Leto IV.
Szombathely, 11. februara 1917.
Štov. 6.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Nsviu js ns Isto vsskoml na njegov nstlov 6 K. Sküpno v edne fare .................... . . 4 K.
Sena Novin v Ameriko jo nn leto................12 K.
Cena ednoga droben je doma 6 filerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp pleb. v Črensovcih, ISERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se mora pošllati noročnloe I vsi doplol, nej pa v tloknrno.
Vsi naročniki tak domači kak arnerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List“ i na konoi leta „Kalendar Srca Jesušovoga.“
Mevoščenost.
»Je tvoje oko jálno, , šr sam ja« dober?"
Math. 20, 15.
Začnimo s pripovestjov. Bio je, kak právi stari nska pri po vesi, nekda sveta veliki svétec, šteri je vmro pa je prišeo v krasna nebesa. Veselo se je tam čűto, ne njemi je nikaj falílo, kak je to že t nebésaj vsakomi tak. Liki za mesec dni po tom, ka je tá prišeo, se je samo naednok zaobláčo obráz njegov, nej je meo práve volo pa je tak hodo sem tam med vesélími trumamí nebeskih prebívátcöt;* kak üt ve njemi'ne bi½áje* boše godílo. V toj žaloslí ga je obiékao Gospod pa ga je opítao, Zakaj je tak žalosten. Na ednok je ne mogeo odgovoriti, liki pomali je li vőzjéčao odgovor rekoč: ,Stáro mater sam povr-gao na zemli pa je pred ništerímí dnévi vmrla.*
Tá mati je takša ženska bila, ka je vékše skrbi ne mela na zemli, kak peneze správlatí po kakšojštéč poti, či mogoče biIo, po krivičnoj tűdi. Či je pa prišeo siromák pred njéne dveri, ga je stirala nesmileno, ne da bi njemi eden groš vrgla. Gospod je pa to tak vse znao, pa to tüdi, ka je stára v pe-keo prišla, záto je pravo našem! svéci: ,Mísliš, ka bi tvoja mati eti prinas blážena bila t* — .Kaj pa ne bi bila, da je tü vse bláženo, tü žalosti nikše ne*, je odgovoro svétec.
Na to je Gospod ednoga angela po-zvao k sebi pa njemi je zapovedao, naj ide doli v pekeo pa naj pripela mater toga svéca gori v nebésa. Njemi je pa pokázao kak se odpré pekeo. Svétec je od vesélja malo ne kama bio, kda je vído, ka angeo príme mater njegovo za roko ino jo zdígne vö z mok plačana. Ešče vékše je bilo njegovo ve-sélje, kda je vído, ka se je za mater več skvarjenih zagrabílo, šteri so se z njov vréd zdignoli s pekla pa njim
je angeo ne bráno z njima iti. Tak se je veselio svétec, ka zdaj z svojov prošnjov ne samo mater rešo, liki tüdi drűge nesrečno skvarjene.
Na ednok samo vpamet vzeme svétec, ka med lehkim letenjom proti ne-bésam mali njegova srdito gléda ove, ki se za njo držíjo, je začínja gríztí, brsatí, sünjávatí nazáj deli tak, ka so pomali nazájspokapalí v pekeo. Svétec njoj je kríčao, naj njim mir dá, naj pela njé z sebov, ali ona je ne štele nikaj čüti. Na zádnje je že samo edna dűša ostála pri njoj. Že sta tak blűzí bílé, ka je s¾éS>f?v<tfbko pjtégnn,. ka. J¾L mater goripomogeo, kda je ona zoova vküp pobrála vse moči svoje pa je tečás brsala, grízla, tukla po ovoj düší, ka je nesrečria tüdi nazájspádnola v pekeo. Pa t tom hip! je angeo tüdi začno kapali nazáj z njov, kak či bi njemi sáma preteška bila pa je ne bi mogeo več zdígnoti gori. Pomali se je njegova roke odvézala od njéne pa je ona tüdi spádnola nazáj tá, kama je drüge zo-süojávala.
