegovo spremljajoče gradivo pa je poročilo o tekočem poslovanju prvih devetih mesecev letošnjega leta. Sanacijski načrt je sestavljen iz analize preteklega poslovanja, trenutnega stanja in
že znanih prihajajočih obveznosti, ki bremenijo poslovanje in ogrožajo likvidnost bolnišnice. Andrej Levanič, direktor SB Ptuj, pojasnjuje, da je zavod, ki ga vodi, v letih 2009 do 2014 povprečno posloval s primanjkljajem v višini 1.125.000 evrov letno. Marca 2014, ko je sam sedel na direktorsko mesto, si je zato za osnovne cilje zadal zaustavitev negativnih trendov, izboljšanje podobe ustanove v regiji in organizacijske
Tudi vodstvo bolnišnice se bo moralo (še) bolj potruditi
O samem sanacijskem načrtu Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda SB Ptuj, pravi: „Sanacijski načrt smo obravnavali, vendar ga nismo potrdili in smo sprejeli sklep, da se ponovno uvrsti na naslednjo sejo v decembru. Vodstvu bolnišnice smo naložil, da ga ponovno obravnava in dopolni oz. popravi glede na pripombe, ki so jih posredovali člani sveta. Ključno je ugotoviti, koliko lahko z ukrepi bolnišnica izboljša likvidnost oz. kolikšen je primanjkljaj sredstev, ter nato podati predloge na MZ za pomoč pri sanaciji likvidnostnih težav."
klime zaposlenih ter finančno konsolidacijo. Rezultat njegovih prizadevanj, ki jih je dosegel skupaj s svojimi kolegi in zaposlenimi v bolnišnici, je bil hitro opazen. V letu 2015 so dosegli uravnoteženo poslovanje in presežek prihodkov nad odhodki v višini 44.932 evrov.
»Medtem ko je bil ključni uspeh finančnega poslovanja v letu 2014/15 ustvarjanje prihrankov iz poslovanja v višini okrog 500.000 evrov in dvig plačane povprečne uteži naše bolnišnice na 1,18, s čimer je prepoznano in priznano prenizko vrednotenje našega dela v preteklih šestih letih (vsaj v znesku 3.300.000 EUR), je sedaj najpomembnejše nadaljnje poslovanje s presežkom prihodkov nad odhodki ter stabilizacija likvidnostne situacije v SB Ptuj, ki je zaradi kumulativne izgube Bolnišnice Ptuj v znesku preko 6.500.000 evrov izredno težka. Rezultat slabega poslovanja v preteklih letih in sanacijskih ukrepov, usmerjenih le v obvladovanje stroškov, je tudi katastrofalna iztrošenost in podhranjenost kapacitet bolnišnice.
Sestanek z ministrico za zdravje še čakajo
Levanič: »Eden glavnih ciljev je tudi začetek izgradnje urgentnega centra Ptuj, ki se premika v leto 2017. Glede dokončne rešitve težav, ki se vrtijo predvsem okrog denarja (novelacija IP v višini skoraj en milijon evrov in zagotovitev lastnih sredstev 610.000 evrov), pričakujemo obljubljen sestanek na Ministrstvu za zdravje. Podanih rešitev je več, kar je v zadnjem odgovoru na poslansko vprašanje povedala tudi ministrica za zdravje. V vsakem primeru je treba omogočiti takojšen začetek gradnje UC Ptuj kot enega vitalnih projektov za celotno zdravstvo in državljane regije Sp. Podravje.«
Povprečni plačilni rok v naši bolnišnici je 180 dni! Poslovanje izrazito ogroža tudi povečevanje stroškov dela zaradi sproščenih napredovanj, ki nimajo pokritja na prihodkovni strani,« pojasnjuje Levanič.
Kljub zelo težkemu finančnemu položaju pa se, kot pravi, zaveda, da si pacienti zaslužijo naj-
mizi, anestezijski aparat, hematološki analizator, nova RIS-PACS digitalizacijska in računalniška oprema, MR-aparat ...), ki bo omogočil ustrezno kakovostno obravnavo naših pacientov, kar pa seveda dodatno obremenjuje likvidnost, saj tekoče poslovanje ne zadošča za pokritje potrebnih izdatkov. Spet brez pomembne pomoči ustanovitelja-države. Tudi sicer analiza preteklih let dokazuje pogosto neupravičen izpad prihodkov naše bolnišnice
boljšo oskrbo, ki pa je z bistveno premajhnim številom zdravnikov - v ptujski bolnišnici jih je okrog 40, potrebovali pa bi jih najmanj 70 - in zastarelo opremo ni moč zagotoviti. »Zato je začet nujno potreben novi investicijski cikel v višini okrog 3 milijone evrov (4 UZ-aparati, CT-aparat, dva digitalna RTG-aparata, dve operacijski
torek • 15. novembra 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
zaiskrilo
Dri njegovih pobudah in predlogih je, izrekli plaz kritik.
Foto: Črtomir Goznik
projekt ureditve pokopališča namenila milijon evrov. Tako megalomanske-potrebna, z vso ostalo infrastrukturo pa da se lahko še nekoliko počaka.
datnega zadolževanja občine. Kritiko na proračun je izpostavila tudi svetnica SDS Elizabeta Fras. Povedala je, da je občina za poldrugi milijon evrov že zadolžena in da ji je nedopustno nalagati še dodatna finančna bremena. Župana Vindiša je zanimalo, v čem konkretno je predlog tako slab. Od svetnikov je zahteval, naj predstavijo potem svoje predloge - katere postavke naj se iz proračuna črtajo in katere dodajo. Frasova je pojasnila, da obnova pokopališča v vrednosti milijon evrov ta hip ni tako nujno potrebna. Predlagala je, naj se na pokopališču zaenkrat izvedejo samo dela za pridobitev novih grobnih polj, nadaljuje naj se tudi gradnja kanalizacijskega sistema. S tem, da je investicija na pokopališču glede na proračunske zmožnosti zastavljena v prevelikem obsegu, se je strinjala več kot polovica svetnikov.
Na pokopališču prostora samo za dve grobni polji
A župan je vztrajal: »V tem trenutku imamo na pokopališču na razpolago samo dve grobni polji. Ne zdi se mi, da bi bil proračun tako slabo pripravljen. Potem to pomeni, da delamo oboji slabo: župan in občinska uprava. Niste mi povedali, kakšen predlog bi želeli. Vsega, kar bi želeli, pa proračun tudi ne prenese. Kaj naj črtamo? Dobro, pokopališko vežico lahko ... Dva pogreba še
lahko imamo, kam pa naj morebitnega tretjega pokojnika damo?« Svetnica Majda Kunč-nik (Lista za Urban) investicijo na pokopališču zagovarja: »Problem je, ker ni grobov. Teren pokopališča je zelo specifičen. O vrednosti naložbe se bomo odločali sproti in počasi. Niste doživeli te stiske in problema ne poznate. K reševanju je treba pristopiti z občutkom. Ne jemljite tega tako z lahkoto. Neko pieteto do pokojnih pa ja moramo imeti.« Urša Zver je dejala, da je projekt enostavno prevelik. Betka Fras pa je še enkrat poudarila, naj se najprej poskrbi za grobna polja, za vse ostalo (npr. pokopališko vežo in poti) pa potem postopoma.
Svetniki so še kar naprej vztrajali s svojimi pripombami. Potrč je menil, da je proračun premalo varčevalno naravnan. Opozoril je, da je v proračunu preveč postavk, ki so označene kot »Drugi odhodki«. Zanimalo ga je, kateri odhodki dejansko se skrivajo v teh postavkah. Za investicije, ki bi jih bilo po njegovem mnenju treba vključiti v proračun, pa je predlagal kanalizacijo in ceste. Po več kot uro trajajoči razpravi je župan Vindiš odredil odmor, nato je sledilo glasovanje. Kljub vsem kritikam so svetniki proračun v prvem branju s sedmimi glasovi za in tremi proti potrdili ter s tem dali zeleno luč za javno razgrnitev in javno obravnavo.
Mojca Zemljarič
Ali bodo občine regijske asociacije še sofinancirale?
Po tem, ko so svetniki obravnavo proračuna 2018 umaknili z dnevnega reda, so se seznanili s polletno realizacijo proračuna 2016. Glede na plan so realizirali 38 odstotkov prihodkov, kar znaša 961.000 evrov. Ob polletju so bili odhodki realizirani 28-odstotno, znašali so 919.000 evrov. Polletno izvrševanje proračuna so pregledali tudi člani nadzornega odbora (NO) občine. Predsednica Simona Lacko (na fotografiji) je v svojem poročilu na seji občinskega sveta izpostavila vprašanje, zakaj občina plačuje članarine in participacije v različnih zavodih in organizacijah, na primer v ZRS Bistra Ptuj, LAS, Skupni občinski upravi Sp. Podravje, Združenju občin Slovenije ... NO predlaga, naj se izdela analiza, ki bo pokazala, ali se občini v teh ustanovah in organizacijah izplača paricipirati. Za ZRS Bistra Ptuj je dejala, naj zavod pripravi in predstavi konkretni plan dela za občino Destrnik. Župan Vindiš je pojasnil, da občina v naštetih organizacijah plačuje članstvo, da lahko iz več virov pridobiva finančna sredstva oz. sploh konkurira za denar na razpisih. Lackova je opozorila še na previsoke plače zaposlenih v režijskem obratu. Nadalje je občino pozvala, naj izvede analizo obiska bibliobusa in naj preveri upravičenost sofinanciranja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Na to pobudo je župan odgovoril, da vodstvo knjižnice pripravlja nov predlog sofinanciranja, ki bo oblikovan po številu prebivalcev posamezne občine.
Neodvisnega svetnika Ivana Zorca je v proračunu 2016 zmotila postavka plačevanja nadur občinskih uslužbencev. Za ta namen imajo letos v proračunu rezerviranih 7.500 evrov. Župan je pojasnil, da sodelavci v upravi delo opravljajo tudi izven delovnega časa, med drugim zaradi udeležbe na sejah odborov. Žiga Volgemut (SMC) je povprašal, zakaj so se v tekočem proračunu spremenile vrednosti postavk - da niso identične s sprejetim proračunom. Odgovor občinske uprave se je glasil, da sme župan do višine 10.000 evrov proračunske postavke spreminjati brez soglasja (in/ ali vednosti) občinskega sveta.
Foto: MZ
evrov minusa ...
i zadnjih mesecih, je sedaj predstavljeno tudi celotni no brez pomoči države ne bo mogla poslovati. Dolgovi
v višini preko 8 milijonov evrov,« vztraja Levanič, ki pa je dosegel vidno izboljšanje tudi na področju priznavanja programov oz. plačila zavarovalnice za opravljeno delo.
Jasno pa je, da se stvari za nazaj ne rešujejo, vodstvo bolnišnice ves čas trdi, da izgube iz preteklih let ne bodo mogli pokriti brez pomoči države. Naredili so natančno projekcijo poslovanja do leta 2021, ki temelji na znanih dejstvih, predvideva popolno
realizacijo zadanih sanacijskih ciljev ob ključni predpostavki, da se pogoji poslovanja, na katere sami nimajo vpliva, ne bodo poslabšali. Predlagani so tudi ukrepi za hitrejše rešitve dane situacije.
»Rezultat vsega navedenega so ukrepi, predvideni v Sanacijskem načrtu, ki pa v najbolj optimističnem primeru načrtujejo v
prihodnjih letih le rahlo pozitivno poslovanje, kar pa bo imelo za posledico le delno postopno izboljševanje likvidnostne situacije, brez prepotrebnih hitrih rešitev sedanjega izredno resnega stanja. Brez aktivnega sodelovanja ustanovitelja (Vlade RS), ki ima vse vzvode za uresničitev predlaganih rešitev, ne vidimo možnosti za hitro stabilizacijo stanja in hitre rešitve izredno težke likvidnostne situacije, ki se ob najmanjšem odstopanju ali dogodkih, kot je ta stavka zdravnikov, lahko spremeni v katastrofalno in ogrozi delovanje bolnišnice,« je jasen Levanič. Ključna bi bila po njegovem mnenju do-kapitalizacija ptujske bolnišnice in sodelovanje države pri predlaganih rešitvah za izgradnjo urgentnega centra.
Dženana Kmetec
Rezultat letos pozitiven, a je to bistveno premalo za pokritje starih izgub ...
Analiza poslovanja v prvih devetih mesecih leta 2016 po besedah direktorja Bolnišnice Ptuj kaže zelo dobro realizacijo zadanih ciljev. Na prihodkov-ni strani so več kot zadovoljni z realizacijo delovnega programa, zdravili so skoraj 200 bolnikov več od plana. Na odhodkovni strani pa so jim nove težave povzročili dodatni stroški; sproščena napredovanja javnih uslužbencev in višji regres, kar jim povzroča za 530.000 evrov dodatnih stroškov. V prvih devetih mesecih je rezultat poslovanja pozitiven in znaša 10.136 evrov.
Makole • Svetniki potrdili prenovo igrišča
Šolsko igrišče po oceni varnostnega inženirja nevarno
Makolski svetniki so na novembrski izredni seji soglasno potrdili idejno dokumentacijo za preureditev šolskega igrišča. Potrditev dokumentacije je bila pogoj za prijavo na razpis Fundacije za šport.
Svetniki so o ureditvi šolskega športnega igrišča odločali že konec lanskega leta, vendar so takrat idejno dokumentacijo zavrnili, saj da je treba najprej zagotoviti prostor za parkirišče. Občina je sedaj ta pomislek odpravila, saj se dogovarja z župnijo Makole za ureditev parkirišča pod vrtcem, kjer ima občina že sedaj del župnijskega zemljišča v najemu. »Sklenili bomo aneks k pogodbi. Sicer pa župnik predlaga, da bi se tam dolgoročno uredilo asfaltirano parkirišče, to pomeni investicijo okrog 40.000 evrov. Za zdaj bo parkirišče peščeno,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker.
Glede razpisa Fundacije za šport pa je dejal, da je to eden izmed redkih razpisov, na katere se občine lahko prijavijo. »Ker je šolsko igrišče resnično potrebno obnove, predlagamo, da se gre v to investicijo. Prenove si želita tudi šola in vrtec, z ureditvijo igrišča pa se bo vrnilo tudi življenje,« je še dodal. Matjaž Kopše z občinske uprave pa je opozoril: »Ni nujno, da bo projekt odobren, smo pa na dobri poti. Rezultati bodo znani konec januarja. Sicer pa je nedavno varnostni inženir ob varnostno-tehničnem pregledu igrišča ugotovil, da so na več mestih razpoke, kar
Foto: Mojca Vtič
predstavlja nevarnost spoti-kov in padcev.«
Ocenjena vrednost projekta je 68.808 evrov, več kot polovico oziroma 40.608 evrov naj bi zagotovila občina. »Smo na pravi poti, vendar če bomo dali toliko sredstev za igrišče, moramo toliko dati tudi za javne poti,« je pozval Zdrav-ko Krošl. Ob tem je občinski upravi predlagal, da odpro-da nepremičnine, ki jih ne potrebuje. Marka Vtiča pa je zanimalo, zakaj ne bi več del v okviru ureditve igrišča naredili sami. »Angažirali bi lahko društva in na tak način tudi kaj privarčevali. Treba se je zavedati, da bodo pritiski na proračun veliki, na obnovo čaka zdravstveni dom, gasilci končujejo prizidek, pritiski bodo za ceste...«
Če bodo Makolčani uspešni, bo igrišče z umetno maso dokončano do konca prihodnjega leta. Ali bo igrišče prekrivala umetna trava ali tartan, pa bodo svetniki še odločali.
Mojca Vtič
Foto: ČG
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 15. novembra 2016
Ormož • Naložbe v CSO
Za obnovo 663.000 €
Center starejših občanov Ormož (CSO) je to jesen začel obnovo stare vile, v kateri bodo uredili bivalne enote. S tem bodo kapacitete povečali za 16 mest.
V vili, ki je v neposredni bližini CSO, bodo uredili dodatne kapacitete za bivanje.
Direktor CSO Bojan Burgar je povedal, da je obnova ocenjena na 623.000 evrov, vključuje pa celovito gradbeno sanacijo objekta, nabavo opreme in ureditev okolice. Za naložbo so pri NLB najeli kredit v višini 400.000 evrov. Preostali znesek bodo zagotovili iz lastnih sredstev. Burgar dodaja, da so v minulem obdobju realizirali tudi nekaj manjših, a za delovanje zavoda prav tako pomembnih naložb. Med drugim so uredili mini kavarnico, klimo, v teku so priprave za širitev pralnice in obnovo kuhinje. Direktor Burgar pojasnjuje, da je CSO polno zaseden, beležijo tudi čakalne vrste: »To pomeni, da z obstoječimi kapacitetami 153 mest ne moremo več slediti niti potrebam domačega niti širšega okolja. Trenutno imamo v domu zaposlenih 86 sodelavcev za nedoločen čas in 15 za določen čas, za potrebe nadomeščanja bolniških in porodniških dopustov ter povečanega obsega dela na določenih področjih. 76 sodelavcev za nedoločen čas je razporejenih na delovna mesta za nego in oskrbo, oskrbovalk za pomoč na domu imamo šest in štiri delavce za delo v kuhinji ter razvoz hrane zunanjim uporabnikom.«
Aktualnemu vodstvu CSO načrtov in izzivov ne manjka. Za prihodnje leto napovedujejo gradnjo doma za starejše z 32 mesti pri Sv. Tomažu, pogovarjajo pa se tudi o morebitnem sodelovanju z občino Gorišnica.
MZ
Slovenija, Podravje • Izjemno arheološko odkritje
Donačka gora skriva še
Na Donački gori so izkopali več sto odlomkov prazgodovinske in poznoantične lončenine. kovano prazgodovinsko in poznoantično naselbino, obdano s prepadnimi stenami...
Samostojni raziskovalec kulturne dediščine mag. Matej Gabrielle Dasko se je z Donač-ko goro in njeno okolico intenzivno ukvarjal že od leta 2004. »Tistega leta sem goro prvič obiskal in že takrat naletel na številne terase, za katere ni bilo dvoma, da so delo človeških rok. Še istega leta sem v virih izbrskal zgodbe in zgodovinski vir o Dvoru, skrivnostnem mestu visoko v gori, ter kmalu spoznal, da gre za področje s terasami,« pojasnjuje Dasko. Goro je obiskal vsaj stokrat, da bi področje natančneje raziskal in našel poznoantično postojanko. Na enem teh obiskov leta 2006 je tik nad prepadom naletel na podrto drevo, med njegovimi koreninami pa našel koščke lončenine - le da ni bila antična, temveč prazgodovinska ...
Kmalu po odkritju je Dasko najdbe pokazal arheologu dr. Boštjanu Odarju iz Narodnega muzeja Slovenije (NMS) in jih nato predal Pokrajinskemu muzeju Celje. Čeprav so le redki najdeni fragmenti večji od petih centimetrov, so precej izpovedni, pravi Odar: »Gre za inventar prazgodovinske hiše, torej različno lončenino, v Da-
skovi zbirki sta tudi keramična piramidalna utež ter vijček, ki so ju uporabljali pri tkanju na statvah.« Arheološko najdišče je kakih 750 metrov visoko na strmem južnem pobočju gore in sodi v občino Rogatec. Donač-ko in njena pobočja si namreč »lastijo« kar tri občine: poleg rogaške še majšperška in žetalska.
»Sumljive« terase
O arheoloških najdbah na Donački gori je prvi podrobneje pisal zgodovinar Ignacij Orožen ob koncu 19. stoletja. Predmete iz različnih obdobij so na širšem območju Donač-ke najdevali v 19. stoletju, ko so na gori nastali kamnolomi za pridobivanje peščenjaka za mlinske kamne za ročne žrmlje. Na obstoj nekdanje naselbine v južnem strmem pobočju gore je namigovalo tudi ustno izročilo, ki to lokacijo imenuje Dvor, v katerega se pride skozi Mala in Velika vrata.
Arheološko najdišče Donačka gora so že leta 1990 razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, v register nepremične kulturne dediščine pa so vpisani tudi posamezni objekti na njej in kulturna krajina njenega južnega pobočja. »Značilna obli-
ka Donačke gore je identiteta širše okolice. Delno terasirano zaporedje gozda, vinogradov, sadovnjakov in njiv ob vznožju. Vinski hrami, gručaste kmetije. Poselitev že v prazgodovini,« so zapisali v registru. Terase so seveda opazili že davno, a so domnevali, da gre za naravno obliko pobočja, ki so jo ljudje le izkoristili za poselitev.
Odar pojasnjuje, da je preboj v razumevanju preteklosti Donačke gore ponudilo lasersko snemanje tal (LIDAR): »V zadnjem desetletju je prišlo do velikega razcveta LIDAR-sne-manja, ki arheologom omogoča prepoznavati človekove dejavnosti na tleh, še posebej na tistih območjih, ki so danes poraščena z grmičevjem in gozdovi. Z računalniško pretvorbo LIDAR-podatkov v slike arheologi dobimo natančne mikro-to-pografske karte, ki omogočajo analizo in interpretacijo prostora.« Agencija RS za okolje je s to metodo posnela vso Slovenijo, lani avgusta je Ministrstvo za okolje in prostor podatke objavilo tudi za Donačko goro, obdelal pa jih je dr. Benjamin Štular z Inštituta za arheologijo. LIDAR je potrdil obstoj teras, ki so nedvomno delo človeških
Stotine drobcev keramike z Donačke predvidoma mogoče ogledati tudi v
rok, nakazal pa je tudi pot do naselbine in njen vhod.
Donačka gora je poraščena pretežno z bukovim gozdom; na njenem severnem pobočju se celo razprostira eden zadnjih
Foto: CSO
Ptuj • Jesenska druženja v vrtcih
Tudi jesen ima svoj čar
Jesenski čas v številnih vrtcih izkoristijo za prijetno druženje.
Kostanji, sok in prijetno jesensko druženje so stalnica v večini enot Vrtca Ptuj. To je čas, ki ga starši izkoristijo za neformalen klepet z vzgojiteljicami, otroci pa za igro s sovrstniki v nekoliko drugačni obliki oz. ob prisotnosti staršev. Pred nekaj dnevi so eno takšnih srečanj pripravili tudi v enotah Vijolica in Zvonček. Medse pa so povabili tudi člane PGD Turnišče, ki so otrokom predstavili svoje delo in vozila.
Že čez dva tedna se bodo tako v vrtcih kot šolah kovali novi načrti, približuje se namreč najbolj veseli čas v letu in december je kot nalašč za skupinsko ustvarjanje, okraševanje, in kar je najpomembnejše, druženje.
DK
Foto: DK
Ptuj • 15 let Združenja zgodovinskih mest Slovenije: kulturna dediščina ni cokla
Agresivne investicijske naložbe
Spoštovanje do bogate kulturne dediščine, ki krasi Slovenijo, je v Združenje povezalo mesta, ki si priza-na Ptuju, kjer so obeležili 15-letnico delovanja in sodelovanja zdaj že 13 slovenskih mest.
»Mojstrovine, ki so se ohranile tisočletja. Žive zgodbe, ki jih je zapisal čas. Bogata dediščina, ki krasi Slovenijo. Vse to so ustvarili naši predniki. Naša naloga je, da njihovih izpovedi ne zabriše prah. V sodelovanju enako mislečih je nastalo Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki si vsestransko prizadeva za ohranjanje kulturnih spomenikov pri nas. S skupnimi močmi osvešča-mo, izobražujemo, izmenjujemo izkušnje, pridobivamo sredstva in sodelujemo v prenovah starih mestnih jeder. Vse to z enim ciljem - ohraniti tisto, kar daje naši deželi dušo,« so v predstavitvi Združenja zgodovinskih mest zapisale članice tega.
Piran, Ptuj in Škofja Loka so mesta, ki so se povezala že leta 1993. Osem let kasneje se je ideja razvila in stara slovenska mesta, ponosna na svoje posebnosti, so se povezala v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Na predlog županov Idrije, Ko-
pra, Pirana, Ptuja, Škofje Loke in Tržiča ter gospodarskih družb so Združenje ustanovili na slavnostni skupščini na Ptuju, 12. junija 2001. Letos tako praznujejo 15-letnico delovanja, ki so jo obeležili ravno v dominikanskem samostanu na Ptuju, tam, kjer se je zgodba začela.
Ob občinah ustanoviteljicah so se priključila še naslednja mesta: Kamnik, Kranj, Kostanjevica na Krki, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Slovenske Konjice in Žužemberk.
Da z zgodovinsko bogatim mestom kulturna dediščina predstavlja neprecenljivo dragocenost, obenem pa pomemben izziv, kako to uskladiti s spremenjenim načinom življenja nekoč in danes, je na slovesnosti poudaril župan MO Ptuj Miran Senčar. Dejal je, da se tudi zgodovinska mesta spreminjajo in daje tudi Ptuj moral prisluhniti potrebam občanov in turistov ter na nekaterih podro-
Mesta, ki so v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, so: Idrija, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič in Žužemberk. Praznovanje 15-letni-ce Združenja zgodovinskih mest Slovenije in izid knjige Dragocenosti starih mestnih jeder poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Foto: Črtomir Goznik
torek • 15. novembra 2016
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
veliko skrivnosti
Najdbe same po sebi ne bi bile nič posebnega, če ne bi šlo za edinstveno v terase preobli-
Foto: Matej Gabrielle Dasko
gore hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje, prihodnje leto pa si jih bo Rogatcu in Ljubljani.
pragozdov v Srednji Evropi, ki so ga že leta 1956 zaščitili. Da so njeni prebivalci lahko v skalo vsekali terase, so torej na tistem območju verjetno napravili golosek, pojasnjuje Odar. Strmo
južno pobočje so spremenili v terasasto oblikovan travnik z naselbino. Na nekaterih terasah, širokih okoli pet in dolgih dvajset ali več metrov, so bili verjetno majhni vrtički, na dru-
gih staje za živali. Po pobočju se je najverjetneje pasla drobnica, ki je vajena strmin, ključen za življenje na gori pa je bil vodni izvir 400 metrov vzhodno od Velikih vrat.
Ustno izročilo je imelo prav
Vse naštete domneve so letos septembra preverili s terensko arheološko raziskavo pod vodstvom arheologa Odarja, ki so jo podprli Pokrajinski muzej Celje, NMS in Občina Rogatec. Na dveh terasah so izkopali iz-kopna polja, pet metrov dolga in meter široka. Raziskava je potrdila domnevo, da so terase nastale v času srednje ali pozne bronaste dobe, torej so keramični fragmenti stari slaba tri tisočletja. Najdeni železni drobci bi morda lahko izvirali iz železne dobe, a bodo strokovnjaki za natančnejše odgovore potrebovali več časa.
Prazgodovinska naselbina na Donački je bila odlično zavarovana, saj so jo z vseh strani neba obdajale prepadne stene, vhoda pa sta bila najbrž samo dva. Odar poudarja, da gre za nenavadno poselitev: »Najbrž je šlo za neke vrste pribežališče. Pred
kom so ljudje bežali, ne vemo; morda je šlo za neki nemiren trenutek v zgodovini. Ocenjujem, da je v tej naselbini lahko živelo vsaj sto ljudi naenkrat, redili so tudi domače živali.«
Opozarja še, da gre za multi-periodno arheološko najdišče: »Donačka gora ni bila poseljena samo v bronasti dobi. Dva drobna odlomka bronaste pločevine in zakovica ter nekaj odlomkov železa iz najstarejšega zasutja terase morda nakazujejo njihovo občasno uporabo tudi v železni dobi, predvsem pa je po vsem pobočju raztresena lončenina iz pozne antike in morda tudi zgodnjega srednjega veka.«
Strokovnjake zdaj čaka še obdelava pridobljenega gradiva in njegova umestitev v širši kontekst, šele nato bodo lahko pripravili strokovne članke, morda tudi poljudno publikacijo ali razstavo. Odprto ostaja predvsem vprašanje odnosa Donačke gore do bližnjega nižinskega sveta, tako da dela tudi prihodnjim rodovom arheologov ne bo zmanjkalo. Odar se pošali: »Jaz na Donački zagotovo ne bom več izkopaval, kdo drug naj ima veselje s tem in vsako jutro orodje nosi v tisto strmino...«
Eva Milošič
Od neandertalcev do čarovnic
Donačko so nekoč imenovali Rogaška gora ali Rogač, ime pa je verjetno nastalo iz oblike gore, kot je vidna iz Rogaške Slatine; ostro kamnito sleme namreč z zahodne strani kaže obliko roga. Novejše ime je gora dobila po cerkvi svetega Donata, ki so jo na južnem pobočju zgradili v 18. stoletju, domačini pa svojo goro s tremi vrhovi ljubkovalno imenujejo kar Štajerski Triglav. Donačka je danes priljubljena izletniška točka, ki ponuja celo vzletišče za jadralne padalce, tudi skozi zgodovino pa ni nikoli samevala.
V bližnjem Zagorju na oni strani državne meje so živeli že neandertalci. Tudi številne naključne najdbe v naseljih pod Donačko goro (sistematičnih arheoloških izkopavanj namreč na gori do nedavnega ni bilo) pričajo o zelo stari naselitvi: doslej so našli kamnite sekire in drugo orodje iz mlajše kamene dobe, kakšna tri tisočletja staro bronasto sekiro, pa keltske novce itd., na terasi pod vrhom gore pa so odkrili del poznoantične nekropole s sarkofagi. V času turških vpadov je bila opozorilna grmada na vrhu gore vedno pripravljena, domišljijo so kasneje burile še čarovnice, ki naj bi prav na Donački praznovale sabat.
Foto: Matej Gabrielle Dasko
razvoja
so mestna jedra zaobšle
devajo, da to, kar so ustvarili naši predniki, ne pade v pozabo. Združenje je bilo ustanovljeno leta 2001
Foto: Črtomir Goznik
Miran Senčar v družbi Mateje Hafner Dolenc
čjih slediti trendom. Pri čemer pa je pomen ohranjanja kulturne dediščine kot sooblikovalec tesno vpet tudi v investicijska vlaganja. »Ptuj ima lahko tako kot druga zgodovinska mesta čudovito prihodnost, ki pa jo bomo skupaj lažje sooblikovali. Na Ptuju je res lepo,« je še dodal Senčar.
Najboljše obnove stavb in najlepša mestna jedra tudi v knjigi
Da sicer s svojim delovanjem niso premikali gora, kot so si prvotno želeli, temveč si še utirajo pot prihodnosti, ki gre v roki z roko s preteklostjo, pa je poudarila Mateja Hafner Dolenc, sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije. »Danes je marsikaj izvedljivo, kar nekoč
ni bilo. Razlog temu je tudi to, da smo verjeli v vsa mesta,« je še dodala.
O najboljših primerih obnove stavb v starih mestnih jedrih, pa je bila v počastitev 15-letnice Združenja izdana tudi knjiga z naslovom Dragocenosti starih mestnih jeder, avtorice dr. Žive Deu. Kot je bilo slišati na praznovanju jubileja, se s to knjigo želijo oddolžiti staromeščanom za njihov trud pri ohranjanju utripa mestnih jeder, turistom, ki ta obiskujejo, in lokalnim skupnostim, ki jim ohranjanje kulturne dediščine nesporno nalaga tudi precej dodatnega dela. Po besedah Deuove je ob pisanju knjige le še potrdila že znano: da Slovenija in njena mesta na majhnem prostoru združujejo zelo raznoliko bogastvo, na katero moramo biti ponosni. »A dejstvo je, da teh dragocenosti zmeraj ne razumemo tako, kot bi jih lahko,« meni avtorica knjige, ki projekte, navedene v njej, primerja z ogrlico biserov, med katerimi je prav vsak neprecenljiv in poseben. »Kulturna dediščina ni cokla našega razvoja, je podstavek, na osnovi katerega narod snuje prihodnost,« je zaključila Deuova.
Podobno stališče je izrazil tudi slavnostni govornik Peter Gabrijelčič, ki je izpostavil pomen globalnega pogleda povezovanja Evrope. Prepričan je, da
Evropa vse bolj izgublja tekmo z globalnimi ekonomskimi konkurenti, a njeno prednost vidi ravno v naravnem, zgodovinskem in kulturnem bogastvu. Dodal je še, da večja ekonomska učinkovitost sili v prostorsko kohezijo, pri čemer je prepričan, da morajo biti razvojni in moralni cilji naše prvo vprašanje pri spreminjanju podobe mest. »Največji kapital evropskih mest so prav gotovo njihova mestna jedra,« meni Gabri-jelčič, ki je prepričan, da mora vsak Zemljan Evropo obiskati vsaj enkrat v življenju.
Priznava pa, da se podoba evropskih mest nemalokrat preveč spreminja tudi zaradi lokalne politike. »Mnogi se temu niso znali zoperstaviti,« še dodaja mestni arhitekt Ptuja in slavnostni govornik tokratnega jubileja. Po njegovem je prav to razlog, da so sodobna mesta velikokrat kaotična, saj da se središče dogajanja prestavlja v urbana predmestja. To pa povzroča postopen propad historičnih mestnih jeder. Kot pomembno prednost slovenskih mest Ga-brijelčič izpostavlja dejstvo, da so jih agresivne investicijske naložbe vsaj v mestnih jedrih zaobšle. A dodaja, da le kulisa mestnih jeder ni dovolj, morajo imeti vsebino, kakovostno poslovno in družbeno življenje.
Dženana Kmetec
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 15. novembra 2016
Slovenija • Letnik 2016 - letnik velikih razlik med vinorodnimi deželami
Kljub vremenskim neprilikam vino
Čeprav spomladanska pozeba ni bila spodbudna uvertura v letošnjo vinogradniško sezono, je vendarle narava v da bo tudi letnik 2016 odličen.
»Spomladanska pozeba, kasneje še toča (Podravje, Posav-je) in čez poletje suša (Primorska) so naredile svoje in tako je letošnji letnik - letnik velikih razlik med deželami. Pa vendar se je trta po vseh težavah hitro prilagodila in nadomestila izgubljeni čas v pomladi, kar je še en dokaz, da pri vinu ni receptov,« so povedali v Vinski družbi Slovenije, najstarejšem profesionalno organiziranem združenjem vinarjev in vinogradnikov v Sloveniji. Dodali so, da gre letos, tudi zaradi vseh vremenskih pojavov, za poseben letnik, kakršnega naj ne bi pomnili niti najstarejši vinarji in da ima letos znanje vinogradnikov ter vinarjev ključno vlogo. O vinih v Podravju so povedali, da imajo ta nekoliko višjo kislost in nižjo pH-vrednost in tudi zmernejšo vsebnost etanola. »Primorska vina bodo zahtevala več skrbnosti, kjer je pH višji. Morda je bilo letos v Posavju vremensko bolj skladno leto kot v drugih dveh deželah, če odmislimo posamezne toče. Sicer pa že mlada vina, ki so bila predstavljena na salonu Vindel in Pubec, govorijo v prid tezi, da bo letnik 2016 najmanj prav dober, če že ne skoraj odličen.«
P&F Jeruzalem: Zadovoljni z letnikom
Največji vinogradnik in vinar pri nas P&F Jeruzalem je letošnji letnik tudi zaradi vremena označil kot zahtevnega. »Na koncu smo lahko izjemno zadovoljni s tem, kar imamo v kleti. K temu je sicer veliko pripomoglo čudovito vreme za zorenje grozdja od 15. avgusta naprej. Pridelana vina sovpadajo s stilom, ki ga želimo ponuditi našim kupcem. To so sveža in sadna vina z izrazitim sortnim karakterjem,« so povedali. Dodali so, da je grozdje zaradi ugodnih vremenskih pogojev dobro dozorelo, zato imajo mlada vina nekoliko višjo alkoholno stopnjo in izrazitejše kisline. »To pomeni, da so vina radoživa, imajo dobro razvite sortne značilnosti in velik potencial zorenja. Med samimi sortami lahko izpostavimo renski rizling in sivi pinot, saj gre za najboljši letnik teh dveh sort v zadnjih sedmih letih. S samo kakovostjo smo tako več kot zadovoljni, saj je celo višja kot v preteklih letih. Zato verjamemo, da bomo z letnikom 2016 lahko nadgradili tudi našo zbirko arhivskih vin.«
Sicer pa je klet P&F Jeruzalem letos v lastnih vinogradih pridelala 3.714 ton grozdja, odkupila je še 2.043 ton grozdja, kar je celo nekoliko več od pričakovanj, so priznali. Pridelana in odkupljena količina grozdja pa pomeni, da bodo razpolagali s približno štirimi milijoni litrov vina.
Največjega vinarja pri nas smo še povprašali o trendih potrošnje. Povedali so, da se povečuje priljubljenost penin. »Sicer pa še vedno velik delež prodaje nosijo suha bela vina, a v zadnjih letih opažamo, da je kakšen gram sladkorja vseeno zaželen, kar pomeni, da niso več tako izrazito suha. Na tujih trgih na primer opažamo vse večje povpraševanje po aromatičnih suhih vinih. Če govorimo o domačem slovenskem trgu, pa moramo izpostaviti tudi priljubljenost slajših aromatičnih vin.«
Nadzor nad količino
pridelanega vina močno šepa
Glede količin pridelanega vina pa so poudarili, da je na
tem področju še veliko nedorečenega. »Uradne ocene kažejo, da bo kljub ujmam letošnja količina podobna lanski, torej okoli 60 milijonov litrov, kar je glede na izkušnje zadnjih deset let količinsko normalen ali povprečen letnik. Toda ta številka
izhaja iz prijave pridelka na okoli 14.000 ha (na podlagi registra pravnih in fizičnih oseb pridelovalcev grozdja in vina), k temu je treba prišteti še pridelek s 5.300 ha ali okoli 25 milijonov litrov. Ta neverodostojnost podatkov izrazito škodi razvo-
ju v sektorju, saj evidentirano vino tekmuje z vinom, ki ga uradno ni, na trgu pa obstaja. Torej so ponudniki vina v povsem neenakopravnem statusnem in tržnem položaju! Tako ni nikjer v EU in še manj v sosednji Avstriji.«
Priložnost za vinogradnike so avtohtona vina
Vinsko družbo Slovenije smo še povprašali, kakšni so tren-
Slovenija • Pomoč prezadolženim kmetom dobrodošla
Odkupne cene mleka po dveh letih ponovno spodbudne
Slovenski regionalni razvojni sklad bo omogočil pridobitev posojil pod ugodnejšimi pogoji za kmete, ki so investirali v prirejo mleka in zaradi znižanja cen mleka. Roka za oddajo vloge sta 28. november in 20. januar.
Namen razpisa je poplačilo finančnih obveznosti bankam s pridobitvijo posojila pri Skladu s čim nižjimi stroški za upravičence, so pojasnili na razvojnem skladu. Kmetom bo na razpolago za osem milijonov posojil pod ugodnejšimi pogoji.
Ročnost posojila je od 6 do 20 let, odvisno od višine posojila. Obrestna mera pa je med 1,1 % in 1,2 %, odvisno od koeficienta razvitosti občine. Višina posojila, ki ga lahko kmetovalec pridobi, je med 5.000 in milijon evrov.
Foto: Splet
Po oceni Draga Zupaniča, direktorja Mlekarske zadruge Ptuj, je ta ukrep za kmete pozitiven. »Sprejet je bil sicer nekoliko pozno, saj se sedaj stanje na področju prireje mleka izboljšuje. Vsekakor pa bo tovrsten ukrep dobrodošel za kmete, ki so svoje investicije načrtovali na podlagi odkupnih cen izpred dveh let, čeprav je bilo pričakovati, da cena na 40 centih ne bo dolgo vztrajala. Vedno pravim, pokriješ se lahko tako daleč, do koder seže odeja.«
O odkupu mleka pa je Zupa-nič še povedal: »Situacija se je spremenila, morda celo prej, kot smo pričakovali. Tako je mlekarska zadruga za oktober izplačala 27,8 centa po litru, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Trudimo se in delamo dobro. Ob tem da so se cene zvišale, se je na drugi strani znižala cena krmil in umetnih gnojil, kar je tudi dober znak.«
Mojca Vtič
Ptuj • Martinovanje 2016
Ptuj ima novega princa
Čeprav je bilo za petek dopoldan napovedano slabo vreme, smo očitno Štajerci tako dobri pivci, da so celo višje sile vedele, da bi bilo škoda uničiti Martinovanje in (vsaj) prvi del dneva je bil kot nalašč na pohajkovanje po mestu.
Tradicionalno Martinovanje na Ptuju se je letos zaradi vremenske napovedi z Mestnega trga preselilo na tržnico, kjer so izpeljali tako petkov kot sobotni program. Streha je zagotovila, da dež obiskovalcev ni pregnal, k sreči pa ga, vsaj v tistem osrednjem delu, v petek sploh ni bilo.
Dogajanje se je začelo ob 10. uri z odprtjem martinove tržnice
z vinarji in kulinariko, ob 11.11 je sledila inavguracija novega princa karnevala. Rajka Jurgca Ber-tolda Draneškega je nasledil Aleš Goričan Plemeniti Maksimilijan Gregorič, ki je postal 16. princ ptujskega karnevala. To častno funkcijo bo tako kot njegov predhodnik opravljal dve leti, in sicer 2017 ter 2018.
Ob 12. uri pa so župan mestne
občine Ptuj Miran Senčar, aktualna vinska kraljica Urška Repič, vinski vitezi in mestni viničar Andrej Rebernišek slavnostno odprli letošnje Martinovanje. Predstavitev novega vinskega letnika pa je kot vsako leto tudi tokrat spremljalo pestro glasbeno dogajanje. Najprej so prisotne - bilo jih je nekaj sto - zabavali Mini godba Pepi krulet in Štajerski frajtonar-
Foto: DK
torek • 15. novembra 2016
Kmetijstvo
ŠtajerskiTEBKlK 9
gradniki pridelali vrhunski letnik
letu, ko obeležujemo 1700. obletnico rojstva zavetnika vinarjev, kletarjev in vinoljubcev - sv. Martina, poskrbela,
Ptujska klet: letnik je tipično štajerski
Ptujska klet je s kakovostjo letošnjega letnika izjemno zadovoljna. »Lahko bi rekli, da je letošnji letnik bolj tipično štajerski. Vina bodo aromatična in bolj sveža, imela bodo odtenek več kisline kot minulo leto. Generalno lahko rečemo, da je letošnji letnik za vse bele sorte iz Ptujske kleti prinesel za naše rastišče pestro paleto pristnih sortno značilnih aromatik, tako bomo tudi letos uživali v izjemno sadnih, sočnih in harmoničnih vinih. Novi letnik haložana bo od martinovega že na tržišču, večina polnitev vin Pullus letnika 2016 pa v začetku 2017, saj bodo vse polnitve odležale svoj čas na drožeh.«
O potrošnji in priljubljenosti vina med vinoljubci pa je Vinko Mandl s Ptujske kleti povedal, da je ta na svetovni ravni konstantno v rahlem vzponu. »Na splošno pa lahko rečemo, da so v Sloveniji v trendu bela lahkotna suha vina z nižjimi alkoholnimi stopnjami, predvsem sovinjon, sivi pinot, malvazija in rebula. V zadnjem času opažamo vnovičen porast v segmentu vin s preostankom sladkorja, še posebej tramincev in muškatov. Konstantna rast je tudi v segmentu belih polsuhih štajerskih zvrsti, še posebej je za štajerske proizvajalce dobro, da je mogoče zaznati rast povpraševanja po renskem in laškem rizlingu. To je dober obet za prihodnost vinogradništva in vinarstva, saj so nasadi teh dveh sort poleg šipona na Štajerskem najštevilčnejši.« Dodal je še, da je laški rizling sorta, na kateri bodo morali vinogradniki graditi novo paradigmo razcveta te branže, saj da ji, enako kot sovinjonu, štajersko podnebje izjemno godi in vsako leto ponuja vinarjem kakovostno podlago za kreacijo izjemnih vin. »Od penin, svežih vin, zorjenih vin pa do predikatov, kar v Ptujski kleti zadnja leta konstantno dokazujemo,« je sklenil Mandl.
Foto: Črtomir Goznik
di uporabe oziroma potrošnje vina. »Po letu 2003 so naše tri velike kleti (briška, ptujska in ormoška) izrazito spremenile slog svojih belih vin v prid močnejših sortnih zaznav, svežine in sodobnega sloga, izrazito čiste cvetice, kar je osnovni
postulat modernih vin na mednarodnem trgu. Zdaj smo prišli do točke, ko vse kleti in vinogradniki sledijo tej modi s pripombo, da se zdaj pri takšnih belih vinih pričakuje tudi višja polnost, česar ni lahko doseči.« Opažajo še, da se je v zadnjem desetletju podvojil delež roze-
jev ter da so stalnica postala peneča vina. »Povsod po tradicionalnih vinorodnih državah si vinarji želijo, da bi mednarodni kupci močneje posegali po dobrih, starih avtohtonih sortah, a moramo vseeno priznati, da na svetu raste delež znanih francoskih sort, kar lokalne ali udoma-
čene, tradicionalne sorte še ne postavlja v prvi plan. Lahko pa te sorte že zmagujejo v niši, ki je lahko lokalna, regionalna, nacionalna ali mednarodna in temu primerno tudi količinsko različna. Te niše bodo naša naslednja priložnost.«
Mojca Vtič
Letošnja vina so zapeljivega videza in sortno značilnih barv
Letos je možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vse do vrhunskega vina. Letošnji letnik pa je specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor opisala: »Prva srečanja z mladimi vini nakazujejo, da bodo vina zapeljivega videza - sijočih, sortno značilnih barv, s prepoznavno in poudarjeno dišavnostjo, ki se pri posameznih sortah izraža v razkošju sadnih in cvetnih vonjev. V okusu pa so vina sveža, iskriva, primerno polna in prijetno pitna. Dosedanji analitični podatki kažejo primerno vsebnost alkohola, normalno vsebnost skupnih kislin, ugodno pH-vrednost, značilno za posamezne sorte, in primeren ostanek nepovretega sladkorja, tako da bosta doseženi harmoničnost in zaokroženost v okusu ter skupen vtis všečen.« Dodala je, da mlado vino potrebuje redno oskrbo, zato naj vinogradniki mlado vino redno pokušajo. »Pri okušanju ugotavljamo senzorično stanje vina, ki zajema bistrost, barvo, vonj, okus in harmoničnost. Pokušnje ne opravljamo v kleti, ampak v primernem prostoru, najlepše sede, kjer si lahko zaznave tudi zapišemo. Če kletar ugotovi pomanjkljivost, napako ali bolezen, naj primerno ukrepa. Ob tem je treba preverjati tudi vsebnost prostega žvepla,« je še dejala.
Foto: Črtomir Goznik
ji, v poznih popoldanskih in večernih urah pa je sledila zabava z Modrijani in Razgaljenimi muzikanti.
V petek so bili v sklopu letošnjega Martinovanja organizirani tudi martinovo potepanje po skritih in z vinom povezanimi kotički Ptuja, martinov sejem unikatnih izdelkov, pa degustacija vin s predavanjem Andreja Brence-ta z naslovom 7 vin, 7 okusov, 7 zgodb. Martinova tržnica s kulinarično in vinsko ponudbo pa je vabila tudi v soboto.
Letošnje Martinovanje je toliko pomembnejše, ker sočasno obeležujemo 777-letni-co kletarjenja na Ptuju.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Novi princ karnevala je Aleš Goričan Plemeniti Maksimilijan Gregorič.
Videm • Aktiv žena Dolena deluje dve desetletji
Podeželskim ženam ne zmanjka dela
Folklorno društvo Rožmarin že več kot 35 let vztrajno deluje v majhnem haloškem kraju, v Doleni. Društvo ohranja ljudsko izročilo na različnih področjih in povezuje več skupin, med njimi tudi Aktiv žena, ki deluje 21 let.
Skupina je nastala spontano in iz potreb žena in društva. Aktiv neutrudno vodi Slavica Dominc. Pridne in delovne žene prihajajo iz okoliških vasi, predvsem iz KS Dolena in KS Ptujska Gora, prav tako pa tudi iz sosednje občine. Pripravljajo razna predavanja in izobraževanja, družabne in kulturne aktivnosti ter si prizadevajo za dvig kakovosti življenja v kmečkih družinah na vasi. Prav tako se udeležujejo gostovanj po vsej Sloveniji ter v sosednjih državah. Haloška kulinarika je zelo zanimiva in pestra. Predstavlja hrano vsakdanjega haloškega človeka. V Halozah se je dobro jedlo ob praznovanjih, predvsem ob krščanskih praznikih, takrat so nastajale prave dobrote. V Halozah je ohranjenih še veliko lepih domačih praznikov, ki slovijo po svoji kulina-riki in jo gospodinje iz društva Folklornega Rožmarin Dolena ohranjajo in prenašajo iz roda v rod. Prelepo je doživeti haloške koline, veliko noč, kožuhanje, martinovanje, trgatev, oranje, sušenje krme, ličkanje in še veliko lepega.
Ponosne so na razstave različnih domačih jedil in gastro-nomije, s čimer sodelujejo na občinskih prireditvah ter prireditvah različnih organizatorjev, kjer se predstavljajo s pripravo jedi in drugih ročnih izdelkov ob različnih prazničnih priložnostih. Gospodinje se ne ukvarjajo zgolj s kuhanjem, poznane so po različnih ročnih delih, kot so poslikava stekla,
izdelovanje voščilnic, izdelovanje rož iz krep papirja, izdelki iz ličja, živali iz slame, košarice iz testa in še bi lahko naštevali.
Ob jubilejnem letu društva so izdale knjižico z naslovom Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena. Ženskam na podeželju nikoli ne zmanjka dela, kljub temu pa najdejo čas za druženje, izmenjavo izkušenj in prikaz ročne dejavnosti. Veli-
ko ročnih spretnosti bi žal zamrlo, če jih ne bi obujale članice.
Zbirajo se redno vsako sredo v Domu krajanov v Doleni. Vsako leto pripravijo vsaj dve izobraževanji, kjer se podučijo o novih kulinaričnih in ročno-spretnostnih znanjih. Letos so se odločile za nekaj bolj sodobnega, torej izdelovanje in kraše-nje tort. Tečaj je vodil slaščičar Bojan Glaser. Najprej je pred-
stavil teorijo o peki biskvitov in pripravi krem. Gospodinje so spekle nekaj biskvitov že doma, tako da je delo potekalo hitreje. Nato so se lotili različnih krem. Ko je bilo vse pripravljeno, pa je slaščičar začel sestavljati torte in krasiti. Gospodinje, predvsem tiste, ki so že vešče v izdelovanju tort, so izvedele veliko slaščičarskih skrivnosti.
Zdenka Golub
Foto: ZG
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 15. novembra 2016
Ptuj • Predstavitev monografije o Albinu Lugariču
Poklon najbolj ptujskemu med ptujskimi slikarji
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je izdal monografijo Albin Lugarič (1927-2014): Iz umetnikove zapuščine. Natis je omogočila Mestna občina Ptuj.
Publikacijo so predstavili v tretjem nadstropju Prešernove ulice 29 (v nekdanjih prostorih uprave vrtca ali, pred tem, spalnici dijaškega dom), kjer naj bi to pomlad uredili mestno galerijo.
Uvod v monografijo je napisal ptujski župan Miran Senčar, dr. Marjeta Ciglenečki je avtorica glavnega besedila, Stanka Gačnik pa je raziskala Lugaričevo likovno zapuščino, ki jo hrani ptujski pokrajinski muzej. Besedila so prispevale tudi podiplomske študentke umetnostne zgodovine na mariborski Filozofski fakulteti: Tina Lovrec se je posvetila Lugaričevim haloškim in istrskim krajinam, Tea Plaftak njegovi figu-raliki, Manuela Dajnko ciklu Pesniki, Anja Iskra pa še ne videnim Demonom. Recenzenta sta bila dr. Janez Balažic in dr. Polona Vidmar, fotografije pa so delo Borisa Fariča. Publikacija je izšla v 500 izvodih.
Monografija je le del obsežnejšega projekta. Po Lugaričevi smrti leta
2014	se je namreč zastavilo vprašanje, kako bi se umetniku poklonili. Ker je ptujski muzej pripravil že več predstavitev retrospektivnega značaja, so se raje poglobili v zapuščino, ki je ostala pri slikarju doma. Poleti
2015	in 2016 so študentke umetnostne zgodovine skupaj z mentorico Ciglenečkijevo začele sistematični popis gradiva v umetnikovem depo-
ju. Popisale in fotografirale so vse slike na platnu in lesonitu (skupaj 441 del) in znaten del gradiva na papirju - risb, akvarelov, gvašev in grafik (skoraj 4.000 enot).
Obeta se razstava
»Ko smo pregledovali vso to ogromno količino risb, so se seveda odpirali novi svetovi. Tudi pri slikah smo našli cikluse, ki jih Albin ni razstavljal,« je pojasnila Ciglenečkijeva, ki se je za pomoč in podporo pri dokumentiranju zahvalila slikarjeve-mu sinu Mirču Lugariču in soprogi Veri Lugarič. Popis in fotografiranje še nista končana, dokumentacija pa bo v ptujskem muzeju na voljo tudi za druge raziskovalce. Ciglenečkijeva je še napovedala: »Če bo vse po sreči, bomo spomladi v teh, obnovljenih prostorih odprli tudi razstavo Lugaričevih del, ki jih v večini še niste videli.«
Direktor ptujskega muzeja Aleksander Lorenčič je spomnil, da je bil Albin Lugarič izjemno navezan na svoje kraje: »Svoje okolje je za daljše obdobje zapustil le dvakrat;
O tavanju v temi
V tretjem nadstropju Prešernove ulice 29 naj bi že prihodnje leto uredili likovno razstavišče. V predlogu občinskega proračuna za leto 2017 so za ureditev teh prostorov rezervirali 70.000 evrov, marsikateri obiskovalec pa se je vprašal, kaj bo s temi sredstvi sploh mogoče postoriti. Župan Miran Senčar je pomisleke glede primernosti lokacije zavrnil: »Seveda bomo morali še nekaj vložiti. Res je, da je trenutno treba iti še po stopnicah, res pa je tudi, da je mestna občina lastnica cele hiše, v kateri so tudi najemniki, državne institucije, ki jim mora omogočiti, da lahko vsakdo pride do njih. Narediti moramo dvigalo.«
Tudi voditeljica prireditve Nevenka Dobljekar je poudarila, da gre šele za prvi korak: »Tako se tukaj počasi uresničuje desetletja dolg sen o tem, da bi Ptuj imel svojo mestno galerijo.« Dodala je tudi, da je marsikateremu umetniku povsem vseeno, če razstavlja v prostorih v surovem stanju, samo da lahko svoja dela postavi na ogled. Da to drži, smo se lahko prepričali že na letošnjem mednarodnem festivalu sodobne umetnosti Art Stays, ki je nedokončane prostore ptujskega dominikanskega samostana spremenil v zanimivo razstavišče.
Razstavni prostori so resda lahko v grobem stanju; neprepleskani, neogrevani in celo, če se nam umetnine kaj preveč ne smilijo, vlažni. Večine obiskovalcev ne motijo niti betonska tla niti plast prahu na njih. Sprašujem pa se, ali lahko zanemarimo tudi osvetlitev, na katero so na predstavitvi Lugaričeve monografije (ob svečani priložnosti so namreč razstavili tudi nekaj slikarjevih del) pozabili. Res je vseeno, v kakšnih prostorih so likovna dela na ogled - ampak najbrž le dotlej, dokler jih pač vidimo?
(Z leve:) Nevenka Dobljekar, Marjeta Ciglenečki, Stanka Gačnik, Tea Plaftak, Anja Iskra, Tina Lovrec in Manuela Dajnko na predstavitvi nove monografije o Albinu Lugariču
v času študija in tritedenskega bivanja v Parizu leta 1956. Navezan ni bil le na Ptuj, ampak je zelo občudoval tudi bližnje Haloze. To se je seveda odslikavalo tudi v njegovem delu. Mislim, da je pričujoča monografija le malenkost, s katero se mu lahko poklonimo in se mu na nek način tudi zahvalimo za bogat slikarski opus, ki ga je zapustil. Številne domove na Ptuju krasijo Lugaričeva dela; želim si, da bi tudi monografija prišla na čim več naslovov.«
Tudi župan je poudaril, da Luga-riča upravičeno imenujemo najbolj ptujskega med ptujskimi slikarji: »Ni bil samo slikar in profesor, ampak tudi zelo cenjen meščan; leta 2005 mu je ptujska občina podelila naziv častnega občana.« Slovesnosti ob izidu monografije se je udeležila tudi umetnikova družina, Branka Beze-ljak je z obiskovalci delila nekaj spominov na svojega profesorja, Janja Erpič in Amadej Gavez iz Teatra III DPD Svoboda Ptuj pa sta prebrala tri pesmi, ki so jih Ivan Cimerman, Milček Komelj in France Forstnerič posvetili Albinu Lugariču.
Eva Milošič
Foto: CG
Foto: CG
Mala Nedelja • 40 let KD Antona Krempla
Kultura je kazalnik narodne ozaveščenosti
Ljubiteljska kultura ima na širšem prleškem območju dolgo tradicijo. Njeni začetki segajo v davno leto 1867, ko je bilo v Mali Nedelji, kraju v ljutomerski občini, množično ljudsko zborovanje, poimenovano Beseda.
Že takrat so Prleki skozi kulturo dajali pomen maternemu jeziku. In prav Mala Nedelja s svojo okolico je z manjšimi prekinitvami izvajala številne kulturne dejavnosti skozi celotno minulo stoletje. Poleg gledališke dejavnosti je bilo v času pred 2. svetovno vojno razvito čitalništvo, zbirali so se pevci in tamburaši, v obdobju med obema vojnama pa je tam začela delovati tudi godba na pihala.
V Mali Nedelji so kulturniki delovali v društvih z različnimi imeni, od leta 1976 pa so združeni v Kulturno društvo (KD) Antona Krempla Mala Nedelja. Na slovesnosti ob jubileju, ki so jo pripravili v tamkajšnjem kulturnem domu, člani društva niso nastopili, temveč so za nagrado
imeli priložnost spremljati program, v katerem so sodelovali mešani pevski zbor iz Tacna, mešani pevski zbor Cven-Pristava, Lotmerški tamburaši, kulturo zamejskih Slovencev so predstavile ljudske pevke iz Števanovcev, za obilico smeha pa je poskrbela ljubiteljska gledališka igralka Fanika Zorec.
Društvo danes združuje deset sekcij: dve folklorni skupini (starejšo in mladinsko, ki nosi ime Purga), tri skupine ljudskih pevk in pevcev (Fantje od Male Nedelje, Soside, Pevci iz okoliških vasi Gomile), pihalno godbo, literarno sekcijo, dva pevska zbora in glasbeno družino Stajnko. Na slovesnosti ob jubileju je sedanja predsednica društva Lilijana Peršak posebno zahvalo za kulturno
Ob jubileju KD Antona Krempla Mala Nedelja so na oder stopili tudi Lotmerški tamburaši.
mecenstvo izrekla družini Sen-čar in Stanku Megli, po zaslugi katerega so imeli v Mali Nedelji že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja kino predstave. Posebna priznanja ob jubileju so prejela društva iz krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci ter dosedanji predsedniki Branko Klemenčič, Stanko Sovec, Branko Košti in Božo Mlinarič. Priznanje Občine Ljutomer je društvu izročil podžupan Janko Špindler, ki je ob tem dejal: »Kultura naroda je kazalnik narodne ozaveščenosti in spoštovanja naše preteklosti. Vaše društvo je med najaktivnejšimi v naši občini na področju spoštovanja in cenjenja naših vrednot. Vrednot, ki nas delajo takšne, kot smo, ki nas delajo 'prove' prisrčne Prleke. Živimo v času globalizacije, ko na nas pritiskajo tuje kulture. Z vašim delovanjem nas neprestano opominjate in opozarjate, da nikakor ne smemo pozabiti na naše korenine, ki so značilne le za nas. S svojim delovanjem nas spodbujate, da cenimo naš materni, slovenski jezik.«
Niko Šoštarič
Foto: NS
ífi
25

