Leto IV. Szombathely, 11. februara 1917. Štov. 6. Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Nsviu js ns Isto vsskoml na njegov nstlov 6 K. Sküpno v edne fare .................... . . 4 K. Sena Novin v Ameriko jo nn leto................12 K. Cena ednoga droben je doma 6 filerev. VREDNIK: KLEKL JOŽEF vp pleb. v Črensovcih, ISERFÖLD, Zalamegye. K tomi se mora pošllati noročnloe I vsi doplol, nej pa v tloknrno. Vsi naročniki tak domači kak arnerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konoi leta „Kalendar Srca Jesušovoga.“ Mevoščenost. »Je tvoje oko jálno, , šr sam ja« dober?" Math. 20, 15. Začnimo s pripovestjov. Bio je, kak právi stari nska pri po vesi, nekda sveta veliki svétec, šteri je vmro pa je prišeo v krasna nebesa. Veselo se je tam čűto, ne njemi je nikaj falílo, kak je to že t nebésaj vsakomi tak. Liki za mesec dni po tom, ka je tá prišeo, se je samo naednok zaobláčo obráz njegov, nej je meo práve volo pa je tak hodo sem tam med vesélími trumamí nebeskih prebívátcöt;* kak üt ve njemi'ne bi½áje* boše godílo. V toj žaloslí ga je obiékao Gospod pa ga je opítao, Zakaj je tak žalosten. Na ednok je ne mogeo odgovoriti, liki pomali je li vőzjéčao odgovor rekoč: ,Stáro mater sam povr-gao na zemli pa je pred ništerímí dnévi vmrla.* Tá mati je takša ženska bila, ka je vékše skrbi ne mela na zemli, kak peneze správlatí po kakšojštéč poti, či mogoče biIo, po krivičnoj tűdi. Či je pa prišeo siromák pred njéne dveri, ga je stirala nesmileno, ne da bi njemi eden groš vrgla. Gospod je pa to tak vse znao, pa to tüdi, ka je stára v pe-keo prišla, záto je pravo našem! svéci: ,Mísliš, ka bi tvoja mati eti prinas blážena bila t* — .Kaj pa ne bi bila, da je tü vse bláženo, tü žalosti nikše ne*, je odgovoro svétec. Na to je Gospod ednoga angela po-zvao k sebi pa njemi je zapovedao, naj ide doli v pekeo pa naj pripela mater toga svéca gori v nebésa. Njemi je pa pokázao kak se odpré pekeo. Svétec je od vesélja malo ne kama bio, kda je vído, ka angeo príme mater njegovo za roko ino jo zdígne vö z mok plačana. Ešče vékše je bilo njegovo ve-sélje, kda je vído, ka se je za mater več skvarjenih zagrabílo, šteri so se z njov vréd zdignoli s pekla pa njim je angeo ne bráno z njima iti. Tak se je veselio svétec, ka zdaj z svojov prošnjov ne samo mater rešo, liki tüdi drűge nesrečno skvarjene. Na ednok samo vpamet vzeme svétec, ka med lehkim letenjom proti ne-bésam mali njegova srdito gléda ove, ki se za njo držíjo, je začínja gríztí, brsatí, sünjávatí nazáj deli tak, ka so pomali nazájspokapalí v pekeo. Svétec njoj je kríčao, naj njim mir dá, naj pela njé z sebov, ali ona je ne štele nikaj čüti. Na zádnje je že samo edna dűša ostála pri njoj. Že sta tak blűzí bílé, ka je s¾éS>f?v