Tak daleč je tá pripovest, štera sáma za sebé gučí. To nam razloži, ka Bog lűbí vso svojo dece, záto pa ,„kí lübézni néimajo, oní ne razmijo Bogá", nam právi Sv. Jánoš evange-lišta. Bog je z lübézni prišeo z nebés na to nevolno zemlo, ,naj mi žítek mámo“ pa vse lüdí ščé zvelíćati; — kak pa more zvelíćati tiste, ki njegovo lübézni ne razmijo, H so srdíti, žalost ni, Či drűgomí dobro ide, ki so čemerni, či si sosed kaj správi po poštenoj poti, ki bi dáli svoje oko, naj ga samo drűgi tüdi neima, ki bi vtopíli v žlíći vodé vsakoga, šteií je pred njuvim no-som kaj kűpo, ali Spravo sebi. Kak tüdi evangeliumskí težácje, šteri so se ne zna!! veselíti, ka je Gospod dober, ka drűgí síromácje tüdi dobijo telko pláče, kelko je potrebno, ka do eden dén dale živeli liki so ga za krivičnoga
meli, Zakaj je dao ovím tüdi telko kak njim. '
Peklénskí, šatanov greh je nevošče-nost. Šatan je tisti, ki je nevoičéní vsem lüdem za zveličanje i drűge dobrote bože pa ka čüdo, či tisti, ki si po njegovom premišlávajo, z njim dobijo prebíválíšče na ovom sveti.
Iz pisem naših vojakov.
čas si krati z Marijinim venec«. ,Slovenje se jim srčno zahvaIimo za Novine, štere nam lepe navuke i ešče k tomi no^ice., prinašajo vsaki tjeden je redno do¾ímT' ¾melno je te že v« čakamo. Iz srca jih prosim tüdi za sébe i pajdaša dve Marijino! svetinjici i dvoje Čislo, meni pa pajdaši. Z tem Marijinim vencom si človek eti dosta Časa skrati. (Jančaríč Jožef, ulanar 6. ni. p. z Martjanske fare).
Kaj pišejo od Novin in Marijinoga Lista. Lazar Matjaš topničar vormeister, z Tropovec, bivši brat pri Lazaristih, piše: „ka njemi vojna težavo dela, ki je vajen lepoga samostanskoga življenja, nego ma podporo pri sebi,1 krepi ga slovensko čitenje Novin in Marijinoga Lista. Veselijo ga pa zato tüdi Novine, ka iz njih 2vedi, kak so po raznih bo-jiščah slovenski vojaki, kak se vojüjejo i ka so večinoma ne samo dobri vo-ja ki, nego tüdi pob žni kristjani v tom pokvarjenom sveti." — Kovač Míhál, poddesetnik v 34. črnv. peš. bataljoni, se ,zahvali lepo za Marijin List i Novine, da ga to slovensko čtenje razve-seljava i podpira na ,podanost v božjo sv. volo, evangelij njemi pa da moč, vüpauje, ljübezen i ga podpira od tjedna do tjedna.*
*
„Naj Marija, prečista Devica vsigdar vekši broj naročnikov da, ka de jih ešče več mele slovenskoga čtenja; nam
%
NOVINE
1917. Februar 11.
vojakom je jako potrebno to, ár na mesece nečüjemo bože reči; smo vsi Slovenci jako veseli, gda kaj v našem maternom jeziki dobimo; vsi se vam zato z etimi rečmi zahvaIimo: Bog vam lepo plati, naj vas blagoslovi Srce Jfezušovo!" Sobočan Štefan poddesetnik 48. pp.
»Tak želno čakane Novine sam v roke dobo, pa je čtem; včasi je le-tejše moje bridko živlenje*. Varga Fe-renc pešak 83. pp.