25
fi® / *
Rokomet
Jeruzalem odlično, strelska kriza Drave
Stran 12
Rokomet
Tesen poraz deklet v Celju
Stran 12
Atletika
Domjanova, Bedračeva in Sluga med atleti leta Stran 13
Tenis
Tudi iz Ptuja je mogoče med najboljše v državi Strani 13
Šah
Ekipa ŠD Ptuj še vedno v boju za vrh
Strani 15
Strelstvo
Venta na Hrvaškem najboljši Slovenec
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca M Nogomet • 2. SNL, 15. krog:
Osem točk na računu, lahko bi jih bilo tudi 12
I

f.
W ,
— r
Slovenska nogometna reprezentanca je končala z letošnjimi nastopi v kvalifikacijah za SP leta 2018 v Rusiji. Po štirih odigranih tekmah imajo Slovenci na računu 8 točk, zadnje tri so vpisali z zmago proti Malti v gosteh. Na lestvici skupine F zaostajajo le za mojstri kvalifikacij - Angleži.
Izbranci selektorja Srečka Katanca so doslej dvakrat zmagali (Slovaška, Malta) in dvakrat remizirali (Litva, Anglija). »Moramo biti zadovoljni z osmimi točkami, to je lep izkupiček. Po videnem in prikazanem pa bi jih lahko imeli 12. Ampak ne glede na to smo lahko zadovoljni, sploh glede na vse težave. Tudi tekmi, ki prihajata, s Škoti v gosteh in z Malto doma, nam lahko gresta na roko. Če bomo uspešni, smo lahko septembra še popolnoma v igri za prvi dve mesti, potem pa se lahko marsikaj zgodi,« meni Katanec.
Ta je bil primoran tekmo z Malto, ki so jo Slovenci dobili z 1:0 s prvencem Benjamina Verbiča, začeti z nekaj novimi obrazi, med drugim na bočnem branilskem položaju z Dejanom Trajkovskim, nekaj minut pa je dobil tudi napa-
Kvalifikacije za SP 2018
Skupina F:
4. krog: Malta - Slovenija 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Verbič (47.).
1.	ANGLIJA 4 3 1 0 6:0 10
2.	SLOVENIJA 4 2 2 0 4:2 8
3.	SLOVAŠKA 4 2 0 2 7:2 7
4.	LITVA	4 12 1 5:7 5
5.	ŠKOTSKA 4 112 6:8 4
6.	MALTA 4 0 0 4 1:10 0
Zadetki dobesedno viseli v zraku
Foto: Črtomir Goznik
Milivoje Novakovic (Maribor) je eden izmed številnih igralcev iz 1. slovenske lige, ki je letos nastopil v dresu z državnim grbom, tudi na zadnji tekmi na Malti.
dalec Andraž Šporar. Manjkali so Kevin Kampl, Roman Bezjak, Aljaž Struna, Bojan Jokič in Robert Berič.
»Ves čas poskušamo na najboljši možen način uvajati nove igralce, ko nekdo manjka. Nekdo pač mora igrati, je pa res, da nam manjka kilometrina,« je dejal Katanec in se ozrl na specifiko igranja proti Malti. »Pregledali smo veliko posnetkov, Hrvati so se npr. z njimi mučili v go-steh in doma, tako da tudi naša domača tekma ne bo hec, dokler ne damo zadetka. Proti Angliji ni težava z živci, na takšnih tekmah, ko si blizu in moraš zmagati, pa je vedno težko, tudi fantje čutijo pritisk. Tudi postavitve so take, da si moraš nekaj izmisliti, ko igraš proti takšnim, kot je Malta. Pri tem je lahko Josip Iličic tisti, ki naredi razliko v napadu, saj tudi v klubu igra ofenziven nogomet. Vse drugo je bolj ali manj branjenje, oddajanje žoge. S tega vidika sem zadovoljen, da smo zmagali,« je še povedal selektor.
Resnično največji reprezentančni uspeh tega leta pa je zagotovo vrnitev zaupanja v izbrano vrsto. Po remiju v Litvi so igralci »stopili skupaj« in proti Slovaški in Angliji prikazali nastopa, ki sta vsem ljubiteljem nogometa v Sloveniji v ponos in sta spomnila na najlepše trenutke ob uvrstitvah naše reprezentance na EP v Belgijo ter na SP v Južno Korejo in Južno Afriko. Naslednje leto bomo držali pesti, da jim uspe podoben dosežek ...
JM, sta
Krka - Drava Ptuj
4:1(2:0)
STRELCI: 1:0 Kostanjšek (30.), 2:0 Brekalo (43. iz 11-m), 2:1 Torra (70.), 3:1 Brekalo (93.), 4:1 Brekalo (94).
DRAVA PTUJ: Musič, Močič, Gajič, Kukovec (od 51. Furjan), Rešek, Leskovar, Torra, Roškar, Kurež (od 64. Milojevič), Golob, Rujovič. Trener: Simon Sešlar.
Na stadionu Portoval sta na umetni travi pred kakšnimi sto gledalci Krka in Drava odigrali zelo odprto tekmo, na kateri je bilo doseženih pet zadetkov. Ptujčani so vlekli niti igre in so si ustvarjali priložnosti, medtem ko so Novomeščani izkoristili skorajda vse njihove prave situacije za zadetek.
Prvo lepo situacijo za zadetek je imel za Dravo Rešek, ki je prišel sam pred vratarja Marjanovica, a je streljal čez gol. Kazen je hitro sledila, saj je slabo izbito žogo iz kazenskega prostora dobil Kostanj-šek, čigar strel s približno 16 metrov je oplazil enega izmed igralcev in je pristal za hrbtom vratarja Musiča - 1:0. Drava je imela drugo veliko priložnost v prvem polčasu v 36. minuti, saj je sodnik Šmajc po prekršku nad Kukovcem dosodil enajstmetrovko, ki pa jo je domači vratar Marjanovic Rujevicu ubranil. Na drugi strani je po domnevnem prekršku Gajiča sodnik Šmajc podaril enajstmetrovko Krki, ki pa jo je rea-
Trikrat zadela Zemljak in Brekalo, dvakrat Podplatnik
Tudi v 15. krogu so bile odigrane samo tri tekme, tokrat je v »vodo padla« tekma v Veržeju (prejšnji teden v Brdih). Na vseh treh tekmah so visoko zmagali domačini, skupno so goste odpravili z gol razliko 11:1.
V Kranju je ekipa Triglava potrdila prvo mesto na lestvici, ob zmagi 4:0 je dva zadetka dosegel Matej Poplatnik. A v Ankaranu je še boljši dosežek uspel njegovemu soimenjaku Mateju Zemljaku, ki je dosegel klasični hat-trick. Piko na i vrhunskim strelskim dosežkom je iz moštva Krke postavil Marko Brekalo. Vsi trije omenjeni spadajo v TOP 5 strelcev 2. lige:
17 zadetkov: Matej Poplatnik
_
Foto: Črtomir Goznik
Celjan Jetmir Torra (Drava, modri dres) je v tej sezoni dosegel drugi zadetek za svojo ekipo.
liziral njihov najboljši strelec Brekalo - 2:0.
Ptujčani so kljub solidni predstavi na odmor odšli z zaostankom, v nadaljevanju pa so še bolj pritisnili proti vratom Krke ter absolutno prevladovali v igri. Novome-ščani so se v glavnem branili in čakali na svoje priložnosti iz protinapada. Za Dravo je imel v drugem polčasu najprej dobro situacijo Torra, a je njegov lob z golove črte izbil obrambni igralec Krke. Domačini pa so bili nemočni v 70. minuti, ko je po podaji Milojeviča z desne strani z desetih metrov s polvolejem zadel Torra -
Simon Sešlar, trener Drave: »To je bila zelo odprta tekma, na kateri smo bili boljši tekmec, saj smo bili boljši v igri in imeli smo tudi več priložnosti. V nadaljevanju je po izenačenju zadetek ves čas visel v zraku, a nam ga ni uspelo doseči. Krka je na drugi strani iz redkih priložnosti na koncu dosegla še dva zadetka, ki ustvarjata vtis premoči, a ta ni realen.«
2:1. Znižanje rezultata je dalo gostom dodatnega zagona, s katerim so si ustvarili še nekaj polpriložnosti, med katerimi je bil še najbližje izenačenju Golob po strelu z glavo. V sami končnici tekme, ko so vsi igralci Drave krenili v napad, so v sodnikovem dodatku prejeli še dva zadetka. Brekalo je najprej povišal rezultat po
Tekma 15. kroga v 2. SNL med domačim Farmtechom in Brdi ni bila odigrana. Igrišče v Veržeju je bilo zaradi obilnega dežja poplavljeno (na posnetku), zato je glavni sodnik Dejan Vivod odločil, da se dvoboj preloži. Kdaj se bosta ekipi pomerili, bo odločila Tekmovalna komisija NZS.
(Triglav Kranj); 14 zadetkov: Matej Zemljak (Ankaran); 13 zadetkov: Rok Kidrič (Roltek
Dob); 10 zadetkov: Marko Brekalo (Krka); 9 zadetkov: Adnan Bašic (Drava).
protinapadu (3:1), nato pa še po strelu z desne strani kazenskega prostora - 4:1.
Z zadetkoma v 93. in 94. minuti je Krka prišla do zelo visoke (previsoke) zmage, nogometaši Drave pa so kljub dobri igri jesenski del prvenstva v sezoni 2016/17 končali s porazom.
David Breznik
REZULTATI 15. KROG: Krka - Drava Ptuj 4:1 (2:0); Ankaran Hrvatini - Zarica
Kranj 3:0 (0:0); strelec: 1:0 Zemljak (54.), 2:0 Zemljak (66.), 3:0 Zemljak (74.);
Triglav Kranj - Brežice Terme Čatež 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Poplatnik (3.), 2:0 Bukara (21.), 3:0 Poplatnik (61.), 4:0 Križaj (65.); rdeči karton: Bukara (87. - Triglav);
Tekma Farmtech Veržej -Brda je bila prestavljena, prosta je bila ekipa Roltek Dob.
1.	TRIGLAV KRANJ 14 12 1 1 34:9 37
2.	ROLTEK DOB 14 10 3 1 39:11 33
3.	ANKARAN-H. 14 9 2 3 30:15 29
4.	KRKA 15 7 1 7 33:21 22
5.	BREŽICE ČATEŽ 14 5 4 5 18:22 19
6.	DRAVA PTUJ 15 5 2 8 27:34 17
7.	BRDA	13 3 4 6 11:20 13
8.	FARMT. VERŽEJ 14 2 4 8 10:29 10
9.	ZARICA KRANJ 15 3 1 11 13:37 10
10.	ZAVRČ 12 1 4 7 16:33 7
12 Štajerski
Šport
torek • 15. novembra 2016
Rokomet • 1. A SRL (m)
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Jeruzalem odlično, strelska kriza Drave Tesen poraz v Celju
Jeruzalem - Maribor 31:23 (16:10)
JERUZALEM: Balent (11 obramb), Šutalo (1 obramba); Kavčič, Petrovič, Zidarič, B. Čudič 3, Žižek Cvetko, Grabo-vac, Žuran 5, Kocbek 4, Kosi 9 (4), Ozmec 1, Mesaric 2, T. Hebar, Rajšp 1, Cirar 6. Trener: Saša Prapotnik.
MARIBOR: Beloševič, Kaste-lic, G. Čudič, Leben; Bogadi 1, Čančar, Sok 2, Tomič, Hrastnik 1, Velkavrh 7, Špende 5, Verdi-nek 6, Stopar, Štumpfl 1, Ivko-vič, Kete. Trener: Boštjan Sovič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Maribor -. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 18; Maribor 22 minut. RDEČI KARTONI: Žuran (45.); Hrastnik (27.), Ivkovič (58.). IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so pred lepo polno dvorano na Hardeku (400 gledalcev) odigrali odlično tekmo in na-digrali goste iz Maribora. Gostje so na tekmi vodili trikrat (0:1, 1:2, 2:3), ves preostali del pa Ormožani. V 1. polčasu sta pri Jeruzalemu blestela kadetski reprezentant Tilen Kosi (6 zadetkov) in desno krilo Gal Cirar (4 zadetki). Trener gostov Boštjan Sovič v svojih vrstah v prvem delu tekme ni imel razpoloženega igralca. Šele v 2. polčasu se je razigral Andraž Velkavrh, ki je tekmo končal pri sedmih zadetkih. V 24. minuti je prednost Jeruzalema prvič znašala velikih šest golov (13:7). Z isto prednostjo Jeruzalema (16:10) sta ekipi odšli na odmor.
Tudi v nadaljevanju je četa trenerja Saše Prapotnika nadzirala potek tekme in goste
Foto: Črtomir Goznik
Ormoški rokometaši so z odliko opravili tekmi s sosedi iz Maribora. Najboljši strelec ekipe je bil Tien Kosi z devetimi zadetki.
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Čestitam svojim fantom za odlično predstavo in se zahvaljujem navijačem za izjemno bučno podporo. Na tekmece smo se zelo dobro pripravili in na igrišču opravili vse naloge, ki smo si jih zadali pred tekmo. Ko je naša ekipa v popolni postavi - manjkal je le Gregor Ocvirk -, se ne bojimo prav nobenega nasprotnika. Po lepi zmagi nad Mariborom ni popuščanja, saj je pred nami že nova težka tekma proti Slovenj Gradcu. Doma ne smemo več oddajati točk, če želimo konkurirati za mesta, ki vodijo v Ligo za prvaka.«
Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: »V fantastičnem vzdušju smo odigrali odlično tekmo in zasluženo premagali Maribor. Imeli smo več razpoloženih igralcev od tekmecev. Tudi tempo naše igre je bil na zavidljivem nivoju, kar pa je posledica večje rotacije igralcev. Veliki hvala tudi naši publiki. Bili so odlični.«
držala na varni razdalji med petimi in devetimi goli prednosti. Pri domačih je iz razdalje zadeval Rok Žuran, Kosi in kapetan Bojan Čudič sta izjemno organizirala igro, v golu je ob čvrsti obrambi svoje dodal še Tomislav Balent
Rokomet • 1. B SRL (m)
Sviš drvi v 1. ligo
Moškanjci-Gorišnica - SVIŠ Ivančna Gorica 26:34 (15:15)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Bratuša, Šandor, N. Bedrač, Kočar, Ozmec 1, Arnuš 1, Grego-rec, Lozinšek 2, Grobelnik 10, Ranfl, Mlač-Černe, Žuran, Kra-bonja 2, T. Bedrač 3, Koštomaj 7. Trener: Robert Bezjak.
1. B SRL (m)				
REZULTATI 8. KROGA: Rudar				
- Slovan 30:30, Škofljica				Pe-
karna Pečjak -	Cerklje 33:20,			
Brežice - Herz Šmartno, Krim				
- Mokerc-Ig 26:16, Moškanjci-				
Gorišnica - Sviš Ivančna Gorica				
26:34, Krško - Črnomelj 41:36,				
Sevnica - Radeče Papir Nova				
20:33.				
1. SVIŠ IVANČNA GOR. 8	7	0	1	14
2. KRŠKO 8	6	0	2	12
3. ŠKOFLJICA PEČJAK 8	6	0	2	12
4. HERZ ŠMARTNO 7	5	1	1	11
5. KRIM-OLIMPIJA 8	5	1	2	11
6. SLOVAN 8	5	1	2	11
7. RADEČE PAPIR NOVA 8	5	0	3	10
8. BREŽICE 7	4	0	3	8
9.RUDAR 8	3	1	4	7
10. MOŠKANJCI - GOR. 8	2	0	6	4
11. SEVNICA 8	2	0	6	4
12. MOKERC - IG 8	1	0	7	2
13. ČRNOMELJ 8	1	0	7	2
14. CERKLJE 8	1	0	7	2
in ormoška zmaga več ni bila vprašljiva. Pohvaliti je treba tudi navijače Jeruzalema, ki so znova pripravili fantastično vzdušje in bili pomemben člen pri šesti prvenstveni zmagi svoje ekipe.
V soboto, 19. 11., ob 19.00 na Hardek prihaja zmeraj neugodna ekipa Slovenj Gradca.
UK
Trimo Trebnje -Drava Ptuj 34:20 (16:9)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 1, Sitar 1, Žuran 4, Jeftic 2, Bračič, Maroh 2, Hrupič 4, Šalamun, Gregorc 5, Reisman, Jensterle, Sabo, Krasnič, Belic 1, Prvono-žac. Trener: Ivan Hrupič.
Zadnji prvoligaš, s katerim se je Drava prvič sešla v letošnjem prvenstvu, je bil Trimo. Ključ do uspeha so domačini našli že v uvodnih minutah, ko so ekspresno po-vedli s 5:0. Ptujčani so zgrešili ali zapravili nekaj napadov
1. NLB Leasing liga
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 31:23 (16:10), Trimo Trebnje -Drava 34:20 (16:9), Istrabenz Plini Izola - Krka 18:26 (10:12), Dobova - Slovenj Gradec 2011 31:21 (15:13), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 24:23 (14:11), Dol TKI Hrastnik -Koper 2013 27:32 (12:15).
1.	RIKO RIBNICA 11 9 2 0 20
2.	KOPER 2013 11 9 1 1 19
3.	KRKA	11 8 1 2 17
4.	DOBOVA	11 7 0 4 14
5.URBANSCAPELOKA11	5 3 3 13
6.	JERUZALEM ORMOŽ11	6 1	4	13
7.	TRIMO TREBNJE 11	4	2	5	10
8.	MARIBOR BRANIK 11	5	0	6	10
9.	DOL TKI HRASTNIK 11	3	0	8	6
10.	SLOVENJ GRADEC 11 1 3 7 5
11.	DRAVA PTUJ 11 2 1 8 5
12.	ISTRABENZ IZOLA 11 0 0 11 0
ter so prvi zadetek preko Gregorca dosegli šele v 11. minuti. Strelska kriza se je nadaljevala, saj so s težavo dosegali zadetke, prav tako pa so posledično popustili tudi v obrambi. Razpoloženi ro-kometaši Trima so neumorno zadevali preko Udoviča, Kotarja, Saška, Florjančiča in Murčehajiča ter so si do polčasa priigrali sedem zadetkov prednosti. Na drugi strani sta v prvem delu za Dravo po tri zadetke dala Gregorc in Žu-ran, ki pa jima ostali igralci niso sledili.
Tudi v drugem polčasu so Ptujčani enostavno zastreljali preveč strelov, da bi se lahko približali Trebenčanom. Pri teh se je strelsko razigral še Grandovec, medtem ko je pri gostih v nadaljevanju štiri zadetke dosegel Hrupič. Razlika je hitro naraščala, Sašek je v 48. minuti zadel za neulovljivih + 10 (28:18). Pri Dravi so v zaključku zaigrali nekateri mladinci, med strelce se je vpisal tudi Sitar.
Zdesetkana ekipa - zaradi poškodb so manjkali pomembni členi Belec, Je-renec, Lesjak in Janžekovič - je obračun s kakovostnim tekmecem odigrala pod določenim pritiskom, kar se je kazalo v zaključnih strelih. Prav realizacija je v zadnjem obdobju zatajila, in ko bo steklo v napadu, je moč pričakovati tudi boljše rezultate. V naslednjem krogu bo Drava v soboto ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrala s Koprom. Proti favoritu nimajo česa izgubiti, ampak lahko presenetijo in s tem tudi veliko pridobijo.
David Breznik
Celje Cejjske mesnine - ZRK Aklimat Ptuj 24:23 (9:7)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Mateša 5, Kac, Kreft 4, Ivančič, Kolednik, Grabrovec, Borovčak 2, Selinšek 3, Majcen 1, Križanec, Korotaj 5, Gomilšek 3. Trener: Nikola Bistrovic.
Po dveh težkih porazih proti Ajdovkam in Ljubljančankam so tokrat ptujske ro-kometašice v Celju odigrale neprimerno boljšo tekmo, žal pa na koncu to ni bilo dovolj za kakšno točko. Ptujčanke so odigrale dobro v obrambi,
1. A SRL (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Celje Celjske mesnine - Aklimat Ptuj 24:23 (9:7), Ljubljana - Velenje 21:17 (10:7), Branik - Krka 17:34 (6:14), Zagorje - Zelene doline Žalec 26:22 (11:9), Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper 37:25 (19:14).
1.	KRIM MERCATOR 7 7 0 0 14
2.	ZAGORJE	7 6 0 1 12
3.	ZEL, DOLINE ŽALEC 8 5 0 3 10
4.	KRKA	7 4 1 2 9
5.	MLIN. AJDOVŠČINA 7 4 0 3 8
6.	LJUBLJANA 8 4 0 4 8
7.	CELJE C. MESNINE 7 3 0 4 6
8.	AKLIMAT PTUJ 7 3 0 4 6
9.	Ž.U.R.D. KOPER 8 1 1 8 3
10.	BRANIK	6 1 1 4 3
11.	VELENJE 8 0 1 7 1
žal pa igra v napadu še ni bila takšna, kot bi si želel Nikola Bistrovic in točki sta ostali v knežjem mestu.
Že sam uvod je nakazal, kam bo šla tekma, saj se je igralo trdo, borba je potekala prav za vsak centimeter parketa. Pristop gostij je bil pravi, več kot očitno je bilo, da so malo trši toni trenerja Bistrovica po dveh porazih zalegli. Domačinke so sicer na začetku diktirale tempo, toda v 18. minuti so gostje po dveh zaporednih zadetkih Borovčakove povedle 5:6. Končnica prvega dela igre je pripadal Celjankam, ki so na odmor odšle s prednostjo 9:7. Še v 58. minuti je bilo poravnano na 22:22, toda v sami končnici so imele več sreče domačinke, ki so vknjižile novi točki. Kar pet prejetih zadetkov z igralko več in pet zastreljanih sedemmetrovk je bilo na koncu vendarle preveč, da bi gostje kljub dobri predstavi slavile, pa čeprav je bil izid vse do konca zelo tesen.
Pred daljšim, dvomesečnim premorom v soboto čaka Ptujčanke domača tekma z mariborskim Branikom, ki jo preprosto morajo dobiti. Tekma bo odigrana ob 16.30 v dvorani Ljudski vrt.
tp
Rokomet • 2. SRL (m)
Dokler je bilo dovolj moči ...
Ajdovščina -Velika Nedelja 31:25 (11:13)
RK VELIKA NEDELJA: Jau-šovec, Zorec 7, Kolmančič 7, Bombek 5, Mavrič 3, Bezjak 2, Prapotnik, Bokša, Preac, Sok, Lorenčič 1, Šulek, Kosi, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič.
Velikonedeljčani so nadaljevali serijo težkih gostovanj in serijo porazov. Čeprav so domačini doslej zmagali na vseh tekmah in bili v vlogi favorita, je začetek nakazoval povsem drugačen razplet.
Gostje so nastopili zelo oslabljeni, vendar so se junaško podali v tekmo. Povsem so nadzorovali igro ter si v 18. minuti priigrali visoko vodstvo 5:10. Ko se je pričakovalo še večje vodstvo, je sledilo 7 »črnih minut« in domači so z delnim izidom 5:0 rezultat izenačili. V zadnjih petih mi-
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Grobelnik (Moškanjci-Gorišnica)
V soboto zvečer so se v domači dvorani rokometaši Mo-škanjcev-Gorišnice pomerili z ekipo Sviša iz Ivančne Gorice, ki je letos vsaj po dosedanjih predstavah glavni kandidat za naslov prvaka v 1. rokometni ligi in s tem uvrstitev med prvoligaše, kjer
je pred leti že igrala. Kljub porazu pa v domačem taboru tokrat ne smejo biti pretirano razočarani, saj so se pogumno borili, predvsem v prvem delu so bili varovanci Roberta Bezjaka povsem enakopraven tekmec, v nadaljevanju pa je nato vendarle do izraza prišla kakovost Dolenjcev.
Prvi del so domačni odigrali, kot je treba, borba je potekala prav za vsako žogo. Gostom, ki so vajeni narediti razliko že ob polčasu, ni
uspevalo prav veliko, saj so domačini s čvrsto obrambo in nekaj lahkimi zadetki v napadu poskrbeli, da je bil ta del precej izenačen. Tudi začetek nadaljevanja je postregel s podobno sliko, saj so domačini odločno pari-rali gostom, ki niso uspeli povesti za več kot zadetek. Nato pa je vendarle začela ru-meno-črnim pojenjati sapa. Tako je bilo še v 44. minuti le zadetek razlike (21:22), nato pa je trenutek nezbranosti domače čete Dolenjcem za-
gotovil nekoliko bolj otipljivo vodstvo, ki so ga večali prav do konca.
Ekipa Moškanjcev-Gori-šnice je tokrat za razliko od nekaterih preteklih tekem resnično prikazala dober rokomet, ki pa žal ni prinesel uspeha, tokrat je pač odločila tudi širina klopi.
Že v naslednjem krogu bodo rumeno-črni v gosteh pri Cerkljah igrali domala »kvalifikacijsko« tekmo, v kateri točke štejejo »dvojno«.
tp
nutah so Velikonedeljčani ponovno strnili vrste in se podali na odmor z vodstvom 11:13.
Nadaljevanje tekme je bilo izenačeno do 38. minute, ko so domači prvič povedli 19:18, vodstva pa do konca več niso izpustili iz rok. 38. minuta je bila tudi odločilna za potek nadaljevanja, saj sta sodnika v popolni zmedi kaznovala napačnega igralca, kar je med drugim tudi vplivalo na slabše nadaljevanje gostov. Domačini so ob podpori s tribun počasi višali vodstvo, gostje pa so dali priložnost mlajšim za nabiranje izkušenj.
Nesmiselno bi bilo objokovati minulo tekmo, saj je v soboto že nova, tokrat v domači športni dvorani, ko v goste prihaja ekipa Kronosa.
Janko Meško
2. SRL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Jadran Hrpelje-Kozina - Arcont Radgona 26:19 (13:11), Ajdovščina - Velika Nedelja 31:25 (11:13), Kronos - Metlika, Po-murje - Alples Železniki 27:26 (15:14), Grosuplje - Grča Kočevje 44:25 (18:12).
1.	JADRAN HRPELJE 4 4 0 0 8
2.	AJDOVŠČINA 4 4 0 0 8
3.	POMURJE 4 3 0 1 6
4.	GROSUPLJE 4 2 0 2 4
5.	METLIKA	3 2 0 1 4
6.	ALPLES ŽELEZNIKI 4 2 0 2 4
7.	VELIKA NEDELJA 4 1 0 3 2
8.	KRONOS	3 1 0 2 2
9.	ARCONT RADGONA 4 0 0 4 0
10.	GRČA KOČEVJE 4 0 0 4 0
torek • 15. novembra 2016
Šport
Štajerski	13
Atletika • Naj atlet leta 2016
Domjanova, Bedračeva in Sluga najboljši v svojih kategorijah
Ptujska delegacija na prireditvi v Radencih: Aleš Bezjak, Veronika Domjan, Nina Kolarič in Maja Bedrač
Prireditev Naj atlet 2016 v Radencih je imela močan ptujski pridih, saj so med več kot 70 nagrajenci zelo pomembno vlogo igrali tudi predstavniki Atletskega kluba Ptuj. Na privlačni prireditvi ob koncu atletske sezone so nagrade podelili trem najboljšim v petih starostnih kategorijah, nagrade so dobili tudi najuspešnejši trenerji in nekateri preostali atletski delavci. Najboljše je po glasovanju predstavnikov atletskih klubov, društev, medijev in organov atletske zveze izbrala Komisija za nagrade in priznanja pri Atletski zvezi Slovenije (AZS).
Glavni nagradi sta v članski konkurenci osvojila skakalca ob palici Tina Šutej in Robert Renner. V kategoriji mlajših članic je bila za najboljšo atletinjo leta izbrana Veronika Domjan, ki je v letu 2016 kar nekajkrat popravila državni članski rekord v metu diska in je na evropskem članskem prven-
stvu v Amsterdamu osvojila 10. mesto. Ob Domjanovi je AZS nagradila tudi njenega letošnjega trenerja Gorazda Rajherja.
Ptujski atletski klub ima še eno najboljšo atletinjo, in to je med mlajšimi mladinkami po pričakovanjih postala Maja Bedrač. Odlična ska-
kalka v daljino je bila v Tbili-siju druga na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke. Do tega uspeha ji je v največji meri pomagal njen trener
Aleš Bezjak. Oba sta tokrat v Radencih prejela še po eno priznanje, saj je bila Maja Bedrač razglašena za najobetav-nejšo slovensko atletinjo (to nagrado so po vzgledu drugih držav v Sloveniji podelili prvič, op. a.), Aleš Bezjak pa je prejel bronasto trenersko značko. To je dobil za deset let dela v atletiki in predvsem za njegov doprinos k odličnim rezultatom ptujskih atletov, za inovativen pristop k treniranju in tudi za sodelovanje pri vodenju ali organiziranju atletskih tekmovanj.
Na različnih atletskih tekmovanjih doma in predvsem v tujini je v zadnjih letih zelo uspešen tudi Marko Sluga, ki ga je AZS izbrala za najboljšega atleta veterana. Sluga na prireditvi v Radencih ni bilo, saj je pred nekaj dnevi tekmoval v Pertu na svetovnem atletskem prvenstvu za veterane, medtem ko pravkar tekmuje na veteranskih pan-pacifiških igrah. Posebno nagrado - bronasto plaketo za dolgoletno tekmovalno uspe-
Veronika Domjan (AK Ptuj): »To je zelo lepa nagrada za konec sezone, to si želi vsak atlet ali športnik. Lepo je vedeti, da te ljudje cenijo in da cenijo tvoje delo ter rezultate. Ta nagrada bo zame še ena spodbuda za nadaljnje delo oziroma za nadaljnje treniranje.«
šnost - je od AZS prejela članica AK Ptuj Nina Kolarič, ki je med drugimi velikimi tekmovanji leta 2008 nastopila tudi na Olimpijskih igrah v Pekingu. Med nominiranci za nagrado Naj atlet je bil med mlajšimi mladinci še en ptujski predstavnik Žan Viher.
Skupaj je AK Ptuj pobral sedem prestižnih priznanj, kar jih uvršča med najuspešnejše atletske slovenske sredine. Za tekmovalci ptujskega kluba je tako še ena sezona, v kateri so dosegli številne rezultate za zgodovino.
David Breznik
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
Iz Gorenjske z drugo zmago v sezoni
Jesenice - Ptuj 2:5
Anja Krmelj - Daniela But-kovska Tomanič 1:3, Mojca Smolej - Martina Komovec 3:0, Barbara Jančič - Katja Krajnc 1:3, Mojca Smolej -Daniela Butkovska Tomanič 2:3, Nuša Bolte - Katja Krajnc 1:3, Barbara Jančič - Martina Komovec 3:0, Mojca Smolej -Katja Krajnc 1:3.
Igralke NTK Ptuj so v 6. krogu 1. ženske lige v nedeljo popoldan gostovale v železarskih Jesenicah. Domača ekipa je sicer v povprečju med starejšimi v ligi, Mojca Smolej in Barbara Jančič sta starejši od 40 let, Anja Krmelj jih šteje 29, le Nuša Bolte (16) je še najstnica. Gorenjke so zasidrane na zadnjem mestu lestvice, proti ekipi iz Štajerske so morda pričakovale prvo zmago. A to se ni zgodilo ...
Za to sta s 100 % izkupičkom poskrbeli Katja Krajnc s tremi in Daniela Tomanič
1. SNTL (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Jesenice - Ptuj 2:5, Kema - Vesna 1:5, Muta - Logatec 5:1, Kajuh-Slovan - Letrika 2:5. Prosta je bila ekipa NTK Arri-goni.
1.	MUTA	5 5 0 25:2 10
2.	ARRIGONI 5 5 0 25:7 10
3.	LETRIKA 6 3 3 20:25 6
4.	VESNA	5 3 2 19:18 6
5.	LOGATEC 5 2 3 15:19 4
6.	KAJUH-SLOVAN 5 2 3 15:19 4
7.	PTUJ	6 2 4 18:25 4
8.	KEMA	6 2 4 17:25 4
9.	JESENICE 5 0 5 11:25 0
Butkovska z dvema zmagama. Obe sta se za točke zelo potrudili, v vsaki tekmi sta oddali vsaj po en niz, a sta na koncu slavili. Eden od odločilnih dvobojev je bil četrti, med Mojco Smolej in Danie-
10.	ki ga je 2:3 dobila gostujoča 14-letnica. To je namesto izenačenja na 2:2 pomenilo vodstvo 1:3 in velik korak h končni zmagi.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc (NTK Ptuj) je v letošnji sezoni 1. lige odigrala 15 dvobojev, od tega jih je kar 13 zmagala.
Tenis • Lestvice TZS za leto 2016
Tudi iz Ptuja je mogoče med najboljše v Sloveniji
November je v tenisu čas, ko se uradno začne nova sezona. Obenem se opravijo pregledi storjenega dela v minuli sezoni. Teniški klub Terme Ptuj ima ponovno veliko razlogov za zadovoljstvo ...
Teniška zveza Slovenije (TZS) vsako leto objavi lestvico klubov, po katerih jih razvrsti glede na dosežene rezultate v sezoni v vseh starostnih kategorijah. Ker se obračunavajo dosežki vseh igralcev, imajo prednost klubi s številčnejšim članstvom. V tem je daleč pred vsemi ŽTK Maribor, ki je zaradi tega na vrhu že 14. leto zapored.
Manjši klubi morajo za višje število zbranih točk dosegati odmevnejše rezultate, prav zaradi tega segmenta se je izjemno visoko zavihtel TK Terme Ptuj - kar na 3. mesto! To je ponovitev dosežka iz lanske sezone, za ptujski klub pa vsekakor potrditev sistematičnega in kakovostnega dela, ki so mu zavezani že leta. Dodatno težo tej visoki uvrstitvi daje podatek, da so za njimi zaostali štirje velikani iz prestolnice (LTC, MAX, Šport plus in Olimpija) ter še nekateri močni klubi, kot so Branik Maribor, Domžale, Nova Gorica, Velenje, Medvode, Otočec...
Uvrstitve TK Terme Ptuj v zadnjih šestih letih:
2016 2015 2014 2013 2012 2011
3. mesto
3.	mesto
4.	mesto 9. mesto 9. mesto 6. mesto
Lestvica klubov v letu		
2016 (72 uvrščenih):		
	skupaj	* tujina
1. ŽTK Maribor	42464,2	298
2. Triglav Kranj	20460,9	621
3. Ptuj	15740,3	759
4. LTC	14697,6	221
5. MAX Ljubljana	12371,1	25
6. AS Litija	11778,5	
7. Šport plus	11204,5	935
8. Olimpija Ljubljana	10552,0	
9. Celje	9990,4	
10. Koper	9706,8	
35. Galtena	1040,1	
* Točke s tujih lestvic so bile upoštevane pri		
igralcih, ki zasedajo vodilna mesta na doma-		
čih lestvicah.		
kjer so blesteli v dekliški (5182) in fantovski konkurenci (4230). V slednji je 1. mesto zasedal Blaž Vidovič, pri dekletih pa so lovorike osvajale Taja Lončarič, Nika Strašek, Tara Gorinšek in Nina Pliberšek. Vsi omenjeni so že močno trkali tudi na vrata konkurence U-16. Ob trenerjih Zoranu Krajncu, Luki Hazdovcu (tudi predse-
Luka Hazdovac, predsednik TK Terme Ptuj:
»Visokega mesta sem seveda vesel, še posebej zaradi tega, ker smo toliko točk zbrali z majhnim številom članov. Nesorazmerno se mi zdi tudi število točk za mednarodne uspehe, saj so te točke izenačene s točkami z domačih tekmovanj. Vsekakor pa si želimo zadržati takšno visoko mesto tudi v prihodnje, morda ga tudi še preseči. Veseli bi bili tudi bolj poglobljenega sodelovanja z drugimi klubi, saj lahko samo tako tenis v Sloveniji postavimo na še višji nivo.«
dnik kluba), Marjanu Čuku, Juretu Ropretu in drugih so za visoko uvrstitev ptujskega kluba izmed preostalih igralcev in igralk zaslužni Blaž Rola, Tamara Zidanšek, Sven Lah, Blaž Bezjak, Ana Teja Tabor, Eva Nina Magdalenc .
Največ točk so Ptujčani letos zbrali v kategoriji U-14,
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah se iz mladinske seli v člansko konkurenco.
Taja na 1. mestu v U-14, Lah in Vidovič v starejšo kategorijo
Prvega novembra se je uradno začela teniška sezona 2017, ki prinaša tudi velike spremembe na teniških lestvicah TZS med posamezniki. Igralci namreč zapuščajo mlajše starostne kategorije in se selijo v višje, to pa na lestvicah prinaša nove vodilne igralce in igralke v večini mlajših kategorij.
Izmed ptujskih igralcev se od mladinske konkurence poslavlja Sven Lah (doslej vodilni med mladinci), ki bo odslej nastopal med člani, Blaž Vidovič (doslej 1. na lestvici U-14) se seli med 16-letnike, podobno kot Tara Gorinšek med dekleti. Ptujski klub pa je tudi tokrat zadržal eno vodilno mesto na lestvici TZS, in sicer po zaslugi Taje Lončarič, ki je sedaj vodilna igralka med dekleti U-14. Ta kategorija ostaja ptujska paradna, saj so se za Tajo visoko zvrstile še Nika Strašek (2.), Nina Pliberšek (5.) in Ana Teja Tabor (11.).
Nov član ptujskega kluba je Filip Jeff Planinšek (prej ŽTK MB), na Ptuju pa že nekaj mesecev trenira tudi Maja Mako-rič, vodilna igralka lestvice U-l6. Ta bo še nekaj časa uradno zastopala barve TK Nova Gorica.
Vodilni na lestvicah TZS:
U-12: dekleta: Leontina Stojanovič (Olimpija); fantje: Matic Križnik (Tabre);
U-14: dekleta: Taja Lončarič (Ptuj); fantje: Jon Lan Šun-tar (Triglav);
U-16: dekleta: Maja Mako-rič (N. Gorica); fantje: Tin Kr-stulovič (Velenje);
U-18: dekleta Kaja Juvan (Šplus), fantje: Jan Vehovec (Triglav);
člani: Polona Hercog (ŽTK MB), Grega Žemlja (Triglav).
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
torek • 15. novembra 2016
Boks • 5. revija »Puljski velikani ringa«
Odlično »ogrevanje« pred slovensko ligo
Športno-rekreativni center Mirna v Pulju je bil v soboto prizorišče zanimive boksarske revije z naslovom »Puljski velikani ringa«. Na njem je Boksarski klub Pulj ob domačih hrvaških borcih gostil boksarje iz Madžarske in Slovenije, odkoder so se tekmovanja udeležili štirje člani ptujskega kluba Dejan Zavec Boxing.
»V Pulj se vedno rad vračam, saj me na ta kraj vežejo res lepi spomini na borbe iz aktivne amaterske in profesionalne kariere. Povabilu organizatorjev sem se zato z veseljem odzval,« je povedal Dejan Zavec, ki sedaj kot trener bdi nad mladimi borci. Njegovi varovanci - Jan Sekul, Aljaž Venko, Mitja Dišič in Dado Vukelič - so se vsi pomerili s tekmeci iz Hrvaške.
Jan Sekul je nastopil v kategoriji do 69 kg in prikazal eno svojih najboljših predstav doslej. Po točkah je dobil vse tri runde, zmaga je bila zato povsem čista. Njegova borba je bila na koncu proglašena za najlepšo borbo večera.
Aljaž Venko je nastopil v kategoriji do 75 kg, tudi on pa je vknjižil zmago. Po mnenju trenerja sicer ni prikazal
Dejan Zavec s svojimi varovanci iz kluba Dejan Zavec Boxing na tekmovanju v Pulju.
svoje najboljše predstave, rezerv je še veliko. Kljub temu je bil proglašen za najboljšega tujega boksarja revije, kar nazorno priča o Aljaževem potencialu.
Mitja Dišič je v kategoriji do 81 kg prikazal dobro predstavo, a to ni bilo dovolj za zmago. Pomeril se je z višjim tekmecem, ki je izkoriščal to svojo prednost in uspešno nabiral točke. Pri Mitji pred-
vsem roke niso delovale tako, kot je pričakoval, a je kljub temu dal od sebe maksimum v danem trenutku in se pošteno boril do zadnje sekunde. To so opazili tudi člani komisije, ki so Dišiča in njegovega tekmeca razglasili za najbolj borben par večera.
Dado Vukelič je nastopil v kategoriji nad 91 kg - zanj je bila to šesta borba, tekmec jih je imel na svojem računu
Futsal • 1. slovenska liga
Nesrečen poraz na Primorskem
Bronx Škofije -Tomaž ŠIC bar 3:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Zajc (23.), 2:0 Zajc (24.), 2:1 Gašparič (31), 3:1 Grželj (33.), 3:2 U. Gori-čan (36).
TOMAŽ ŠIC BAR: Prijol, Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Budja, Kociper, Kurbus.
V precej okrnjeni zasedbi so odpotovali člani prleške ekipe na Primorsko. Manjkali so Vrbnjak, Kozar, Miklašič, Koren, Belšak, Roškar, Buzeti in D. Goričan. Kljub temu so odigrali dobro tekmo, a ostali
Fotozapis
brez točke. Tomaž ŠIC bar je na Škofijah gostoval drugič v manj kot mesecu dni. Najprej je v prvem krogu pokala Terme Olimia izgubil z 2:4, tokrat pa se je tekma končala z rezultatom 3:2 za Primorce.
V prvem polčasu gledalci na Škofijah niso videli zadetka, odločilni trenutek pa se je pripetil na začetku drugega dela. Takrat je Nik Zajc dvakrat v dobri minuti kaznoval mlado prleško ekipo. Preko Mitje Gašpariča je varovancem Mateja Gajserja in Marjana Magdiča uspelo znižati zaostanek, vendar je izkušeni Rok Grželj zadel za ponovna dva zadetka nasko-
ka. Urban Goričan je štiri minute pred koncem dvoboja vlil upanje gostom, a so se v končnici tekme domačini uspešno branili in še drugič v tej sezoni premagali Prleke. »Čestitam moji mladi ekipi, ki vedno znova želi doseči pozitiven rezultat. Do izraza je prišla individualna sposobnost domačina, ki je zadel za 1:0 in 2:0. Skušali smo tudi z igralcem-vratarjem v polju, a nismo imeli sreče. Zabiti bi morali v prvih 15 minutah. Še enkrat pa se je potrdilo, da je Rok Grželj spoštovanja vreden igralec,« je po tekmi povedal trener Tomaža ŠIC bara Matej Gajser.
1. SFL			
REZULTATI 6. KROGA: Pun-			
tar - Sevnica 0:1 (0:0), Be-			
nedikt - Dobovec Pivovarna			
Kozel 3:4 (1:1), Litija			- Oplast
Kobarid 4:2 (1:0), Bronx Ško-			
fije - Tomaž Šic Bar 3:2 (0:0),			
Zavas Siliko	-	Proen Maribor	
1:6 (0:1).			
1. PROEN MARIBOR	6	5 1	0 27:16 16
2. SEVNICA	6	5 0	1 16:10 15
3. LITIJA	6	4 2	0 28:11 14
4. BRONX ŠKOFIJE	6	4 0	2 19:17 12
5. OPLAST KOBARID	6	2 1	3 15:15 7
6. DOBOVEC	6	2 0	4 23:21 6
7. ZAVAS SILIKO	6	2 0	4 16:25 6
8. BENEDIKT	6	1 1	4 21:23 4
9. TOMAŽ ŠIC BAR	6	1 1	4 16:28 4
10. PUNTAR	6	1 0	5 6:21 3
V Markovcih sprejem za Aleša Goloba
Član kluba tajskega boksa Ptuj Aleš Golob je pred tedni nastopil na evropskem prvenstvu in v svoji kategoriji osvojil bronasto medaljo. Ob tem uspehu mu je župan občine Markovci - Aleš prihaja iz te občine, iz vasi Prvenci - Milan Gabrovec pripravili sprejem in mu izročil pohvalo.
»To se mi zdi lepa gesta župana, veseli me, da je opazil moj uspeh,« je povedal Aleš Golob, ki se s tajskim boksom ukvarja dobri dve leti: »Z borilnimi veščinami se ukvarjam praktično od otroštva, največ časa s karatejem. Sedaj treniram tajski boks pod vodstvom Matjaža Tomažina, tekmovanj se udeležujem kakšno leto. To je seveda moj največji uspeh doslej, pomeni pa mi potrditev dobrega dosedanjega dela in dodatno motivacijo za naprej.«
JM
Nogomet • 3. SNL sever
Videm klonil v Celju
več kot 30. »Dado je odlično boksal v 1. rundi, nato pa je prejel močan udarec v zatilje. Ker teden dni pred začetkom slovenske lige nisem želel ničesar tvegati, sem dvoboj raje predal,« je dejal Dejan Zavec in zaključil: »V celoti gledano smo lahko zadovoljni s prikazanim, predvsem pa smo vsi skupaj bogatejši za novo izkušnjo.«
JM
REZULTATI 13. KROGA:
Dravinja - Rogaška 1:0 (0:0), Fužinar Ravne Systems - Dravograd 2:2 (0:0), Mons Claudius - S. Rojko Dobrovce 6:4 (4:2), Korotan Prevalje - Šmartno 1928 3:0 (1:0), Maribor B - Šmarje pri Jelšah 4:0 (2:0), Šampion - Videm 3:0 (2:0).
1.	MARIBOR B 13 12 1 0 55:8 37
2.	ROGAŠKA 13 8 2 3 38:14 26
3.	ŠMARJE PRI J. 13 7 3 3 19:17 24
4.	KOR. PREVALJE 13 7 2 4 34:24 23
5.	DRAVINJA 13 7 2 4 24:17 23
6.	NK DRAVOGRAD 13 6 2 5 18:21 20
7.	S. R. DOBROVCE 13 5 3 5 23:27 18
8.	MONS CLAUDIUS 13 4 3 6 26:30 15
9.	VIDEM	13 4 3 6 18:26 15
10.	FUŽINAR RAVNE 13 3 5 5 16:22 14
11.	ZU-V. BRUNŠVIK 12 3 3 6 22:36 12
12.	ŠAMPION 13 3 2 8 20:36 11
13.	ŠMARTNO 1928 13 3 0 10 9:25 9
14.	AJDAS LENART 12 0 5 7 11:30 5
ŠAMPION - VIDEM 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Korošec (9.), 2:0 Korošec (39.), 3:0 Karabe-govic (83.).
VIDEM: Šmigoc, Cafuta, Murko (od 46. Bračič), Lah, Kajtna, Plajnšek, Kmetec, Tement, Pintarič (od 70. Ko-vačič), Krajnc, Škvaric (od 87. Dominc). Trener: Primož Gor-še.
Silne težave med tednom so nogometašem Vidma onemogočile enakovreden boj za tri točke v Celju. Videm so namreč med tednom precej mučile poškodbe in viroze, zaradi slednje niso trenirali Cafuta, Bračič, Gerečnik, poškodovan je Leskovar, na tekmi pa je manjkal tudi prvi vratar Malo-gorski, tako da je moral med vrata stopiti veteran Šmigoc. Kljub vsemu so se gostje na Olimpu na umetni travi predstavili v dobri luči, toda boljši dan so imeli domačini in slavili prepričljivo zmago.
Že takoj v uvodu so rume-no-zeleni zaostajali, saj so domačini po prekinitvi in odbitku preko nekdanjega Zavrčana
Odpovedane tekme v Superligi in 1. ligi MNZ Ptuj
Zaradi izdatnih padavin so bile minuli konec tedna odpovedane vse tekme zadnjega jesenskega kroga v Superligi in 1. razredu MNZ Ptuj. Vodstvo tekmovanja je v soboto zjutraj v javnost poslalo naslednjo izjavo:
»Zaradi obilnih padavin, posledično zelo razmočenih igrišč, ponekod delno tudi poplavljenih, ni mogoče zagotoviti ustreznih pogojev za od-igravanje prvenstvenih tekem. Hkrati se v skrbi za varnost in zdravje igralcev 12. krog v Su-perligi in 1. razredu MNZ Ptuj prestavi na spomladanski del prvenstva 2016/17.«
Korošca zadeli za 1:0. Nato so oslabljeni gostje začeli »igrati« in so si preko Škvarica priigrali dve lepi priložnosti - ostali sta neizkoriščeni. Pred koncem prvega dela igre so nato znova zadeli domačini, s pravim evrogolom je za izid polčasa poskrbel Korošec - 2:0.
Takoj v nadaljevanju so imeli Videmčani izjemno priložnost, ki jo je zapravil Kmetec, ki je bil nekaj minut zatem zaradi prejetega drugega rumenega kartona izključen. Kljub igralcu manj so gostje vse stavili v napad in so poskušali izenačiti. S tvegano igro so si priigrali kakšno obetavno situacijo, še posebej Pintaričeva je bila takšna. Na drugi strani so bili nevarni tudi Celjani, saj se jim je ponujalo precej prostora za nasprotne napade. Iz enega takšnih so pred koncem dosegli še tretji zadetek za končno slavje.
Naslednji konec tedna bodo tretjeligaši zaključili s prvenstvom, Videm se bo v gosteh pomeril z ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic.
tp
Ta petek bodo na sporedu dvoboji 7. kroga. Tomaž ŠIC bar bo v Ljutomeru gostil Za-vas Silko iz Vrhnike.
MŠ
Nogomet • Denis Kramar
Na Islandiji le pol sezone
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Golob na sprejemu pri županu Markovcev Milanu Gabrovcu.
Denis Kramar, nogometaš iz Ljutomera, je po nastopanju v številnih domačih in tujih klubih (Mura, velenjski Rudar, Šmartno, poljski Lodz, ciprski Paralimni, španski Getafe, avstralski Perth, Sarajevo), letos poleti pristal v prvi islandski ligi in s klubom UMF Vikingur Olafsvik v 12-članski konkurenci osvojil deveto mesto. A kot kaže, le za kratek čas, saj mu je pogodba potekla in čaka, da mu njegov zastopnik poišče novega delodajalca. »Zagotovo se v Islandijo ne nameravam vrniti. Odigral sem deset tekem, v upravi kluba ni bilo interesa, da bi poskušali osvojiti vidnejšo uvrstitev, pa tudi na stadion, ki prejme okoli štiri tisoč gledalcev, nas je prišla gledat le peščica navijačev,« je povedal Denis. O novem okolju pa: »Mesto, kjer sem prebival, je do islandske prestolnice Reykjavik oddaljeno dve uri vožnje. Je povsem
Denis Kramar v dresu njegovega zadnjega kluba na Islandiji
neprepoznavno, z vsega eno restavracijo višjega dometa. Življenje je precej drago, saj gre za državo z visokim standardom ...« Denis je sedaj znova v Ljutomeru, kjer trenira v svojem matičnem klubu in pričakuje poziv za sodelovanje v novi nogometni sredini.
NŠ
torek • 15. novembra 2016
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Strelstvo • MT Salona DC Open 2016
Kevin Venta v Solinu najboljši Slovenec
V Solinu pri Splitu je v začetku novembra potekal prvi dvodnevni mednarodni turnir z zračnim orožjem v novi sezoni. V močni mednarodni konkurenci strelcev iz osmih držav so nastopali tudi Slovenci.
Prvi dan tekmovanja se našim članom s pištolo ni uspelo uvrstiti med najboljših osem, še najbližje temu je bil Ormožan Kevin Venta, ki se je s 570 krogi uvrstil na 9. mesto in za finalisti zaostal za krog. Sevničana Blaž Kunšek in Klemen Juvan sta s 566 in 563 krogi osvojila 13- in 16. mesto, Kamni-čan Rožle Repič je bil 14. s 566 krogi. Z izjemnimi 590 krogi je v kvalifikacijah za-blestel srbski strelec Damir Mikec in suvereno zmagal s 15 krogi prednosti pred zasledovalci. V ekipni konkurenci so pričakovano zmago slavili Srbi s 1711 krogi, pred Osiječani s 1703 krogi, tretja je bila ekipa Slovenije s 1699 krogi.
Med članicami s puško je zmagala domačinka Sandra Pavlič s 415,4 kroga, najboljša Slovenka pa je bila Ormo-
Foto: Arhiv SZS
Slovenski strelci so po drugem dnevu tekmovanja v Solinu zadovoljni zapuščali strelišče, najbolj nasmejan med njimi pa je bil Ormožan Kevin Venta, ki je med člani s pištolo osvojil bronasto odličje.
žanka Urška Kuharič, ki
je s 409,8 kroga osvojila 13. mesto. Prvi dan so ekipno odličje s 1844,0 kroga osvojili tudi člani najmočnejše ekipe Slovenije s puško, blesteli so domačini Dalmacijecemen-
ta in zmagali z izjemnimi 1875,7 kroga. Med posamezniki je bil najboljši Slovenec Rajmond Debevec s 620,4 kroga na 7. mestu, ki mu je sledil Benjamin Jodl s 618,9 kroga.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
Z novo trenerko nova zmaga
ZOK GSV Zava Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec 3:0 (25:13, 25:17,25:15)
ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Gobec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Ča-brian, Gajser, Pušnik, Malovič. Trenerka: Marijana Horvat Goj koše k.
Rezultatska in igralska krivulja je po slabšem startu v prvenstvo pri Ženskem odbojkarskem klubu GSV Zava Ptuj v očitnem vzponu. Nedvomno je delno k temu pripomogla tudi zamenjava trenerk, saj je Urško Breznik zamenjala nekoč odlična ptujska odbojkarica in v zadnjih letih tudi uspešna trenerka Marijana Horvat Gojkošek. Ta je očitno med igralke vnesla več zaupanja, kar se je v zadnjih dveh tekmah pokazalo v sami igri.
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: ŽOK
GSV Zava Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec 3:0, Celje -Svolley Vuzenica 3:0, Preva-Ije - Swatycomet Zreče 3:0, Mozirje - Benedikt 3:0, ŽOK Ljutomer - Kajuh Slovan 3:1, Nova KBM Branik II - Braslov-če 3:1.
Ptujske odbojkarice so slavile drugič zapored.
1. PREVALJE	6	6	0	18:3	18
2. NKBM BRANIK II	6	5	1	16:8	14
3. MOZIRJE	6	5	1	15:7	13
4. ŽOK LJUTOMER	6	4	2	14:7	13
5. SVOLLEY VUZENICA	6	4	2	13:11	11
6. ZOK GSV ZAVA PTUJ 6		3	3	14:9	11
7. CELJE	6	3	3	10:12	8
8. BRASLOVCE	6	2	4	11:14	6
9. BENEDIKT	6	1	5	7:16	4
10. KAJUH ŠOŠTANJ	6	1	5	7:16	4
11. SWATYCOM. ZRECE 6		1	5	6:16	3
12. KOST. S. GRADEC	6	1	5	4:16	3
Tokratne tekmice (na tribunah so imele bučno podporo uigrane bobnarske navijaške sekcije, pa tudi sicer je bil obisk gledalcev dober) niso bile na nivoju Ptujčank, kar se je videlo že v uvodnih točkah, ko so naredile ogromno napak. V domači ekipi se je skozi napadalne akcije najprej razigrala Gajserjeva, ki je vso tekmo odigrala zelo dobro. Brez večjih težav in z rotacijo skoraj vseh igralk se je uvodni del končal s 25:13. Veliko bolj izenačen je bil drugi set, saj so Korošice zaigrale boljše v polju, nekoliko so se opogumile tudi v napadu. Do izida 12:12 je bil izid izenačen, po tem je podajalka Stavbarjeva v napadu ob Gaj-
Anja Cvirn, kapetanka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Rezultat ne pove vsega, saj smo se za zmago morale kar boriti in truditi za vsako točko. Na takšni tekmi je težko ves čas držat visok nivo igre, a je proti mladi nasprotni ekipi treba ohraniti zbranost, saj lahko postane nevarna, če se preveč razigra. Naša ekipa se je ves čas trudila biti korak pred tekmicami in to nam je tudi uspelo.«
Kevin Venta do bronastega odličja
Drugi dan tekmovanja smo imeli Slovenci svoje finaliste v vseh štirih disciplinah, med člani s pištolo pa je med vsemi najbolj blestel Kevin Venta. Ta je v kvalifikacijah z odličnimi 581 krogi le za dva kroga zaostal za najboljšim Srbom Damirjem Mikcem. Venta je bil uspešen tudi v finalu in se z dobrimi zadetki prebijal visoko po lestvici vse do bronastega odličja, ki ga je osvojil s 176,7 kroga. Za preboj v končnico finalistov mu je zmanjkalo le 0,4 kroga ... Kvalifikacijsko zmago je potrdil Mikec z 203,4 kroga.
Med članicami s puško je bila naša edina finalistka Urška Kuharič, ki je s 414,3 kroga osvojila 6. mesto v kvalifikacijah, v finalu pa ni bila preveč prepričljiva, zato je z 99,3 kroga osvojila 7. mesto. Zmagala je evropska prvakinja iz leta 2014 Madžarka Julianna Miskol-csi. Med člani s puško je v kvalifikacijah s 625,8 kroga na 4. mestu zablestel Gro-supeljčan Željko Moičevic, ki pa mu v finalu ni uspelo osvojiti odličja, s 140 krogi je osvojil 5. mesto.
Serija mednarodnih tekmovanj se bo v novembru preselila na Madžarsko, nato pa v decembru še tradicionalno v Zagreb in Beograd.
Zimska trap liga •
Ormožani med najboljšimi, Tomaž Blazinšek srebrn
V Rakičanu pri Murski Soboti se je 29. 10. začela peta sezona zimske trap lige. V njej zelo uspešno nastopajo tudi ormoški in ptujski strelci, med katerimi izstopa Tomaž Blazinšek, član državne reprezentance, ki je na letošnjem ISSF svetovnem pokalu v Bakuju, Azerbajdžan, s 7. mestom postavil najboljšo slovensko uvrstitev leta na velikih tekmovanjih.
Blazinšek je na 1. turnirju zimske trap lige osvojil 5. mesto s 63 zadetimi tarčami (po serijah 20, 22, 21). Ormoški mladinski repre-zentant Miha Nahtigal je z 48 zadetki osvojil 20. mesto. Na prenovljenem domačem strelišču je bil najbolj prepričljiv dvakratni olimpi-jec Boštjan Maček, ki je zmagal z 71 zadetki pred Radgončanom Tadejem Kostanjevcem in Matjažem Lepenom iz Kungote s 66 krogi. Na 1. turnirju sta nastopala tudi ptujska trap strelca, člana SD Poetovio, Mišo in Bojan Rakuša, ki sta z 59 (20, 19, 20) in 52 zadetki (19, 19, 14) osvojila 9. in 19. mesto.
Blazinšek v razstreljevanju ob prvo zmago
Na drugem turnirju zimske trap lige, ki je potekal 5. 11. na strelišču Panovec pri Novi Gorici, je z 68 zadetki
Foto: Arhiv SZS
Ormoški strelec in državni re-prezentant Tomaž Blazinšek je v Novi Gorici z 68 zadetki dosegel prvo odličje v sezoni v tekmovanju zimske trap lige.
zmagal Matjaž Lepen iz SD
Trap Kungota, ki je šele po dodatnem razstreljevanju na eno tarčo premagal Tomaža Blazinška iz SD Trap Ormož, ki je tako osvojil srebrno odličje (21, 23, 24). Še drugo odličje v sezoni pa je osvojil radgonski strelec Tadej Kostanjevec s 65 zadetki. Zmagovalec uvodnega turnirja Boštjan Maček je s 63 zadetki osvojil 6. mesto. Dobro sta nastopala tudi ormoški mladinec Miha Nah-tigal, ki je z 58 zadetki (16, 21, 21) osvojil 9. mesto in Ptujčan Mišo Rakuša, ki je s 57 zadetki (19, 20, 18) pristal na 12. mestu.
Sezona zimske trap lige bi se morala nadaljevati v soboto, 19. 11., na prenovljenem strelišču v Ormožu, vendar je bilo tekmovanje zaradi obilnega deževja in poplavljene dovozne poti prestavljeno na kasnejši termin.
Simeon Gonc
Šah • Državna članska liga
Ekipa SD Ptuj še vedno v boju za vrh
Foto: Črtomir Goznik
serjevi razigrala še Buričevo in Horvatovo. Ptujčanke so tako ušle na varno prednost, v končnici seta je dobila priložnost na mestu podajalke še Gobčeva. V zadnjih točkah je svoje v napadu z izrednimi udarci dodala še kapetanka Cvirnova za izid 25:17. Nepopustljive igralke Kostmanna so bile rezultatsko zraven le prvih nekaj točk tretjega niza, nakar so domačinke spet prevzele pobudo in so s konstantno igro z majhnim številom napak prišle do odločilne prednosti. V končnici se je s servisi izkazala še Pušnikova in set se je končal 25:15 in skupnim slavjem s 3:0.
David Breznik
V Šentjurju se je nadaljevalo tekmovanje v državni šahovski ligi, v kateri nastopa deset najboljših slovenskih klubov in društev. Medtem ko je bilo vodstvo Šahovskega društva Ptuj po prvih treh krogih manjše presenečenje, pa so Ptujčani odlično odigrali tudi naslednja tri kola in so trenutno na odličnem 2. mestu.
Po treh uvodnih zmagah so ptujski šahisti v 4. krogu igrali prvič neodločeno, in to proti ekipi iz Krškega, ki je po začetnem izhodišču zasedala 6. mesto (Ptujčani so po tem kriteriju na 4. mestu). Tokrat sta v ptujski ekipi debitirala srbska velemojstra Nenad Ri-stic in Dušan Rajkovič, ki sta ob kapetanu, MM Danilu Po-lajžerju, dosegla zmage. Nekoliko nepričakovano je prvi poraz doživel najboljši ptujski šahist zadnjih 20 let, VM Aleksander Beljavski, izgubila pa sta tudi trenutno najboljša ptujska mladinca David Murko in Andraž Šuta. Ob zmagi prvega favorita, ekipe ŽŠK Maribor, so Ptujčani izgubili 1. mesto, vendar so se ob dveh naslednjih zmagah krepko utrdili na 2. mestu. Z rezultatom 4,5:1,5 so premagali ekipo iz Kranja, s 4:2 pa še Branik iz Maribora. Dve zmagi je zabeležil VM Ristič, velemojstra Beljavski in Rajkovič ter MM Polajžer so dodali po točko
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Polajžer (ŠD Ptuj) odlično igra na četrti deski.
in pol, po eno točko pa David Murko in Klemen Janžekovič,
ki je v zadnjem kolu zamenjal nerazpoloženega Andraža Šuto.
V zadnjih treh krogih, ki jih bodo ekipe odigrale v Ljubljani od 9. do 11. decembra, Ptujčane čaka težka naloga, če želijo poseči po naslovu. Žreb je določil, da se bosta prav v zadnjem krogu pomerili trenutno prvo- in drugouvršče-na ekipa - ŽŠK Maribor in ŠD Ptuj. Pred tem bo treba premagati še izredno ekipo Vrhnike, ki trenutno zaseda 3. mesto, v predzadnjem krogu pa še tretjo po začetnem izhodišču, ekipo Krke. »Kar pet zmag in en neodločen rezultat je dosežek, ki ga pred prvenstvom nismo pričakovali. Vzdušje v ekipi je enkratno in upam,
da bomo tudi zadnje tri kroge odigrali v popolni postavi,« optimistično pričakuje zaključek letošnje lige na najvišjem nivoju kapetan, MM Danilo Polajžer, ki je s 4,5 točke najboljši igralec na četrti šahovnici, z enakim izkupičkom pa je najboljši tudi VM Aleksander Beljavski na prvi šahovnici.
Vrstni red po 6. krogu:
1. ŽŠK Maribor 26/12, 2. ŠD Ptuj 24/11, 3. ŠD Vrhnika 18/6, 4. ŠS TZ Prevodi Dvojka Kranj 18/5, 5. ŠD Krka Novo mesto 18/5, 6. ŠK Impol Sl. Bistrica 17/5, 7. ŠD Radenska Pomgrad 16,5/5, 8. ŠK Triglav Krško 16/6, 9. ŠK Branik Maribor 14/3, 10. ŠK Žalec 12,5/2.
Silva Razlag
16 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 15. novembra 2016
Ptuj • Nov program Mestnega kina Ptuj
Za upokojene filmoljubce
V Mestnem kinu Ptuj so pripravili nov program Filmska čajanka. Namenjen bo predvsem upokojencem, ki so jim prilagodili vsebine in termin predvajanja, pa tudi ceno vstopnic. Prva filmska projekcija bo brezplačna.
Upokojenci so eni najzvestejših obiskovalcev ptujskega kina.
Foto: arhiv CID Ptuj
Številni slovenski in tuji kinematografi organizirajo posebne programe ali celo abonmaje za upokojence, kmalu pa se jim bo pridružil tudi ptujski mestni kino. Tam bodo odslej enkrat mesečno vrteli filme, ki so zaradi tematike, igralske zasedbe, nostalgije ali iz kakšnega drugega razloga za zrelo občinstvo morda še posebej zanimivi. Projekcijam bodo sledila sproščena druženja ob čaju in piškotih v avli kina, da bodo lahko obiskovalci (p)o filmu še poklepetali.
Mateja Lapuh iz ptujskega kina pojasnjuje, da so se za nov program odločili predvsem zato, ker je velik delež rednih obiskovalcev preostalih dogodkov kina upokojencev: »To je občinstvo, ki rado hodi v kino in mu je zato vredno prisluhniti ter pripraviti nekaj takega, kar mu je pisano na kožo. Izbrali smo specifičen
Prva projekcija brezplačna
Prva Filmska čajanka (jutri, 16. novembra, ob 11. uri) bo brezplačna. V Mestnem kinu Ptuj so izbrali ganljivo in prisrčno komedijo Slavno neslavna Florence, posneto po resnični zgodbi iz 40. let prejšnjega stoletja. Darežljiva mecenka klasične glasbe Florence Foster Jenkins si želi zapeti v Carnegie Hallu, a se pri tem ne zaveda, da je popolnoma brez posluha ...
termin (ob 11. uri dopoldan), ki je aktualen za upokojence. Pri tem smo upoštevali tudi, da se lahko obiskovalci pripeljejo z mestnim avtobusom; ta ob Osnovni šoli Olge Meglič ustavi kakih 10 minut pred začetkom projekcije.«
Upokojencem so prilagodili tudi cene vstopnic: prva filmska projekcija bo brezplačna, za
naslednje pa bo treba odšteti 3 evre, enako kot za otroške projekcije, Kino vrtiček in Kino-skop (redna cena znaša 4 evre). Za zdaj bodo v okviru Filmskih čajank ponudili projekcije, vendar dodajajo, da jim bodo morda dodali tudi druge dogodke (npr. pogovore ob filmu), če bodo obiskovalci to želeli.
Eva Milošič
Ptuj • Prva premiera MGP v tej gledališki sezoni
Predstava za mlado in staro
V Mestnem gledališču Ptuj (MGP) predstavljajo prvo premiero v gledališki sezoni 2016/2017: dramsko-lutkovna predstava za otroke od petega leta dalje z naslovom Luna je nastala v koprodukciji z Gledališčem Lalanit - Društvom likovnih ustvarjalcev.
Ustvarjalci predstave Luna so s senčnim gledališčem dosegli magične učinke.
Foto: Rada Kikelj Drašler
Iuna Ornik je pred nekaj leti napisala istoimensko pravljico o slepi deklici, ki je imela nenavadno moč: z rokami je lahko ozdravila, okrepila in oživila vsa živa bitja. V zahvalo za svoja dobra dela je vedno želela le, da ji pripovedujejo o soncu, ki ga ni mogla videti ... Romana Ercegovic, ki je besedilo dramatizirala, poudarja, da pravljica nosi posebno sporočilo: »Čistost srca, ne glede na vse ovire v življenju, na koncu zasije v vsej svoji lepoti.«
Ker po besedah ustvarjalcev ne gre le za pravljico, temveč bolj za sodelovanje z elementarnimi silami, ki oblikujejo naše življenje, je predstava primerna tudi za odrasle. Orniko-va je prepričana: »Če je predstava dobra, potem je za vse, za staro in mlado. Pravljica Luna
je univerzalna; pravzaprav je vsa svetovna otroška literatura tudi za odrasle, čeprav jo odrasli berejo drugače kot otroci. Tema moje pravljice je ljubezen, zato se tiče vseh.«
Režiserka predstave Barbara Bulatovic je poskrbela tudi za likovno podobo in scenografijo, pri izdelavi lutk (nekatere od njih so klekljane), scenskih elementov in rekvizitov pa se ji je pridružila še Alenka Pirje-vec. Avtorsko glasbo je napisal Andraž Polič, avtorja besedila pesmi sta Ercegoviceva in Jonas Žabkar, za kostume je poskrbela Maja Peterlin, sceno pa je izdelal Janez Kocman. V predstavi igrajo Ornikova, Pir-jevčeva in Žabkar, gozdni vili pa glas posoja Bulatoviceva.
Režiserka je kot najprimernejši medij izbrala senčno gle-
dališče: »Vse, kar slepa deklica čuti, lahko mi vidimo; črno-belo in dvodimenzionalno.« Senčno gledališče primerja s Platonovo votlino, kjer je tudi samo življenje le neke vrste projekcija ... V MGP so za to sezono napovedali šest premier. Luna je prva od njih, ogledati pa si jo bo mogoče že nocoj -v torek, 15. novembra, ob 18. uri.
Eva Milošič
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
		