»Lepo jih prosim, či bi mi šteli poslati Novine, ka me to najbole veseli, gda kakše navuke čtem; da k meši tak ne morem hoditi.* Balažič Daniel pe-čak 48. pp. iz G. Bistrice.
.Komaj čakam, kda prido Novine i me tak veselimo, kda je čitem, ka na vse pozabim. Ešče Vogri, moji pajdaši so radi, če njim povem, kaj je novoga, pa me spitavajo „kaj novoga je na Slovenskom?“ pa se tüdi včijo slovensko ka bi radi znali slovenski. Ma-rijlnovi Listi sem tüdi trno rad.“ Lončar Štefan delavec strliva.
»Naj bom meo priliko kakše pomoč njim poslati, te njim pošiem, naj se ne posüši ono drevo štero tak lepi sad rodi.“ Kavaš Balaž z 20. dmbpp. z Odranec. .
„Vu imeni Jezuša ino Marije jih lepo^ pozdrav!am, dragi naš dühovni oča, ino njim naznanim, ka sam dobo Marijin List; Novine tüdi redno vda-blam. Bog njim. stokrat poplačaj te njihove velike trüde; že dve leti je minolo, kak nas podpirajo lepi navuki; navčili smo se po njih trpeti ino mo-liti goreče. Jaz vekšo zvünredno lübe-zen nam do Novin i do Lista; že sam ga po trikrat prečteo. Ob Marija, sed-mere zemelske ino nebeske radosti, poslühni mojo molitev ino vzemi me za svojega sina! Z Bogom ostanem. Srce Jezušovo bodi nam smileno!* Mujdrica Janoš stražamešter 48. pp. z Gančanov.
,Srčno pozdravlenje! Hvala za Novine i Marijin List, vdablam vse po-redi; prosim jiva odšegamao tüdi, naj mi bode naš slovenski jezik duže v srci; za en mali časek bodem poslao za čtenje peneze, ar jako me ono veseli; se mi tak vidi, da bi si z svojimi pri-jatli pugučavao, gda čtem Novine ali List. Ostanem ljübi prijateli. Z Bogom. Štefan Kamplin vojni delavec z Bogo-janske fare.
Bojna.
Febr. 1. se je začno novi boj na vodi, šteri bi v kratkom meo dokon-čati prelevanje krvi. Naša i nemška Vlada ste naznanile nepristranskim državam, ka Italijo, Anglijo i Francijo z podmorskimi čuni zapremo pred vsa-kim prometom (trgovina) na morji i Zato naj niedna ladja ne ide prek določenih mej v bližino teh treh držav, zato ka de brez vsmiljenja potopljena. To je odgovor na odklonitev mirű našega. Z tem ščejo naši preprečiti raz-delitev naših držav, kaj nameravajo naši sovražniki i je z tém potom siliti na mir. To je zdaj Pitanje, jeli do se znali sovražniki braniti ali nej pa kak dugo i kaj povejo nato nepristranske dežele? Poročila z bojišč so sledeča:
Romansko bojišče. Od Valeputne na jug smo edne postojanke prepüstili sovražniki. Na drügih mestah streiba. Veliki zapiši zadržavajo razvijanje bitk.
Rusko bojišče. Pri 8ereti so Türki Ruse odbili. Pri Rigi so Nemci zavzeli ruske postojanke, do 1000 Rusov vlo-vili i 15 strojnih pušk zaplenila
Francozko bojišče. Napad! Francozov odbiti.
TÜrsko bojišče. Türki v Perziji na-predüjejo, zavzeli so mesto Diz-Abad i prišli do 8ultam-Bada.
Menje. Nemci Dozdaj 1245 angleški ladij potopili.
Talijanske bojišče. Pri Gorici so naši 71. pešci, Slovaki, razmetali talijanske jarke, 146 ljüdi zgrabili i 2 strojnivi puški zaplenila
Na macedonskom bojišči ne bilo spremembe.