	TJ	J
www.tednik.si		
rfJstajerskitednik	Stajerskitednik	
V spomin prof. dr. Božidarju Koželju (1927 - 2016)
Je že tako, da prijatelja dodobra spoznaš šele takrat, ko ga nimaš več. Ko mu ne moreš reči, hvala ti. Kljub temu da je bil med nami že več kot 25 let, je bila tančica njegovega plodnega, ustvarjalnega, skromnega in poštenega življenja še vedno zastrta.
Rojen je bil v Mislinji 5. februarja 1927 kot sin Franca Koželja, nadzornika proge iz Mengša, in Ljudmile Vutkovič iz Rajhenburga (sedaj Brestanice).
Po petem letu osnovne šole se je vpisal na mariborsko gimnazijo, po premestitvi očeta na Ptuj pa se je prepisal v gimnazijo na Ptuju.
V času nemške okupacije je bil oče kot železničar prestavljen v Nemčijo. Mama, Božidar in tri leta mlajši brat Franjo so ostali na Ptuju.
Leta 1943 so bili vsi 16-letni fantje šestega razreda gimnazije premeščeni v Linz (Avstrija) kot pomočniki pri protiletalski obrambi, od tod pa še v Braunau in Passau (Nemčija). Ko je bil leta 1944 kot 17-letnik vpoklican v nemško vojsko, se je odločil za odhod v parti-
zane in vstopil kot borec v Kozjanski odred. Ob koncu leta 1944 je bil poslan na radiotelegrafski tečaj pri Glavnem štabu NOV in POS v Črnomelj, nato pa kot radiotelegrafist v četo za zveze pri Štabu VII. korpusa na položajih na Dolenjskem, kjer je kot radiotelegrafist sodeloval v ofenzivi od Broda na Kolpi do osvoboditve Ljubljane in bil s to enoto 9. maja 1945 zjutraj v osvobojeni Ljubljani. Po demobi-lizaciji oktobra 1946 se je vpisal v osmi razred gimnazije na Ptuju in maturiral leta 1947. Sledil je vpis na Visoko tehnično šolo v Ljubljani, kjer je leta 1953 končal šolanje kot diplomirani inženir metalurgije in se zaposlil v Železarni Zenica v Bosni in Hercegovini kot asistent upravitelja v obratu plavžev. V tem obratu je do leta 1969 delal kot upravitelj obrata priprave rud in glavni inženir ter direktor obrata proizvodnje grodlja (surovega železa), nato pa je železarno vodil kot tehnični direktor. V času zaposlitve v Železarni Zenica je po dolžnosti sodeloval pri Združenju jugoslovanskih železarn v Beogra-
du in do leta 1969 vodil strokovno komisijo za proizvodnjo koksa in grodlja, obenem pa je bil član skupine za koks in grodelj pri Svetu za ekonomsko sodelovanje v Moskvi.
Poleg profesionalnega dela v Železarni Zenica se je že od vsega začetka vključil v pedagoško delo na Srednji tehnični metalurški šoli v Zenici in od leta 1960 kot asistent in predavatelj na Metalurški fakulteti Univerze v Sarajevu.
Leta 1974 je doktoriral s področja metalurgije s tezo: Metalurško in ekonomsko vrednotenje domačih železovih rud na Univerzi v Sarajevu, kjer je bil od leta 1978 redno zaposlen kot izredni, od leta 1985 pa kot redni profesor za strokovne predmete proizvodnje grodlja in jekla.
V okviru strokovnega in znanstvenoraziskovalnega dela s področja proizvodnje in izboljšanja kakovosti ter ekonomičnosti proizvodnje grodlja je napisal preko 30 raziskovalnih in znanstvenih del.
Med letoma 1978 in 1982 je bil član in predsednik Skupščine za znanost v metalurgiji, strojništvu, in elektrotehniki Republike Bosne in Hercegovine. V mandatu 19841986 pa je bil izvoljen za podpredsednika Skupščine občine Zenica (120.000 prebivalcev).
Leta 1991 se je po 40-letni delovni dobi upokojil. V tem letu se je v Bosni in Hercegovini že začela bratomorna vojna. Z ženo, tudi metalurginjo, sta se vrnila na Ptuj. Po vrnitvi se je leta 1993 ponovno zaposlil v Talumu v Kidričevem in
svoje strokovno znanje vgrajeval v izboljšanje kakovosti anod pri pridobivanju aluminija.
Že od osnovne šole je bil navdušen filatelist, z vso vnemo je nadaljeval ta žlahtni hobi po upokojitvi na Ptuju. S svojimi zbirkami je sodeloval na mnogih razstavah na Ptuju in na razstavah Filatelistične zveze Slovenije. V letih 1995-2008 je bil predsednik Filatelističnega društva Ptuj.
Prof. dr. Božidar je bil vseskozi aktiven družbenopolitični delavec, nazadnje član Združenja borcev za vrednote NOB in član Kluba brigadirjev Ptuj, saj je bil kot študent na štirih mladinskih delovnih akcijah od izgradnje proge Šamac-Sarajevo do izgradnje študentskega naselja v Ljubljani.
Prof. dr. Božidar je nosilec številnih državnih in društvenih priznanj. Preveč jih je, da bi jih naštevali. Zaslužil si jih je. Tako kot si je zaslužil z vsem spoštovanjem, da smo se mu ob slovesu poklonili s slovensko zastavo ter borčevskim in brigadirskim praporom.
Stanko Lepej
torek • 15. novembra 2016
Ljudje in dogodki
TEDNIK 17
Ormož • Boštjan Kosec, kandidat za inovativnega mladega kmeta 2016
S skupnim trženjem senene ekogovedine do preboja
Med kandidati za inovativnega mladega kmeta 2016 je Boštjan Kosec iz Malega Brebrovnika pri Ormožu, ki je skupaj z družino in svojim pristopom ter idejami v 10 letih povprečno kmetijo iz Prlekije razvil v eno najperspektivnejših ekoloških živinorejskih kmetij na Štajerskem. Največji preboj mu je uspel s skupnim trženjem mlade ekološke govedine.
Na kmetiji Kosec, kjer skupaj z družino gospodari 33-letni Boštjan Kosec, po izobrazbi univerzitetni diplomirani gospodarski inženir, so se pred desetimi leti odločili, da se iz konvencional-nega preusmerijo v ekološko kmetovanje. Koščeva kmetija, ki v dolini Malega Brebrovnika pri Ormožu obsega že 48,74 hektarja, od tega 45 hektarjev ograjenih pašnikov, je bila nekdaj tipično govedorejska. Izkušnje z govedorejo iz mlečne proizvodnje in pašništva, s katerimi se je več dve desetletji ukvarjal oče Jožef Kosec, je mladi prevzemnik kmetije Boštjan prenesel na rejo
Velik preboj mu je uspel s skupnim trženjem senene mlade ekogovedine (gre za meso ekološke prireje brez silaže). Kmetija se je namreč pri tem povezala s sosednjo ekološko kmetijo Za-dravec. »Razlog za skupno promocijo je v kapaciteti obeh kmetij in stalni ponudbi sveže mlade ekološke govedine na trgu. V letu 2015 sta obe kmetiji na trg plasirali meso 22 mladih živali, kar je skoraj dve živali na mesec, kar trenutno presega kapacitete ene kmetije, zaradi tega sta se kmetiji odločili za skupno promocijo,« razloži gospodar Kosec. Prodajo mesa sta obe kmetiji od leta 2010 do lanskega leta povečali za pri-
Foto: Osebni arhiv
Koščeva kmetija, ki leži v dolini Malega Brebrovnika pri Ormožu, obsega že skoraj 49 hektarjev. Boštjan Kosec je tudi inštruktor jahanja.
bližno 1,5-krat, samo v lanskem letu sta prodali štiri tone mesa in s tem ustvarili 36.000 evrov prihodkov.
Stranke iščejo z osebnim kontaktom znancev in na raznih prireditvah ali tržnicah. Imajo tudi svojo spletno stran in vsako leto organizirajo dneve odprtih vrat. Redni kupci prihajajo tudi od daleč - celo iz Žirovnice na Gorenjskem, med rednimi strankami so tudi šole.
Koščeva kmetija ima v ponudbi še koruzo, piro in pšenico,
domači ekološki jabolčni kis in ekološko moko iz domačih žit.
Priložnost našel tudi v semenarjenju avtohotnih sort pšenice
Inovativnost kmetije se poleg prodaje in trženja kaže tudi v prireji in proizvodnji ter mehanizaciji. Posebnost kmetije je namreč vključitev njiv v pašne komplekse ter opustitev oranja,
Videm • Martinovanje na Pobrežju
Vina ne bo smelo zmanjkati
Krajevna skupnost (KS) Pobrežje je v vaškem domu pripravila deveto martinovanje, ob tej priložnosti pa so tudi izbrali novega kletarja in njegovega pomočnika.
Kletne prostore pobreškega vaškega doma, ki jih pogosto poplavi, so pred leti preuredili v vinsko klet. Predsednik KS Pobrežje Ivan Fridauer pojasnjuje: »Prvih nekaj let smo samo zbirali vino vaščanov, pred štirimi leti pa smo kletarji začeli negovati brajde ob Kočarjevi domačiji.« Letos je mraz pridelek nekoliko zmanjšal, a se je skupaj z vinom, ki so ga prinesli vaščani, vseeno nabrala lepa količina ...
Na Pobrežju vsako leto izvolijo novega kletarja in podkletarja. Ti
funkciji sta do nedavnega opravljala Ivan Šimenko in Štefan To-polovec, novi kletar pa je postal Ivan Gojkošek, ki si je za pomočnika izbral Edija Kodermana. Januarja bosta organizirala pretok vina, maja ali junija Kletarjev pohod, vsak četrtek pa bosta vrata vinske kleti odprla tudi obiskovalcem. Fridauer pravi, da bosta pri točenju vina neodvisna: »Vendar pa mora vino zdržati vse leto; ne sme ga zmanjkati!«
Pri organizaciji martinova-nja je pomagalo Društvo žensk
Pobrežje, nastopili so Štajerski frajtonarji iz Kulturnega društva Valentina Žumra Hajdoše in ljudski godci iz Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Zbrane so nagovorili župan Vidma Friderik Bračič, ptujska vinska kraljica Urška Repič in (zdaj že nekdanji) princ karnevala Rajko Jurgec oz. Bertold Dra-neški, blagoslov mošta je opravil pater Janez Ferlež iz župnije svetega Vida pri Ptuju, prireditev pa je vodil Marjan Nahberger.
Eva Milošič
Z mladim vinom so nazdravili (z leve): novi pobreški podkletar Edi Koderman, ptujska vinska kraljica Urška Repič in novi kletar Ivan Gojkošek.
s čimer v zgornjih plasteh zemlje ohranijo čim več humusa in hranil. Lani se je odločil, da bo začel kmetovati v čim večji meri z avtohtonimi in tradicionalnimi kmetijskimi rastlinami, kjer pa je naletel na težavo: »Pri sestavi kolobarja ni bilo težav pri zagotavljanju semena za koruzo, ajdo, lucerno. Večji problemi so se pojavili pri črni detelji, kjer je seme dobavljivo, ampak v manjših količinah. Ni pa bilo na trgu avtohtonega semena za katerokoli ozimno žito.« Zato se je začel ukvarjati še s semenarjenjem treh avtohtonih sort pšenice.
O razvoju kmetije Kosec pa pričajo tudi investicije in inovacije. V zadnjem desetletju je namreč
investiral v pašno ograjo, postavil nov hlev za prosto rejo goveda in konjev, ki ga je načrtoval sam, ter izvedel več strojnih izboljšav na kmetijski mehanizaciji, kot je predelava trosilnika na elektro motor, montaža čelne strižne kosilnice na teleskopski nakladalnik
ter mobilna sušilnica za okrogle bale. »Kmetija je naš življenjski slog,« zaključi mladi gospodar in oče treh otrok, sicer tudi inštruktor jahanja. Poleg izobraževanja tako na kmetiji ponujajo tudi jahanje in vožnjo s kočijo.
Monika Levanič
Za Boštjanovo idejo lahko glasujete tako, da na face-book strani https://www.facebook.com/zvezaspm/ všeč-kate video Boštjana Kosca.
A časa ni več veliko. Zveza slovenske podeželske mladine in kmetijsko-gozdarska zbornica KGZS bo namreč letošnjega inovativnega mladega kmeta oz. kmetico izbrala v petek, 18. novembra, v Ljubljani.
Zavrč • Martinovanje spet zaživelo
Veselo tudi v Zavrču
Martinovanje je v Zavrču skoraj zamrlo, pa so ga pred dvema letoma znova obudili. Letošnjo prireditev je dež sicer prestavil izpred občinske stavbe v dvorano, pokvariti pa je ni mogel.
Martinovanje je občina Zavrč pripravila v sodelovanju z Društvom gospodinj občine Zavrč, Turističnim društvom Zavrč, Prostovoljnim gasilskim društvom Zavrč in preostalimi društvi, ki delujejo v občini. Podžupan Janko Lorbek je pojasnil, da so prireditev želeli izvesti na prostem: »Sod vina smo nameravali pripeljati s
konjsko vprego, pa nam jo je vreme malo zagodlo.« Kljub temu je zagotovil, da martinovanje tudi prihodnje leto gotovo bo.
Zbrane je nagovoril predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Dušan Rojko, zapele so ljudske pevke Zavrč in skupina Trta. Goričak je obiskal sam sveti Martin s škofovsko delegacijo; da
bi blagoslov bolj zalegel, sta jo sestavljala kar dva škofa. Za botra letošnjega vinskega letnika so imenovali podžupana Lorbka, pri molitvi za mošteka vsemogočnega pa je pomagala tudi direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Mlado vino so poskusili ob martinovi večerji.
Eva Milošič
V Zavrču imajo dva podžupana, zato sta tudi škofa prišla kar dva .
Foto: EM
Foto: EM
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 15. novembra 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima je napovedala svoj prihod
Za nami je teden, ki je tudi v nižine prinesel sneg, pa tudi nizke temperature. V zadnjih petih, šestih letih nismo navajeni, da se zima začne pred novim letom, zato so vrtovi še polni. Mnogi me zdaj kličejo, kako naprej. Kaj narediti z endivijo, ali je treba pospraviti korenček ...?
Kaj zdaj na vrtu
Glede na to, da vreme tudi v naslednjih dneh še ne bo ugodno, se mnogi sprašujejo, kako se lotiti spravila, da bo čim več poletnega dela ostalo in končalo v naših loncih, skledah, na krožnikih.
Najprej - upam, da vas je večina to že naredila - je seveda treba pospraviti letne sorte solate. Nekoliko več zdržijo meh-kolistne sorte, a za solate je zdaj že kar naporno preživljati mrzle noči. Res pa je, da imajo zdaj še več koristnih snovi za vas, kakor so jih imele jeseni. Seveda pomaga prekrivanje z agrokopreno, a ne pretiravati z njeno debelino. Mnogi me namreč sprašujejo, ali jo lahko preganejo trikrat, štirikrat. Ne gre, ker ji potem vzamete preveč svetlobe. Ze tako je za nami kar nekaj mračnih, oblačnih dni, dan pa se je že skrčil na minimum, pa še se krajša. Svetloba je za rastline osnovnega pomena, da potem sintetizirajo koristne sestavine tudi za nas.
Le redko kdo pomisli, da bi prekrival dvakrat, a je tako prekrivanje najučinkovitejše. Najprej prekrijemo z agrokopreno, nato pa preko vsega naredimo še lok in prekrijemo še enkrat. Namesto lokov lahko med rastline položite zabojčke in tako dosežete ta zračni mehur med rastlinami in samo kopreno. Vedno znova se namreč pozablja, mnogi pa ne vedo, agrokoprena ni tista, ki greje rastline. Izolator je sam zrak, zato je treba ustvariti ta zračni balon. Enako velja v rastlinjakih. Dodatno prekrivanje v rastlinjakih z loki ali najprej plosko, potem pa loki, lahko bistveno podaljša življenjsko dobo vrtnin pri nizkih temperaturah.
Loki so dobri še iz enega razloga. Pogosto slišim, da ljudje ne želijo prekrivati solate (in endivi-je) z agrokopreno, ker poškoduje listne robove rastlin. Agroko-prena ne poškoduje ničesar. Ta pojav je samo dokaz, da imam prav. Na stiku lista, koprene in zunanjega okolja seveda ni zraka. Tam je temperatura.
Druga pomoč so pripravki z izvlečki morskih alg ali aminokislin, ti vsi rastlini dvignejo energijo oz. ji pomagajo premagovati stresne situacije. Zato svetujem, da vsaj enkrat na teden izkoristite dan, ko je nekaj več sonca in je suho, da rastline odkrijete in poškropite z omenjenimi pripravki. Doma si lahko pripravite čaj iz cvetov in listov baldrijana.
Kako prenašata
•g • v •
mraz radie in endivija
Endivije in radiča je na vrtovih še veliko. Endivijo pojejte takoj za solato, saj ji dolgo v zimo ne morete podaljševati življenja, če bo še hladno. O radičih sem sicer že večkrat pisala, a zdaj, ko je situacija taka, je verjetno najprimerneje, da ponovimo še enkrat.
Radiče razdelimo najprej na prezimne in letne (neprezimne) sorte. Prezimne sorte, kot so verona, tržaški solatnih, treviški, katalonski in najnovejši solkanski, se zdaj očistijo, odstranimo vse poškodovane, obolele liste. To naredite z nožem, da bodo rane čim manjše. Tudi vse zdrave, večje liste lahko porežete. Ti so seveda odlični v solati s toplim krompirjem, jajčki in celo ocvirki ali slanino. Nato po želji rastline tudi ogrnete z zemljo, tako da srce gleda iz nje. Pogumnejši ga
SETVENI KOLEDAR	s	Ob navedenem času je primerno za sadje in zelenjavo 1 s plodovi.		□	Ob navedenem času je primemo za podzemne pridelke.
NOVEMBER			LISTOPAD		2016
TOREK dan spomina na mrtve J Vsi sveti		«	PETEK 1 § Roiran	C	
SREDA 2 Dušanka		m	SOBOTA 19 Elizabeta		n
ČETRTEK 3 Silva		41	NEDELJA 20		
PETEK «.0.' H^H 4 EJ			PONEDELJEK 10.31 ■■ 21		
SOBOTA BV 5 Zahar HaJ			99 El ¿¿ Cilka Ld		
NEDELJA (} Lenart	14.35		SREDA d ari Rudo 23 K|emen	Ifa Maistra 20.42	
PONEDELJEK 7 Engelheft	20.51	s	ČETRTEK 24-jane*		
=JJ RH Q Bogomir			PETEK 25 Kata""a		
«0, y Teodor			SOBOTA OMI 26 Konrad		
ČETRTEK JPHB 10 An<irej			NEDELJA pfva adve 27 «s»		E
PETEK 02.45 1 Martin			PONEDELJEK 28 jakob	11.46	m
SOBOTA 12 ^		a	TOREK 29 Radiv°j	m.©	n
Í-E3EUA UJ.Ä 1MB 13 Stanislav			SREOA 30 Andre«		
14; Nikotaj	14.52 ©	□			
TOREK 15 PoWe	0243				
SREDA 16 jwica					
17 G«*«"					
Foto: Miša Pušenjak
Med radiči najbolje prenašajo mraz tisti z rdečimi listi.
Ob navedenem času je primemo za cvetje.
Ob navedenem času je primemo za listnate rastline.
Počitek zaradi mrka
Vir: KZ Ptuj
seveda lahko izkopljete in daste silit, kdor se te stare umetnosti še spomni.
Pri letnih sortah radiča je situacija taka - najslabše nizke temperature prenašajo sladkorni ra-diči, štrucarji, kot jim rečete. Te je treba pojesti takoj za endivijo. Nekoliko bolje prenašajo mraz zelenolistne okrogle sorte v tipu palla bianca, kot je na primer bianca invernale. Tem zdaj še ni sile, ne bodo pa prenesli veliko skokov temperatur, menjave toplih in hladnih obdobij. Torej te pospravimo za štrucarji. Največ nizkih temperatur pa prenesejo rdečelistni, glavnati letni radiči v tipu palla rossa. Pa še tukaj je nekaj razlike. Kot ste opazili, se običajno pri nakupu semenskih vrečic ob imenu palla rossa pojavljajo še številke. O njih sem že pisala, nizke pomenijo zgodnejše sorte, visoke poznejše. Slednje, torej poznejše sorte, tudi bolje prenašajo mraz. Zdaj za te sorte še ni nobene nevarnosti, saj prenesejo zelo veliko. Vem, da je prijetneje, če je vsak dan v skledi nekaj drugega. A preko narave ne moremo in mraz seveda je sovražnik letnih vrtnin. Zato se je treba držati tega vrstnega reda spravila solatnic z vrta.
Rastlinjaki lahko rešijo kar nekaj težav
Tisti, ki imate rastlinjak, ste veliko na boljšem. Vse letne sorte radiča, tiste, ki so že primerne za spravilo ali tiste, ki še niso dozorele, lahko brez težav presadite v rastlinjak. izkopljite jih in poskusite obdržati čim več zemlje na koreninah. Z zabojčki ali košarami jih prenesite v rastlinjak in jih tam posadite. Kar dolgo bodo ostali zdravi in pogosto jih boste, kljub temu da gre za letne sorte, lahko rezali do pomladi.
Seveda lahko to naredite samo, če imate v njem dovolj prostora, če v njem ni več paradižnika in paprike. Mnogim se zdi nekaj posebnega in odličnega, če imajo paradižnik in papriko do konca leta. A s tem izgubljate vse
lenjavne jedi z njimi, vsaj zame, okusnejše kakor tiste z zeljem. Seveda pa jih je dokaj težko jesti surove. Verjetno vsi veste, da sta listnati in brstični ohrovt prezi-mni vrtnin, ki vam bosta celo zimo zagotavljala tiste snovi, ki dvigujejo odpornost in zdravje naših teles. Glavnati ohrovt sicer povsem prezimno trden ni, a zaradi svojih nagubanih listov, v katerih zrak pomeni izolacijo, prenese veliko mraza in se z njimi še ne ubadajte. Samo eno opozorilo. Pri nas se je zelo razpaslo, da se brstičnemu ohrovtu trgajo listi. Tega seveda ne delamo. Ravno od mraza poveše-ni listi so tisti, ki varujejo brste predvsem pred zatekanjem vode vanje in s tem pred pokanjem in zmrzovanjem. Lahko jih priveže-te ob oporo, ni pa nujno.
Še korenovke
Med korenovkami je najbolj občutljiva rdeča pesa, to pospravite najprej. Za njo pride korenček. Slabo prezimi predvsem tisti, ki je že prevelik ali pa so listi že oboleli. Črna redkev in repa
bosta malo še počakala, seveda pa dolgo ne. Upam pa, da vsi veste, da peteršilj in pastinak prezimita in ju ne pulimo in shranjujemo na različne načine. Zelena je nekje na sredini. Veliki gomolji ne bodo prezimili, manjše pa ogrnete s slamo, listjem, senom, da ven gledajo samo konice listov in skoraj vedno na tak način prezi-mijo. Nekaj pa jih zamrznite in pozimi uporabljajte take.
Rada bi rekla, a se bojim, da bo težko, da korene pulimo v suhem, vetrovnem vremenu, ker se bodo tako bolje skladiščili. Bojim se, da po padavinah v minulem vikendu te priložnosti več ne bo.
Rastlinjak, tudi stare, pogosto opuščene tople grede, lahko odlično izkoristite tudi za skladiščenje korenovk. Zasipnice v rastlinjakih se odlično obnesejo, na podoben način pa jih lahko naredimo tudi v toplih gredah. Lahko samo upam, da bo vreme v naslednjem tednu nekoliko bolj suho, da boste ves svoj trud z vrta še lahko pospravili.
Miša Pušenjak
koristne sestavine, ki vam jih nudijo pozimi radič in tudi druge, prezimne vrtnine. Plodovke v takem kratkem dnevu, brez sonca v mrzlem in temnem seveda ne nudijo več ničesar zdravega. Odločitev je povsem in samo vaša, samo svetujem vam razmislek. Kaj je bolje: zdrava hrana, zaradi katere se na vrtu sploh trudite ali nekaj, kar vam sicer prinaša veselje, a nima velikega pomena za vaše zdravje.
Kapusnice so rastline hladnega dne
Res je, da kapusnice ne marajo vročega dela leta in se daleč najbolje počutijo v jeseni. A prav prezimno trdne, razen izjem, seveda niso. Še enkrat, ne pozabite, zadnjih pet let zime niso bile čisto ta prave, take, kot prejšnjih dvajset ali več.
Tudi med kapusnicami so izjeme. Najprej pospravimo brokoli, ki najbolj trpi, skoraj enako v težavah pa je že tudi cvetača. Pokrite sicer prenesejo nekaj več, a ne veliko. Nadzemna kolerabica prav tako dolgo več ne bo zdržala zunaj na prostem, če se vreme v kratkem ne bo obrnilo. Tiste z rdečimi gomolji prenesejo veliko več. Podobno velja pri sortah zelja, zdaj še niso v težavah. Moram pa omeniti za vse, ki boste še kisali, da so zdaj temperature prenizke in je treba zeljne glave nekje najprej ogreti. Temperatura mase pod 15 °C bo kisanje zavrla, ustavila ali pa se sploh ne bo začelo.
Rdečelistne sorte zelja prenesejo več mraza kakor tiste z zelenimi listi. A obojim še ni težko. Enako velja, da pozne sorte, hi-bridi, prenesejo več kakor zgodnje. Pa še nekaj sem danes že napisala, tudi zelja lahko presadite v rastlinjake in jih tam ohranite žive, sveže, s tem pa tudi bolj bogate s koristnimi snovmi kakor na prostem.
Potem pa imam še naše ohrov-te, ki so meni zelo ljube kapusni-ce. Manj so občutljivi kakor zelje, bolj so sladki, zato so vse ze-
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Zaščita žit pred pleveli v jesenskem času
Posevke žit (pšenico, ječmen, tritikalo, rž) pleveli močneje ogrožajo že v začetnih razvojnih stadijih. Ker pleveli za rast in razvoj potrebujejo manj toplote, lahko vzniknejo tudi, ko so temperature sorazmerno nizke, kar jim omogoča, da se razvijajo hitreje kot gojena žita. Mile zime omogočajo plevelom, da se razvijajo tudi pozimi, kar spomladi privede k še večji zapleveljenosti in močnejši konkurenci posevku.
Za uspešno varstvo žit pred pleveli je zato ključnega pomena, da je opravljeno dovolj zgodaj, to je v času, ko pleveli še ne konkurirajo gojenim rastlinam. Žitu, pri katerem bomo opravili pravočasno in ustrezno varstvo pred pleveli, bomo s tem omogočili dobro razraščanje, kar pomembno vpliva tudi na končni pridelek. Če torej jeseni obstaja možnost za zatiranje plevelov v žitih, potem je to priložnost treba vsekakor izkoristiti. Koristnost zatiranja plevelov v jesenskem času pride do izraza še posebno na težkih tleh, ki so spomladi, v času zatiranja plevelov, še zelo razmočena in velikokrat neprehodna za kmetijsko mehanizacijo.
Nekaj najprimernejših herbicidov za uporabo v žitih jeseni:
Trinity 2 l/ Ha deluje dobro na ozkolistne plevele, kamilico in divjo mačeho
Boxer 2,5 l/ha + Logran 20 WG 0,25 l Ha (ni dovoljen na najožjih vodovarstvenih območjih)
StompAqua 2,9 l/ah
Axial one 1-1,3 l/ ha (ko je posevek zapleveljen z ljuljko)
Enoletni travni pleveli naj bodo na stopnji kalitve, širokoli-stni pa naj imajo od 2-4 do največ 6 listov.
Prednosti:
•	nekatere raziskave kažejo, da je lahko ob jesenski uporabi herbicidov v žitih zaradi hitre izločitve plevelov 8 do 12 % večji pridelek;
•	bistveno učinkovitejše delovanje na najširši spekter plevelov;
•	delovanje tako na kaleče kot na že vznikle plevele,
•	zgodaj odstranjena konkurenca plevelov, kar omogoča nemoteno razraščanje in razvoj žit,
•	kmetovalci imajo v spomladanski konici več časa za druga opravila.
Edina slabost je, da so herbicidi nekoliko dražji. Za resne pridelovalce žit je jesenska uporaba herbicidov osnova zatiranja plevelov v žitih. Zato bi morali pridelovalci izkoristiti vsako priložnost za škropljenje, ki se ponudi v jesenskem času, da bodo pleveli v žitih le skrb preteklega leta.
Ivan Brodnjak
Foto: Ivan Brodnjak
torek • 15. novembra 2016
Na sceni
Štajerski TCDNIK 19
S slovenskih glasbenih odrov
IZSTEKANI 10, Sounds of Slovenia / 6. 12. 2016 / Kino Šiška
Tudi ob izteku letošnjega leta nas v KINU ŠIŠKA čaka tradicionalna prireditev IZŠTEKANIH 10. Naslov tokratne izvedbe je SOUNDS OF SLOVENIA. Letos bo nastopilo prek dvajset vrhunskih slovenskih instru-mentalistov in ravno toliko vidnih slovenskih vokalnih solistov. V prenovljenih, okrepljenih, nenavadnih, nepričakovanih, skratka maksimalno izštekanih izvedbah boste slišali številne znane slovenske skladbe zadnjih let. Pod umetniškim vodstvom multiinstrumentalista in komponista Janeza Dovča so se zbrali vidni glasbeniki: basist Jani Hace, kitarist Robi Pikl in bobnar Sergej Randjelovic (vsi člani Elevators in mnogih drugih zasedb), mutipraktik Boštjan Gombač, tubist Goran Krmac, vsestranski Klemen Kotar, sekcija pihal in trobil, godalca Barja Drnovšek in Bojan Cvetrežnik iz Simboličnega orkestra, legendarni tolkalec Nino Mureškič, članice in člani skupine Jarara-
Matevž laliMSSHamO
ja... in mnogi drugi, seznam še zdaleč ni končan.
Pred mikrofonom se bodo zvrstili Rudi Bučar, Matevž Šalehar - Hamo, Maja Pi-hler - Bilbi, Eva Hren, Vesna Zornik iz Katalene, Ana Bezjak, Metod Banko, Nika Perunovic iz Patetica, ženska vokalna skupina Katice, Bort Ross, Saša Vipotnik iz skupine Neomi, Brina Vogelnik, Aleš Hadalin, Nejc Sajovic in Jaša Hedžet, Uroš Buh, Jan Tomšič in še kdo. In repertoar? Organizatorji pravijo, da ta naj za zdaj ostane še skrivnost, izdali so le to, da bo sestavljen iz skladb
sodelujočih pevcev, da jih
je bilo veliko izglasovanih za Popevko tedna na Valu 202 in da jih vsekakor zelo dobro poznate. No, v prenovljenih, posebej za Izštekanih 10
pripravljenih verzijah seveda še ne .
NEISHA - Vrhovi
Kot smo v naši rubriki pred časom že pisali se je po nekoliko daljšem premoru z novo skladbo Vrhovi na domačo glasbeno sceno vrnila Neisha. V teh dneh pa je skladba Vrhovi dobila tudi

m m. mm
ORFEJCKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	KATJA - Se spomniš
2.	TANJA ŽAGAR - Nina nana
3.	SKUPINA KVARTA - Polepšaj mi ta dan
NARODNA
1.	POSKOČNI MUZIKANTI - Hej, hej, hej
2.	ANSAMBEL PLUS - Rdeča šminka
3.	VERA IN ORIGINALI - Zame si premlad
X...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:_
Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
Priporočamo v branje... Gillian Flynn:
Temina
Tokrat nas je k branju pritegnila kriminalka Temina ene novejših ustvarjalk tovrstne književnosti, ki smo jo v slovenščini spoznali leta 2014 z romanom Ni je več.
Kaj je videla sedemletna Libby tisto noč pred 25 leti, preden je zbežala v noč? Zaradi njenega pričanja je njen brat še zmeraj v zaporu, Libby pa je postala zagrenjena osamljena ženska. Tedaj v njeno življenje pridejo člani Ubijalskega kluba - ljudje, ki jim je hobi raziskovanje ne povsem pojasnjenih umorov iz preteklosti. In nekateri od njih so prepričani, da sedemletna deklica ni pravilno razumela dogajanja tisto noč, ko so bili umorjeni njena mama in sestrici. S svojimi vprašanji in trditvami tudi v Libby zasejejo dvom o njeni prepričanosti, kaj se je takrat res zgodilo.
Kriminalka Temina (napisana leta 2009) je v Veliki Britaniji osvojila nagrado črno pero za najboljšo grozljivko. Upravičeno!
Ocena: 5.
Le
s t v i
TOMYEX- LITTLE IV
ca R
1.SHOUT OUT;
2.	HUMAN - RAG'N'BONE MAN
3.	SAY YOU WON'T LET GO - JAMES ARTHUF
4.	LOSE CONTROL - MATT SIMONS
5.	THE GREATEST - SIA feat. KENDRICK LAMAR
6.	STARBOY - WEEKND feat DAFT PUNK
7.	LET ME LOVE YOU - DJ SNAKE feat. JUSTIN BIEBER
ENDRICK
8.	DON'T WANNA KNOW - MAROON 5 feat. LAMAR
9.	DON'T YOU KNOW - KUNGS feat. JAMI COMMONS
10.	24K MAGIC - BRUNO MARS
11.	WOULD I LIE TO YOU - DAVID GUETT WILLIS
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak
Filmoljub
Cineplexx in Kolosej Maribor
svoj videospot pod katerega se je podpisal Gašper Pinta-rič. Spot je sestavljen iz dveh delov, ki se med seboj mojstrsko prepletata. V začetku nas slika popelje v Neishin novi studio, ki ima močan prizvok domačnosti, saj ga je uredila na podstrehi svojega stanovanja. Tam spot prikaže izvajalko z njeno skupino, kako v soju lampijončkov izvaja skladbo. Drugi del spota, ki so ga posneli v Trstu, pa naslika srce zgodbe o kateri govori skladba in zagledamo dekle iz pesmi, ki se spominja izletov z nesojenim ljubimcem. Vsa zasanjana tava po ulicah, brede po morju in upa, da jo bo prav on še kdaj odpeljal tja, »kjer vrhovi se dotikajo neba«. Zaradi premišljene scenografije je bila Neisha v drugem delu spota oblečena v lepa a lahkotna oblačila iz samih tančic, ki pa je niso ščitila pred hladno primorsko burjo. Snemanje je zato zaključila z vročo kopeljo in kozarcem terana. Vrhovi napovedujejo, da bo kmalu dokončan tudi novi album, ki bo, tako kot skladba sama, zrel glasbeni izraz Neishe. Novi album lahko pričakujemo v začetku naslednjega leta.
Janko Bezjak
Klub
.....
v
■ . ••••