Dom i svet.
Kraljičin polk. Naš apoštolski kralj je ženo, presvetlo kraljico Cito za imaji-telico imanüvao 16. huszárskoga polka.
Posredovanje sv. oČé za belgijce. Sveti oča je pismo poslao Mercieri, belgijskomi kardinala v šterom ga to-laži za nesreče, štere so zadele Belgijce pa njemi naznanja, ka je oproso nemško vlade, naj spüsti domo tiste Belgijce, štere so posilí v Nemčijo na delo spravili.
TÜrsko. Türska zbornica je sprejela predlog, poleg šteroga do se Türki od-sehmal tüdi poleg našega Gregorovoga kalendara ravnali, samo v verskih re-čeh obdržijo prvejšega izlamskoga.
Grčko. Grki so oprosili sv. Očo, naj posredüje pri angleškoj vladi, ka se odpravi blokád (blokád se pravi z la-djami zaprta pot), zavolo šteroga te-liko trpi grčko ljüdstvo. Sv. Oča je poslühno prošnjo.
Kranjsko. Kranjska dežela je odpo-slanstvo zgonila v BeČ, naj se v nje-nom imeni pokloni novomi vladari. Poklonile so se tüdi drüge austrijske dežele. Kralj se je odposlanstvam zahvalo za vernost, z šterov ga obdajajo zdaj vsi narodi.
Horvacko. Horvacki poslaniki ravnotak kak slovenski proteslírajo na pozív naših sovražnikov, ka bi oni šteli od-sloboditi Horvate in Slovence. Horvati svoje pravice pod žezlom sv. Štefana zdrüženi z Madjari ščejo dobiti. Edna država je na drügo naslonjena. Voditela horvacke pravostranke Horvat Aleksander i MilenSnič Marko naznan-jata to v madjarskom krščanskom dnevniki „Alkotmány“. Lijst je iz srca rad objavo protest samo to žalüje, Zakaj sta ga v nemškom jeziki odposlala i ne v madjarskom ali horvackom.
Nabor Od 1872. jan. 1. — do 1891. dec. 31. rojeni to je od 26 do 45 let stari, ki so dozdaj nej ostali za vo-jake i od 18 do 57 let stari, črnovoj-niki, ki so na nabori dozdaj nej bili, do prebirani od febr. 26. do marc. 19.
Pa kaj ešče nej!?
Že iz Horvackoga nam pišejo, ka našim Slovencom posili ponüjajo brez-verne socialdemokratne novine ,Szabad szó.“ Po našem Goričkom so pa že tak razširjene posebno med evangeli-čanci, majo je pa tüdi ništerni kato-ličauci. Pa kaj ešče nej? No to bi ešče trebelo, te de nevo!a zaistino puna. Brez vero ne ga jakostnoga živ-ljenja, ne mira, ne blaženosti niti na tom, niti na drügom [sveti. Te proti-verske novine pa naravnost vero pod-' kápljejo. Smo slabi, ki poslüšamo vsako nedelo navuke i se trüdimo pobožno živeli, ne pa či mo si dali še slabiti vero po slabom čtenji. Kristušove reči so božje, večne, ne pozabite je, po sv. Pavli apoštoli so glašene: Kristus i Belial, to je hüdi düh ne moreta vküp biti. Kristušov biti i ,Szabad szó“ čteti je tak nemogoče, kak je nemogoče na tom sveti na sred ognja stati i od mraza dregetati. Kaj takšega do samo v pekli sküšávali oni, ki so goreli na tom sveti za Beliálovo čast, za Kristu-šovo pa mrzli bili.