Foto: splet
Vsebina: V odročnem mestu ob čilski obali Tihega oceana stoji hiša, kjer stanuje skupina ostarelih moških z nuno oskrbnico. Gre za ostarele duhovnike, ki jih je katoliška Cerkev odložila oz. skrila nekam bogu za hrbtom, saj so vsi po vrsti pedofili. Ko jim Cerkev pošlje najnovejšega člana, za njim pride tudi ena od njegovih žrtev, ki grozi, da bo meščanom povedala, kdo v resnici živi v tej samotni hiši. Stvari se še bolj zapletejo, ko Cerkev nato pošlje preiskovalca, da bi ocenil resnost razmer za javno podobo Cerkve in po potrebi hišo zaprl. Položaj se zaostri do te mere, da so prebivalci doma za ostarele pedofile primorani narediti vse, da bi obdržali svoj status quo. Kako daleč bodo šli in koliko bodo pri tem upoštevali Jezusa?
Pedofilija v krogih Cerkve je ena izmed tistih 'hvaležnih' tem, ki vsak film samodejno naredijo takoj vreden medijske pozornosti in tudi seveda ogleda. Čilski Klub je posnet minimalno, s sprano, skoraj umazano sliko, ki odlično odraža vzdušje depresivnosti starosti po zavoženem življenju. Hoja po robu norosti je prikazana kruto in neusmiljeno, kajti glavni junaki živijo samo še iz dneva v dan in čakajo, čakajo, čakajo ... naslednji dan, za katerega upajo, da ga bodo še živeli. Kajti ne glede na to, kakšno ne-življenje živijo, vseeno hočejo živeti. Ta močna želja po življenju in preživetju je v svoji osnovi izrazito darvinistična. Do te mere, da se človek kot humanizirano bitje zreducira na žival brez morale, ki v danih okoliščinah naredi vse, prav vse, da bi lahko živel še kakšno leto, mesec, dan dlje, pa četudi je življenje, za katerega se bori, oropano vsakršne človeške dostojanstvenosti. Ta brezkompromisnost želje po preživetju je tista prelomna točka, na kateri pade vsa človeška morala in etika, najprej pa tista od Cerkve in Jezusa. Ne glede na to, ali si duhovnik ali ateist, vsak človek bo proti koncu življenja storil vse za še en dan življenja. Morala, ki na tej točki pade, pade toliko bolj, če gre za cerkveno moralo. Odstopanja in nasprotja so zaradi tega toliko večja in kričeča in dovolj mlademu človeku seveda vzbujajo gnus. Glavni junaki namreč ne gojijo več iluzij, da so kakorkoli poduhovljena bitja. Zreducirana na urbani darvinizem pozabijo na Boga in kri, s katero morajo plačati podaljšanje bednega obstoja, pač sperejo z rok in pozabijo nanjo. Toda cerkveni preiskovalec, ki je kljub svojemu 'zločinskemu' značaju pravzaprav zlobnež filma, je v resnici najbolj poduhovljen človek, ki najbolj iskreno veruje v Jezusa in sledi njegovim naukom. Toda da v red spravi poživinjene starce, mora žal igrati še hujšo politično igro od njih. Cilj opravičuje sredstva, toda sredstva skazijo vrednote cilja. Nihče v tej igri ne more ostati čist. Režija je izjemno realistična, toda z občasnimi poustvaritvami slavnih verskih del, recimo Zadnje večerje, kamera pa je večinoma zgolj nevidno oko v prostoru, polnem izjemnih igralcev, ki premorejo tako naravno igro, da imamo občutek, da sploh niso igralci, ampak naturščiki, pobrani z ulice.
Matej Frece
El Club
Igrajo: Alfredo Castro, Roberto Farías, Antonia Zegers, Jaime Vadell, Alejandro Goic, Alejandro Sieveking, Marcelo Alonso, José Soza, Francisco Reyes Režija: Pablo Larraín
Scenarij: Guillermo Calderón, Daniel Villalobos, Pablo
Larraín
Žanr: drama
Dolžina: 97 minut
Leto: 2015
Država: Čile
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 15. novembra 2Q16
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—1	NEDELJA	PONEDELJEK
pečene kašnate	fižolova mineštra s	cvetačna juha, kislo	juha, ribji polpeti,	juha, polnjen krompir	juha, dunajski	prežganka, lazanja
klobase, dušena	prekajeno klobaso,	zelje, ajdovi žganci,	špinača, pire, sadni	z mletim mesom,	zrezek (telečji), riž,	z mesom, kislo zelje
kisla repa, jabolčna	polnozrnat kruh,	suho meso (puranji	kolač	endivija, sadna	motovilec, krtina	s fižolo v solati,
pita	orehove rezine	file, vratovina, svinjska riba...), buhtlji		solata		mandarina
Mesni zavitek 4
•V . ' . ■ ' ■
sifjr v ■1