I da je ne mogoče Kristušov i vrajži ostati, eden se more povrči. Šteri? Ki nébo šče, naj Beliala povrže, ki si pa pekel zvoli, naj li čite duže brezverske novine, če de dremao, niti te ne za-blodi dol s peklenske poti. Ali ste te čüli, ka bi košaro zdravih jabok po* pravila samo edno gnilo, štero se med
1917. Februar 11.
NOVIN*
S.
zdrave ?činílo t Jeli da nasprotno. To edno gnilo zapravi vse zdrave. Ki ma zato brez verske novine, ne de čiteo krščanski, vgasne v njem Kristusova svetlost zagreši pravo pot. Ščete to! Vüpam se, da ne. Slovenci so dozdaj še verni narod, vera je vodi. Ne dajte se zato oslepiti, vkaniti! Pokažite dveri agenti brezverskih novin, odprite je pa na stežaj onim, ki vam krščanske ponüjajo. Na prvejših Belial aedi, z krščanskimi Kristus bodi. Kristusa sprijmite!
i Pri po či.
Pravim, komaj zdaj smo si sedli k peči. Nikda smo se toga hipa že navolili pri njej i naše ženske so nam den za dnevom obetale, no čakajte, vé pobélimo, pa te jaj tistomi, ki des stene zmáz dró z hrbtom ali laktom. Zdaj pa, ne zamán, ka je boj, vse naopak ide. Do Pavlovogá smo meli sprotoletje zdaj inda pa pol zime; v decembri i ja-nuari smo se inda sankali, letos pa repincline brali i gledali kak /lepo cve-tejo jpo trati iskrice. Ali nikaj ne dene, vse je božja vola, podvržimo se njoj veselo. Pri peči sedimo i si pogovar-jamo. Gela čupora nas je. Vnogi meščan (varašanec) bi nam nevoščeni bio, če bi nas vido, kak lüplemo semen pri močnom posveti. PO mestah je tmica. Ležejo z kokošami i stanejo z dnevom. Nega petrolja. Zosvetíjo si samo teliko, kaj je neobhodno potrebno. Mi vesni-čarje pa mamo posvet, zato ka mamo bratovsko 1jübezen. Po mestah té ne poznajo, kak se niti edne hiše prebi-vavci vsi ne poznajo i niti ne pozdra-vijo, kda se srečajo, Mi vesničarje se drtimo stare navade, po Kristuši udo-mačene: mej vsakoga za brata svojega, posebno sosede. Se veselimo, ali žalo-stimo ne smo sami, sosedi z nami držijo, z nami jo¾ejo i juvčejo. Ravnotak smo s posvetom. Eden večer se pri ednoj hiši spravimo vküp pri po-sveti, drügi den pri drügoj i opravimo delo hiše, doma pri nas je pa tema. Deca i slabi spijo, mi močnejši pa delamo. Tak smo že polvesi semena olü-paü perja ščesali, ženske pa napravile preden brez računa. Dnes smo pri Božekovih. Na te je red priío. Tü sve-timo i delamo, v drügih hiSah je pa tmica. Tak šparamo petrol. Ljübezen je iznajdijiva. Tü pri Božekovih nas je treseti. Sirota Aga že polleta me ve za moia, sin se vojsküje proti Rumuni, ova deca je pa še mala. Krvavo po-trebüje pomoči. Zato nas je teliko pri-ilo. Tretji veter emo Se tü, eiie ed-
noga, pa de njoj zimsko delo oprav-1jeno. K peči si sedemo, delamo, si po-gučavlemo, popevamo nazadnje pa zmolímo sveti rožni venec za naše vo-jake i vse pokojne i ide ino z mimo? düšnov vestjov spat, ka smo spunili drügo naj vekšo zapoved: ljübili smo bližnjega.