V-'J?
Sestavine: vlečeno testo, 500 g mletega mesa, 1 čebula, 1 žlica paradižnikove mezge, sol, začimbe po okusu, 350 g ribanega sira, 1 razžvrkljano jajce, 1 žlica kisle smetane.
Čebulo prepražimo na vroči maščobi, da postekleni. Dodamo mleto meso in ga pražimo nekaj minut. Solimo in začinimo po okusu (origano, poper, mlet česen ...). Dodamo paradižnikovo mezgo in dobro premešamo. Meso pražimo toliko časa, da tekočina povre. Odstavimo. Vlečeno testo (kupljeno ali doma narejeno) premažemo z mesnim nadevom, čez to pa potrosimo nariban sir. Zvijemo in položimo na pekač, prekrit s papirjem za peko, v obliki spirale. Zavitek premažemo z jajcem, razžvrkljanim s kislo smetano. Pečemo pri 200 stopinjah približno 40 minut. (Namig: za nadev lahko uporabimo tudi ostanke pečenke!)
Krtina
Sestavine: biskvit: 100 g margarine, 120 g sladkorja, 2 jajci, 150 g moke, 1/2 vrečke pecilnega praška, 2 žlici kakava, ščep soli, 75 ml mleka; krema: 600 ml sladke smetane za stepanje, 3 zavitki krem-fixa, 120 g sladkorja v prahu, zavitek vanilijinega sladkorja, 70 g čokoladnih mrvic, 8 manjših banan.
Margarino in sladkor penasto umešamo, nato vmešamo še jajca. Dodamo moko, pecilni prašek, kakav in sol, nazadnje mleko. Zamešamo v gladko maso. Pečemo v okroglem modelu (26 cm), pokritem s papirjem za peko, pri 160 stopinjah Celzija. Hladnemu biskvitu z žlico previdno izdolbemo sredino, da ostane ob robu in po dnu približno 2 cm debela plast. Izdolbeno sredino zdrobimo v drobtinice. Banane razporedimo v krogih po biskvitu. Smetano stepemo s kremfixom in jo podevamo po bananah v obliki kupole. Prekrijemo jo z biskvitnimi drobtinami; narahlo jih pritiskamo z rokami, da dobimo kup (kakršnega naredi krt na vrtu). Pecivo naj nekaj ur počiva v hladilniku (najboljše čez noč).
AMZS • Test celoletnih in zimskih pnevmatik
Le primerne pnevmatike zagotavljajo varno vožnjo
Tudi tokrat so na AMZS preverili lastnosti 28 zimskih pnevmatik v dveh dimenzijah in sedem celoletnih pnevmatik. Rezultati AMZS testa tako celoletnih kot zimskih pnevmatik so zelo zanimivi.
A preden podrobneje pogledamo rezultate AMZS testa pnevmatik, se po-mudimo še malce pri dimenzijah pnevmatik in pri dejstvu, zakaj testa določene dimenzije pnevmatik ni mogoče kar enostavno posplošiti za vse dimenzije pnevmatik. Pnevmatike se razlikujejo v treh dimenzijah. Prva je širina pnevmatik, ki je opredeljena v milimetrih in je prva navedena v oznaki dimenzije pnevmatike. Oznaka 185 tako pomeni, da je pnevmatika široka 185 mm. Različna velikost - širina - posameznih delov pnevmatike pa seveda vpliva na njene lastnosti, saj ima pnevmatika z ožjimi bloki drugačne
lastnosti kot pnevmatika s širšimi bloki. Druga razlika v dimenziji je v preseku pnevmatike. Tega označuje razmerje med višino in širino pnevmatike, označuje pa se ga v odstotkih. Običajni presek pnevmatik je 80, kar pomeni, da je bok pnevmatike visok 80 odstotkov širine pnevmatike. Presek pnevmatike opredeljuje druga številka v oznaki: na primer 185/65. Tretja oznaka je seveda premer odprtine pnevmatike in se meri v palcih (po starem v colah - 2,54 cm). Oznaka 15 palcev pomeni, da ima pnevmatika odprtino 15 palcev in da jo lahko namestimo zgolj na platišča s premerom 15 palcev.
Na AMZS so letos preverili 28 zimskih pnevmatik dveh dimenzij. Med preverjenimi pnevmatikami ni pnevmatik nekaterih uveljavljenih znamk, kot so Continental, Sava, Semperit, Fulda. Razlog je zelo preprost, ker na AMZS testu preverjajo samo pnevmatike, ki jih lahko kupimo v redni prodaji - in zato še niso mogli preveriti njihovih lastnosti.
V dimenziji 185/65 R 15 hitrostnega razreda T (do 190 km/h) so preverili 15 pnevmatik vseh cenovnih razredov, vendar pa so vse morale imeti najmanj oznako C za oprijem na mokrem. Pnevmatike so preverili na avtomobilu Renault clio.
Izmed 15 testiranih pnevmatik sta le dve dobili skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo, enajst jih je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, dve pnevmatiki pa sta dobili oceno slabo in nista priporočljivi.
Med 13 testiranimi pnevmatikami dimenzije 225/45 R 17 hitrostnega razreda H (do 210 km/h) z oznako za oprijem na mokrem najmanj C - test so opravili s volkswagnom golfom GTI - je le ena pnevmatika dobila oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. To je Dunlopova pnevmatika winter sport 5, ki se je izkazala s svojo uravnoteženostjo pri vseh
ZIMSKE PNEVMATIKE DIMENZIJE 1BS/B5 R15 T (do 190 km/h)