Med gučom dosta vsakojačke reči se prinesé naprej. Dnes smo si nad tem trli glavo, kak je to, ka nega pe-trolja, vé so ga pa naši nezmerno dosta zaplenili v Romaniji. Trnkov Joško, šteri je ravno dnes pričo od vo-jakov na siobošiino, nam je etak raz-ložo to reč: Zdaj je boj; milijoni so pod orožjom; vsako malo vekše me-stece je v vojašnico (kaearnej spremen-jeno, v vsako to hrambo jeli trebe po-svett Što ino stojezeri ležijo ranjeni, betežni po bolnišnicah, tem jeli tüdi trebe posvet ? Nešteti jezeri delajo str-livo po fabrika½, pišejo po pisarnah 'vojaških, delajo pri trénah, skladališčah vojaških, tei ne - moro biti v tmici, da za vojsko trebe priprávljati, nadale v strelnih jarkah posebno pri častnikah trebe posvet, po kühínjah vojaških, v pekarijah itd. trebe ga, vse te i jezere drügih vojaških potreboč more dobi ti pred vami domačini petrol, elektrika povsod naime ne more goreti. Pritrdili smo njemi samo to je ostalo ešče odprta) Pitanje: Zakaj dobijo krčme več petrolja, kak mi ovi! Ve vudne ma čas vsaki piti na vesnicah, če pa ne ga gostov, krčmarica tak lehko sedi v tmici kak mi ovi.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: Horvat Štefan, pečak 48. pp. 14. sotoije z Iva-nec; spadno 1. 1916. sept. 24. pri Manajovvi v Galieiii; Prša Martin, vojni delavec; mro po domoprihodi na tretji den v Žižkih febr. 5. Jezušovo Srce bodi smiljeno njidva düšam, njidva ostalim pa daj popolno podanost v bo-ijo sv. volo.
Mro je na Humi pri Ormoži 8ever Franc, desetnik črnovojniški, dober krščanski mož v 52. leti svoje starosti. Zgledna krččanska drüiina je tekom 4 mesecov zgübila mater i očo. Izra-zimo njoj srčno soialje i zročimo v po-boine molitve naših naročnikov pokoj-noga düio.
Voarla je v Soboti Faflik Karola, sabóla i sluge »Sobočke hranilnice*, žena. V pokojnoj je vlč. g. Faflik Franc, pleb. pri Sv. Bedeniki drago mater zgűbo. Molimo i darüjmo nešterno sv. obhajilo za pokojno, štero je njéní sin tak goreče širio med nami. Naj počiva v míri.
Apoštolski kralj je pehodo svojemi 8Ínki darüvani 17. slovenski pešpolk na
bojiáči i se prijazno razgovárjao z slovensko dečki slovenski.
Naročile ,Zlato Dobo*! To je dober list, šteri se vöjsküje proti pijan-stvi. Jako »ga priporačamo. Dobi se v Ljübljani na kranjskom v pisarni „Dobrodelnosti“, Kolodvorska ulica. Cena 3 kor. na leto.
Dragi psi. V Maribori (Marprug) se plača od psa, šteri je na verigi za ču-vanje hiše 8 kor. dače na leto, za drüge pse pa, šteri prosto hodijo že od štiri tjedne starejšega 12 kor. Ki več psov ma, plača za vsakoga 4 kor. več dače. Ki tri má plača tak 48 kor.
Voliki potres je bio v naselbini nizo-zemskoj v Ballini, 800 ijüdi je mrtvih i ranjenih. Potres so čütili tüdi na Talijanskom, Tirolskom, Kranjskom, Koroškom, Horvackom i v Dalmaciji. Na Kranjskom sta največ trpeli Bre/Hce in Krékavas. Mrtva je tü edna ženske, na štero so se stene podrle.
Zgoro je mlin Krtmar Janoša v Vu-čojgomili. Kvára je do 60 jezer koron. Náred ednoga valéka ae je ožárila i od toga ne je vužgao celi mlín. Zgorelo je v njem do 400 kil zrnja vojnoga druitva.
Sobočki grof 8aápárg Pavel je vmro v BeČi v 44. leti svoje starosti. Pokoj-noga so zavolo njegovo prijazne ljüd-nosti po celoj kraji ni poznali posebno pa v okolici Sobočkoj. Z velike, več milijonske vrednost! je malo zapüsto po smrti; ravno 1jüdnost njegova je po-trošila celo njegovo grofovsko imanje. N. p. v m.
Gaz je vmero Krepiev Petra,-trgovca rbolgarskoga, svaka Bojadjev generala bolgarskoga v Budapešti v ednoj gosti! ni. Gazno cev so pozabli za proti i S njé prihajači gaz je moro trgovca. Pokojnomi je do 60 jezér koron tüdi odnešenih.
Na 15 letno telko vozo je obsojen v Beči Kaupy Šandor, zato ka je vojski nepošteno blago privažao i tak vojaško zakladnico za več stojezér koron vkano.
DoloČene ceno. Vlada je doloČila ceno štérke v 250 kor. po 100 kor., dextrina, soka (cukranoga safta), i grozdenoga kukra pa v 325 kor. V menjših trgo-vinah se sme na 100 kor. 15 fiiérov draže tržiti.
Gorice k odaji.
Pred petimi leti zasajene, zdaj že popolnoma rodéče v Dolnjelendav-skih goráh ležeče
GORICE
zavolo menjkanja delavske moči, z hrambami vred odam.
SZÁNTÓ ZSIčMÓND
Alsólendva
4.
NOVINE
1917. Februar 11.
Pod orožje more stopiti 1. ,1899. ro-jeni, če so pripravni bili spoznani za vojaško slüžbo, 10. marca,
Crknjenoga živinčeta ali drüge stvari meso se sme stvari za krmo porabiti, če je ne nevaren beteg mele i oblast to dovoli.
KnjiŽevnost. Dr. MarJculin Štefan, odvetnik (fiškališ) v Zagrebi, Kurelčeva ulica 3. Horv. izdava dobrih katoličan-skih možov zivljenje spise. Doposlao nam je francožkoga pobožnoga sveckoga moža Filibert Vrau-ja življenjespis,knjigo obsegajočo 252. strank Knjigajenamen-jena za izobražene i nej za prosto ljüd-stvo. Ki je zmožen književne horvaščine, z velikim dühovnim haskom de čiteo življenjespis onoga moža, ki je v svojoj oporoki (teštamenti) to želo iz,razo: »Naj se razprostira sveta Cerkev na celom sveti, naj pride kraljestvo Jezusa Kri-stusa! Amen. Amen...“ Kda se svecki gospodje brigajo za izdavanje dobrih knjig, je zaistino veselo znamenje. Cena knjige je 2 kor. 30 f.
Premínola je z Gornjebistrice Gjörek Jožefa žena. Zadnjič so jo v Beltincih v krčmi vidili i kda je domo Šla je t snežnom vihéri nekam zavdarila pa se ne da najti.
Prošnja ministrantov. Srd Lujzek z Tišine i Suki6 Franc z D. Petanec me prosita brezplačno Novine. Siro-maka sta, očevje so v Rusiji, Liste sta pa plačati. Kda prej na Tišino pridem mi z ministracijov dolzaslüžita. — To lepo prošnjo iz srca rad spunim. O da bi se le privadila povsod déčica na čtenje, te bi Jezušek meo veselje pa ljtidje. — Vrednik.
Premeščen je vlč. g. Kós Vincencij črensovski kaplan h Gradi vlč. g. Hauko Jožef, gvački kaplan pa v Črensovce. Zavolo velike zime i slabe poti sta si selitev na kratek čas odložila.