Kleber alp HP2
¡Hrup v potniški kabini I Zunanja glasnost
PRIPOROČILO AMZS
Legerda ocenjevanja na 9. strani
*** *** *■
zelo	zelo
priporočljivo priporočljivo priporočljivo priporočljivo priporočljivo priporočljivo priporočljivo prlpoi
priporočljivo priporočljivo pripoi
priporočljivo prlpoi
teiena pnevma- težena pnevma- z dobrimi tika z najmanjšo tiVa z najmanjšo lastnostmi na obrabo ¡n z suhi cesti, pa zelo dobrimi tudi pa ledu lastnostmi na lastnostmi «a o laž-je slabosti mokri cesti, na suhi cesti in na na makri cesti.
j ledu	I predvsem pil
vodljivosti
O lažje slabosti na moVrern. pa tudi rta snegu
majhna
snost
o-
o -
suN cesti in	na za lastnosti
na snegu, zelo	na suhi cesti
majhna poraba	O Ui?p slabosti
goriva. majhna	na mokrem,
glasnost	na snegu in o lažje slabosti na ledu. dokaj
na mokri cesti	glasna pnev-
in na ledu	matika
lotpare
umuujuiaiki v . lapuijsci ul*-	k
sr.egu	na za lastnosti	mokri cesti.	. ...
O ..izje slabosti na ledu. zelo	zelo dobra na	cesti, najtišja
na suni in na dobra na makri	snegu, dokaj	pnevmatika
mokri cesti, pa cesti in na	tiha pnevmatika	A slabosti na
tudi na ledu snegu, rna;hna	©slabosti na	mokrem. Se
obraba	suhi cesti. še	zlasti pri vodlji-
O lažje slabosti	zlasti pri vozn h	vesti in spiava-
na suni cesti	lastnostih, lažje	nju. lažje slabo-
slabosti na ledu	sti na snegu in
na za lastnosti
O vet t slabosti na suhi cesti, Še zlasti pri voznJi lastnostih, lažje slabosti
še zlasti pri zaviranju, nekaj slabosti tudi na ledu

¡ti. pa
t ud na snegu, zelo ma;hna obraba O večje slabosti na makri cesti. še zlasti pri zaviranju In vodljivosti, slabosti tudi na ledu
raM lasmostf"
o v ¿jI slabosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti in zaviranju, slabosti tudi na stili cesti in na ledu
priporočljivo priporočljivo
obraba, dobra na'.-.- cesti, pa Tudinasregr:
mokri cesti, ■ir zlasti pri vodgtusti in i ¡auiran|o. [ai|g slabost 1.1
lil i',".'II';'
pnevmatika I
poraba gori/a. i ilobraba, dobra na suhi
Oslaba na
še zlasn pri vodl|¡vtJSi¡. [ai|a
gu In ra ledu
ocenjevalnih lastnostih. Deset pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo, a vsaka izmed njih je to oceno dobila zaradi različnih slabosti.
Večina zimskih pnevmatik je torej tudi na tokratnem AMZS-testu dokazala primernost za vožnjo v vseh razmerah, ki jih pozimi lahko doživimo na cestah. A marsikdo se sprašuje, ali bi morda lahko nadomestil uporabo specializiranih pnevmatik, torej letnih poleti in zimskih pozimi, z univerzalnimi, celoletnimi. Na AMZS odgovarjajo: Lahko poletne čevlje uporabljate tudi pozimi? Lahko v lahkih čevljih hodite tudi pozimi, ko so ceste in pločniki zasneženi ali je na njih plundra?
Na tokratnem testu niso zgolj ugotavljali, kakšne so razlike med celoletnimi pnevmatikami, temveč so celoletne pnevmatike primerjali tako z letnimi kot z zimskimi pnevmatikami, da so ugotovili, kako se celoletne pnevmatike obnesejo poleti v veliki vročini in kako pozimi v snegu, ledu, nizkih temperaturah. Tako so celoletne pnevmatike na snegu, na ledu in na mokri cesti preskusili v enakih razmerah, kot preskušajo zimske pnevmatike, na suhi cesti pa v enakih razmerah, kot preskušajo letne pnevmatike, torej pri poletnih temperaturah. Za preskus so izbrali pnevmatike dimenzije 205/55 R 16 hitrostnega razreda V (do 240 km/h) - pnevmatike tega hitrostnega razreda naj bi imele boljše lastnosti na suhi cesti - prav lastnosti na suhi cesti pa so bile doslej ena od glavnih slabosti celoletnih pnevmatik. Rezultati so dokaj presenetljivi. Le dve pnevmatiki sta dobili oceno zadovoljivo oziroma priporočljivo.
Povzeto po AMZS
Foto: ZPS
torek • 15. novembra 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je Slovenija tudi rastlinsko zelo pestra dežela. Pa vendar nismo uspeli ugotoviti, kje pri nas rastejo kokosove palme, da so pri nekem našem trgovcu med domače potice uvrstili tudi kokosovo. Razen če je ta domači trgovec iz Culukafrije in so letak pomotoma dostavili tudi v naš poštni predal ...
DOMi FO
fosova • orehova ^ehtranova • pakirano Žito • 500 g
AKCIJA
Govori se
... da bi po zgledu nagrad za uspešna podjetja, poimenovanih po poskočnih gazelah, podeljevali tudi »priznanja« za neuspešne - recimo šepasta kura. Tokratno podravsko šepasto kuro si zaslužijo slovenski meteorologi, ki so nas oni teden najprej strašili z rumenim alarmom za poplave (pa na srečo ni bilo nič), potem pa so nas presenetili s snegom, ki naj bi po njihovem »zapadel celo do sedemsto metrov«, pa je potem tudi pri nas veselo snežilo. Razen če si ne zaslužijo šepaste kure geografi, geologi in geodeti, ker nas niso obvestili, da se je po zadnjih italijanskih potresih nadmorska višina v Podravju
Prireditvenik
dvignila za več kot 400 metrov.
... da se bo v ZDA prvič zgodilo, da se bo nova prva dama, ko bo šla v Belo hišo, preselila v slabše opremljeno stanovanje, kot ga ima sedaj.
... da če bi v naši državi tako združili moči, kot jih ob praznovanju sv. Martina, bi že zdavnaj postali ne Švica, ampak Trumpo-landija. Tako na martinovanjih složno nazdravljajo politika (v osebi župana in svetnikov), cer-
kev (v osebi župnika), kulturniki (z bolj ali manj posrečenim zabavnim krstom), kulinarična društva (z odličnimi jedmi) in kmetijci - vinogradniki s svojimi vini. Nič čudnega, da ob tolikšni vloženi energiji Martin slavi kar dva vikenda zapored, kar ne uspe niti Božičku niti dedku Mrazu.
... da je lahko včasih zelo slaba življenjska odločitev odlična priložnost za to, da se pobliže spo-
Foto: Tajno društvo PGC
znamo z lokalnimi alkoholnimi pridelki.
... da bolnikom, ki ure dolgo čakajo na sprejem pred interno ambulanto v ptujski bolnišnici, te dni ni bilo jasno, ali zdravniki štrajkajo ali delajo kot ponavadi ...
... da če se nekdo samozadovo-ljuje, je res samozaposlen, a se ne šteje za penzijo. Škoda. Če bi se, bi marsikdo izpolnil pogoje za penzijo že v srednji šoli.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
1			4		5			
		5	2	3				
3	8	4						
				6	3	7		
	4						9	
		6	8	5				
						5	2	8
				1	2	9		
			7		9			3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	GGG
Bik	V	©©	€€€	GG
Dvojčka	vvv	©©©	€€	G
Rak	V	©©	€€	GGG
Lev	V	©©	€€€	G
Devica	VVV	©	€	GG
Tehtnica	VV	©©©	€€	GGG
Škorpijon	VVV	©	€€	GG
Strelec	VV	©©©	€	GGG
Kozorog	VV	©	€€€	GG
Vodnar	v	©©	€€	GGG
Ribi	VVV	©	€	GG
Torek, 15. november
18:00 Ptuj, Mestno gledališče, premiera dramsko-lutkovne
predstave za otroke Luna 18:00 Kidričevo, Strnišče 6, Galerija FO.VI, odprtje kiparske razstave Roberta Juraka
Sreda, 16. november
17.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: predavanje in predstavitev knjige Starodavna umetnost zdravljenja, tradicionalna evropska medicina Veronike in Uroša Plantana
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predavanja Na poti k sebi, Pozitivna in prospektivna psihologija, Irma Žuman
Petek, 18. november
08:00 Vitomarci POŠ, tradicionalni slovenski zajtrk 08:30 Ptuj, Vrtec, enota Zvonček, Mlinska c. 1 b, 10. tradicionalni slovenski zajtrk 19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert kvarteta flavt 4Syrinx
20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Gregorja Korošca - Kir-gizija
Mestni kino Ptuj
Sreda, 16. november: 11:00 Filmska čajanka za upokojence,
Slavno neslavna Florence; 18:00 Pr'Hostar; 20:00 Klub. Četrtek, 17. november: 19:00 pogovor ob filmu Strah, vodi
Maja Lamberger Khatib, režiser Dejan Babosek, igralec Nenad Nešo Tokalič. Petek, 18. november: 16:00 Troli; 18:00 Magične živali; 20:30 Klub.
Iskrice
(Vir: www.pregovor.com)

»Prijatelj je bitje, kije pripravljeno stokrat ne ugajati, da je lahko enkrat koristno.« Josip Šimenc
»Prijateljstvo je ljubezen brez kril.« Francoski pregovor
»Samoprijatelji vidijo, da si še zmeraj isti, prijazen, normalen ti - ko se vsi drugi zgražajo, kako se vedeš.« Charlotte Gray
»Berač je človek, ki se je zanašal na pomoč prijateljev.« Ambrose Gwinnett Bierce
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. do 21. novembra 2016. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
RADIOPTUJ
Povezava muzeja z okoljem ...
Na udaru v ^etrtek ob 16 uri z Frid1,
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si
Qelix
UČILA
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marija Jerenec, Dolena 53 a, 2323 Ptujska Gora. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
...
Foto: CG
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 15. novembra 2016
Lahkota prihodnosti
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveta Trojica in Osnovno šolo Sveta Trojica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Sveta Trojica,
Vidimo se v torek, 15. novembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Sveta Trojica. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.

bags
SMORE SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Slovenska Bistrica in Osnovno šolo Slovenska Bistrica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Slovenska Bistrica.
Vidimo se v torek, 22. novembra, ob 18,00 v športni dvorani Druge osnovne šole Slovenska Bistrica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
"i PILOT
bags
SMORE SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Hajdina.
Vidimo se v četrtek, 24, novembra, ob 18,00 v športni dvorani Osnovne šole Hajdina.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
v. radio-p tuj.
i PILOT
ton, ÜÜ
bags
SMORE SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci, Vidimo se v četrtek, 17, novembra, ob 18,00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost.
vww.radio-ptuj.si www.tednik.si

mh) nn
SMORE
bags
SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo,
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO,
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v sredo, 23, novembra, ob 18,00 v kulturni dvorani
Osnovne šole Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
tfpuot ton, fŽH
v.radio-ptuj.
bags
SMORE SMORE
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401.
PRODAM bikca križane pasme, starega 6 mesecev. Tel. 041 599 567. PRODAM traktor Štajer 30 KS s koso. Tel. 782 17 81.
RAZNO
PRODAM diatonično harmoniko na
kaseto. Tel. 782 1 7 81._
POTREBUJEM regal za dnevno sobo. Tel. 031 326 682.
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Skoraj 1.300 nas v Talumu vsak dan piše zgodbo o aluminiju. Ta se začne z glinico in konča z aluminijastimi izdelki, ki odpotujejo naročnikom po Evropi in svetu. Kot pri vsaki dobri zgodbi pa je najbolj zanimivo to, kar se dogaja vmes. Obiščite nas. Spoznajte našo zgodbo. Vstopite vanjo. Ob 62. obletnici tovarne bomo v soboto, 19. novembra ob 9. uri, na stežaj odprli vrata tovarne vsem, ki si jo želijo ogledati.
Vabljeni

KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH GUST.
SYINÜKIKME
:i,<)S EITK/KE
i ca
JUNECJÜ PR5Ü
ü.WEl'R/kj;
SLOVENSKA BISTRICA,
UUBUANSKA CESTA 19.
Tel.: OVBi 3 I IVO
PRAGERSKO, 5 PO DNI I GAJ PRI PfiAGtR: Ttl.lCl.80 S» 110
CELJE,
CF5TA NA OSTROiNO 72 Tel .7 03/49 17 110
VSE ZA KOLINE VSE VRSTE DROBOVINE, KOCKANA HRBTNA SLANINA, NARAVNA IN UMETNA ČREVA
Z VAMI ZE OD LETA 19881
www.fingust.si
torek • 15. novembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Proizvedeno 1 v Sloveniji! 1
Silver ne™
-Naše gore Štumf-
www.silverline.si
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika


Odgovorov na vprašanja večna ni. Spomin je tisto, kar živi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega sina, nečaka in bratranca
Marcelina Lozinska
23. 7. 1977 t 6. 11. 2016
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno in pisno sožalje, podarili sveče, cvetje in darovali za sv. maše in denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo Cestnemu podjetju Ptuj, d. d., za vso prizadevnost in denarno pomoč, ge. Hedviki za poslovilne besede in duhovniku g. Tikviču za sočutno opravljen pogreb.
Vsem, ki ste se od njega poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, ISKRENA HVALA. Ohranite ga v lepem spominu
Žalujoči: vsi njegovi
08:00 lurSinci-Ljudski pevci se predstavijo 10:20 Pestmik - Oddaja i7. preteklosti 1:30 Gostilna pri Francetu 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje na Ptujski Gori 20:00 Trnovska vas - V jesenski noči 21:20 Koncert KUD Študent v Majšperku 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDN1K
več na spletni strani www.slptv.si
	
	
	
	
	¥
	I-
	ir
	F
	UJ
	■CJ
OS:00 Dan OŠ Hajdina
10:00 Oddaja iz občine Starše
] 1:45 Starše - Oddaja iz preteklosti
13:00 Video strani
15:00 italijanska trgovina - v živo
] S:00 Srečanje starejših v Bmnšviku
20:00 IS. praznik Občine Hajdina
21:00 Dan OŠ Hajdina
21:00 Polka in Majolka
23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
www.tednik.si
08:00 Ljudski pevci v Zavrču 09:00 Ljudski pevci se predstavijo ] I ;Q0 Utrip ui Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17.00 Izredna seja sveta Markove i - v živo 18:00 Seja sveta Domava - v živo 20:00 Kraljice jeseni Juršinci 2016 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja Uredništvo: Domava 116dt 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
tednik@tednik.si
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in botra
Branka Hvalca
IZ PODLEHNIKA 19
14. 7. 1957 t 4. 11. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli iskreno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici Marjani za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Preveč je bilo krutih sil, ki ti niso dopustile doseči cilj, na cesti obležal je cvet mladosti. Pred petnajstimi leti odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja in ne gorja.
Če čudeže bi delala ljubezen in solza mrtve bi budila, potem tebe, dragi MARKO, zemlja ne bi krila!
SPOMIN
Danes mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Marko Strelec
IZ SPUHLJE 36 2001-2016
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu poklonite misel in mu prinašate na njegov mnogo prerani grob cvet ali svečko, ISKRENA HVALA! MARKO, pogrešamo te!
Tvoji najdražji
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCtjCTSki TEDNIH vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	89,8*98,2.104,3
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptiy,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli prijetno toplo in razkošno mehko odejo ter vzglavnik Dormeo Warm Hug.
Nov set odeje in vzglavnika Dormeo Warm Hug bo hitro postal vaš najljubši spremljevalec v hladnejših dneh, saj ponuja prav vse: prijetno toploto ter razkošen in izjemno udoben objem. Ta prijeten in trendovski set v trenutku ustvari udoben kotiček za počitek in je na voljo v kombinaciji dveh barvnih odtenkov, ki se prilegata vsakemu prostoru. V njegovo mehko udobje se boste zaljubili že pri prvem objemu!
Dormeo
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
Podravje • Nemiren martinov konec tedna za podravske gasilce
Obilnejše jesenske padavine ponovno zalivale kleti in povzročale plazove
Martinov konec tedna so zaznamovale obilne padavine, ki so tudi v Podravju povzročile obilo nevšečnosti. Dravinja je na več mestih poplavila cestišča, padavine so povzročile številne plazove, sneg pa je lomil drevje po Bistriškem.
Največ dela so imeli podra-vski gasilci na martinovo soboto, ko so kleti zalivali podtalnica in meteorne vode. Na Ptuju je zaradi dviga podtalnice in kanalizacijskih vod zalilo kletne prostore in kotlovnico hotela na Vinarskem trgu. Gasilci PGD Ptuj so iz objekta izčrpali okoli 40 kubičnih metrov vode. Gasilci so prečrpali okoli 200 litrov vode tudi iz kletnih prostorov večstano-vanjskega objekta na Ormoški cesti ter očistili zamašene odtočne jaške za meteorno vodo. Meteorna voda je poplavila tudi kletne prostore stavbe primestne četrti v Grajeni.
V Kidričevem v naselju Stra-žgonjca je voda na cesti pri kapeli zalila podvoz. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so cesto zaprl za ves promet. V naselju Gorenjski Vrh, občina Zavrč, je voda iz zbiralnika za meteorno vodo ogrožala stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Zavrč so iz cisterne prečrpali okrog 15 kubičnih metrov vode. Vodo iz kletnih prostorov so črpali tudi gasilci PGD Sveta Trojica
v kraju Spodnje Verjane. V naselju Zakl, občina Podlehnik, je meteorna voda ogrožala gostinsko stavbo. Gasilci PGD Podlehnik so pred objektom prečrpali okoli 30 kubičnih metrov vode ter s pomočjo delovnega stroja preusmerili tok meteorne vode. Podtalna voda pa je v soboto zalila tudi
kletne prostore Strelskega centra Gaj Pragersko. Voda je poškodovala elektroniko za iz-streljevanje glinastih golobov ter večjo količino glinastih golobov. Gasilci PGD Šikole so iz objekta prečrpali okoli 300 kubičnih metrov vode. Tudi na Bistriškem so imeli prebivalci težave z meteorno vodo,
Foto: Mojca Vtič
ki je zalivala kleti. Na Spodnji Polskavi so tamkajšnji gasilci iz kletnih prostorov objekta izčrpali pet kubičnih metrov vode.
Meteorna voda je zalila tudi stanovanjsko hišo v Zgornjem Dupleku, ob tem so člani gasilskih društev Korena in Dvorjane z izčrpavanjem vode iz ja-
Slovenija, Podravje • Branko Kumer bo vodil CŠOD
Zapušča Šolski center Ptuj po 20 letih
Še ta teden bo dolgoletni direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer svetu zavoda podal prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Po 20 letih namreč zapušča direktorski stolček tega zavoda in prevzema vodenje Centra za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD).
Informacijo, ki smo jo dobili pred nekaj dnevi, da Branko Kumer odhaja v Ljubljano, na novo delovno mesto, je za naš časopis potrdil tudi sam. Kot je dejal, še sicer zadeva ni dokončna, saj čaka na sklep vlade, a to naj bi bila le še formalnost. Soglasje sveta zavoda CŠOD in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport namreč že ima.
O tem, koga si želi videti kot novega direktorja Šolskega centra Ptuj, imensko sicer ne govori. „Odkrito pa lahko povem, da se pogovarjam s kolegi in da se bom
trudil, da dosežemo konsenz, kdo bo prevzel to odgovorno nalogo. Na mesto vršilca dolžnosti bo tako postavljen nekdo, ki je v tem zavodu že zaposlen, kasneje pa bo javni razpis in želim si le, da bo izbran najboljši možen kandidat," pojasnjuje Kumer.
O svoji odločitvi, da se poda na novo delovno mesto, pravi, da je bila precej nenadna in nepričakovana. Po povabilu, ki ga je dobil, da prevzame vodenje CŠOD, naj bi precej tehtal. „Dojel sem, da mi je po 20 letih dela vodenje Šolskega centra Ptuj postalo ru-
tina, zato sem se odločil, da se podam novim izzivom naproti," svojo odločitev pojasnjuje Kumer, ki je Šolski center Ptuj vodil od julija 1996, zaposlil pa se je na tem zavodu še tri leta prej, in sicer kot ravnatelj takratne tehniške šole.
Načrtov, kako bo z novega mesta pomagal tudi Ptuju, ima precej. Ena njegovih prvih nalog bo iskanje vzrokov za zaprtje hostla Kurent, za katerega si želi, da bi kmalu ponovno odprl svoja vrata.
Dženana Kmetec
škov preprečili zalitje sedmih objektov. Na območju občine Duplek se je sprožilo še več plazov. Zaradi plazu so bili na pomoč poklicani tudi gasilci PGD Cirkulane. Na cesto pri naselju Paradiž se je namreč sprožil plaz. Gasilci so s plazu preusmerili tok vode ter s cestišča očistili okoli 20 kubičnih metrov blata. Obilne padavine so povzročile plazenje zemljine tudi na Krčevini pri Vurbergu, kjer se je pod lokalno cesto sprožil zemeljski plaz velikosti 18 x 20 metrov. Gasilci PGD Grajena so del plazu prekrili s folijo. Javne službe Ptuj so na poškodovano cesto postavile ustrezno prometno signalizacijo, delavci Telekoma pa bodo sanirali poškodbo na telekomunikacijskih drogovih. Zemlja se je splazila tudi v naselju Grdina pri Stopercah v občini Majšperk. Med lokalno cesto in gospodarskim poslopjem se je sprožil zemeljski plaz velikosti 25 x 30 metrov. Gasilci PGD Stoperce so s plazu preusmerili tok vode ter plaz prekrili s folijo. Gospodarsko poslopje za zdaj ni ogroženo. O dogodku so bile obveščene pristojne službe.
Gasilci so odstranjevali še drevesa, ki so ogrožala promet. Tako so gasilci PGD Sela posredovali na cesti Dolena-Zgornja Pristava, člani PGD Kicar so razžgali in odstranili tri drevesa s ceste Kicar-Pod-vinci, v Zgornjih Ključarovcih pa so posredovali gasilci PGD Ključarovci. Na Bistriškem pa je zradi večje količine južnega snega med Kebljem in Osankirco na cesto padlo 12 dreves, ob tem so gasilci po-žagali vejevje še vsaj dvakrat toliko dreves, ki so visela čez cesto. Na cesti Tinje-Sveti trije kralji so gasilci PGD Tinje od-
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Hvalec, Lo-vrenška cesta 3, Kidričevo
-	deček Teo; Tjaša Tadina, Rjavica 1 a, Rogaška Slatina
-	deklica Laura; Maja Kores, Lovrenška cesta 8, Kidričevo - deček Matevž; Mateja Skomina, Destrnik 1 b, De-strnik - deklica Ota; Nina Potočnik, Aškerčeva ul. 9, Slovenska Bistrica - deklica Beti; Nastja Bat, Tomšičeva ul. 40, Slovenska Bistrica -deklica Zarja; Petra Bombek, Šeronova ul. 18, Ptuj - deček Blaž; Marjetka Kodrič, Porabska ul. 10, Gornja Radgona - deklica Lana; Jerneja Večernik, Bezena 111, Ruše
-	deček lan.
Umrli so: Justina Krušič, roj. Kozel, Skorba 53 a, roj. 1933 - umrla 3. novembra 2016; Branislav Hvalec, Pod-lehnik 19, roj. 1957 - umrl 4. novembra 2016; Ana Reber-nik, roj. Šic, Ptuj, Dornavska c. 1 b, roj. 1943 - umrla 2. novembra 2016; Elizabeta Korez, roj. Lorber, Stoperce 21, roj. 1923 - umrla 6. novembra 2016; Neža Pihler, roj. Pihler, Podvinci 20, roj. 1939 - umrla 6. novembra 2016; Marcelin Lozinšek, Ptuj, Rimska ploščad 5, roj. 1977 - umrl 6. novembra 2016.
Zlata poroka - Ptuj: Stanko in Marija Preložnik, roj. Pauko, Mestni Vrh 114 b.
stranili pet dreves. Sicer pa so obilnejše padavine in poplave stalnica v novembru, je poudaril poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko. »Težko bi se izognili tem novembrskim poplavam, to je pač zakon narave. Obilnejše padavine, namočena zemlja, južni sneg, listje, ki maši jarke ... posledice pa so zalite kleti in plazovi. Temu se ni mogoče izogniti,« je priznal. Ponovno pa se je dokazalo, da so gasilci tisti, na katere se ljudje obrnejo, ko je ogroženo njihovo premoženje. Nesebično so se odzvali in pomagali po svojih najboljših močeh. »Kjer je bilo treba, so izčrpali vodo, na plazovih preusmerili tok vode, pomagali koncesionar-jem pri odstranjevanju dreves. Večje gmotne škode ali drugih večjih nesreč, razen plazov, pa tokratno deževje ni povzročilo,« je še povedal Murko.
Mojca Vtič
Napoved vremena za Slovenijo
Elizabeta {19) na belem konju prijezdi.
m s
Branko Kumer potrdil, da prevzema direktorsko mesto na CŠOD.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo slabela in zvečer ali v noči na sredo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju ter v krajih z burjo do 3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem do okoli 11 stopinj C.
Obeti
V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, nekoliko manj oblačnosti bo v zahodnih krajih. V četrtek bo po meglenem jutru zapihal jugozahodni veter, v zahodnih in deloma v osrednjih krajih se bo pooblačilo.
Vremenska slika
Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim Balkanom je območje visokega zračnega tlaka.
Foto: CG