Bolečne na vremen kažejo gostokrat. Cela vrsta ljüdi je, šteri znajo naprej, kda bo dežüvalo. Bližajoče se spremembe vremena naredijo trganje, bodanje v ko-trigah i vsaki bi rad bio da ne bi po toj poti zvedo, kakše vreme bo. To se pa dosegne, če se boleče kotrige ribajo zFellerovim „Elza-fluidom“ izrastlinskih essenc. Predbojnske cene. 12 kantic poštnine prosto samo 6 kor. Jedino pravi se dobi pri E. V. Feller lekar-niki, Stubica, Centrala 146, Horv. Ravnotak so priljübljene naráhi poganja-joče Fellerova rebarbarske ,Elza-krog-Ijice*, šterih 6 škatljic košta poštnine prosto 4 kor. 40 fil. Fellerov črtnik proti glave boli z znamkov ,Elza“, 1 karton 1 kor. — Ftllerdv obliž za turiste z znamkov ,Elza* v kartonih po 1 in 2 kor. odpravi hitro küreče oči.
Pozdrav poŠilajo:	Stanko Martin
z Trnja, Tivadar Martin z D. Bistrice, Eladen Martin z Dokležovja, trenski tojaki; srčno želo majo po Gospodo-vom stoli, pri šterom so že skoro leto dni nej klečali i jako je boli v dao duže, ka moro dosta grdih gučov i pre-klinjanja čüti. (Na Boga mislite te, kda kaj slaboga čüjete, zmolite edno zdravo Marijo za povrnenje tistih, ki grešijo z jezikom, v srci odűrite, kaj čüjete, pa vam v hasek prido, v nezmerno nebesko plačo do vam šteti grdi šli-šani guči. — Vrednik.); Tkalec Štefan, pešak 71. pp. i pajdaši črensovskoj i beltinskoj fari; Nemec Ferenc pešak 83. pp., veseli ga slovensko posebno pobožno čtenjé; rad pošle podporo na njé; Franc Jožef, sanitec, vsem slovensko dühovnikom; Koren Jožef i pajdaši, metalci min; Novine so komaj čakali i kda so je dobili, so njim té takše veselje *pravile, ka se to ne da popisati; Magdič Pavel, strelec 11. bat., veliko želo ma po čtenji v ma-ternom jeziki; Krajcar Jožef, paziteo zajetih; veseli ga materni jezik i kde je on si véliki hasek vzeme ž njega.
Pošta.
Pertóci Št. Rakíčan. Dobljene 4 kor. Mencigar M Vreden. Bog plati na podpora Horvat Števana oča. Ivanci. Vaš sin je láoi sept. 24. pri Manajom v Galiciji junaško smrt pretrpo. Po-dajte se v božjo sv. volo i molite za njegovo düšo. Vlč. g. Horvátb J. Mar-tjánci. Od Horvat Janoša z Mlajtinec še ne bilo mogoče več zvediti, kak da je 1. 1916. sept. 15. pri Palosi premino. Vsem. Na nepodpisana ali ne z pravim imenom podpisana pisma ne damo odgovoro i ž njih nikaj ne objavimo.
vkrepčevalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male Stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškateika, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 pošt-nine proste proti povzetji. Za 'kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, dela vničo, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanske vrednost, ker se de!avci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Brezpogojno varnost
pred ponaredbami imajo vsi prijatelje Feller-ovoga fluida ia rasilieskih sseac s zaamkov ,Elza fluid*. To naj bo povadsno samo v ob-rambo pred menjvredaimi pon*red ami, što se ne pozna ,llza-fiuida", naj povpraia zdrav-nika, kak zanesljive ušinkújs
proti kailji ia prsaim belečiaam
kak vodi za grgranje in vrilealno sredstvo. Predbojnske cene: 12 milih ali 6 drojnatih ali Si špeeijalni steklenici alaoeia prosto psšt-nine samo 6 kron, 48 malih ali 24 dvsjnatih ali 8 špeeijalnih steklenie poštnine proste, 20 K pravo edino pri lekarni K. V. Feller Sta-bi«* centrala ¼r. 146 (Hrvatska.)
Fellsrove želodee krepčűjoše, edvajalne rahar-bara krogljice z znamko „Elsa-kregljiee“ (6 škatljic poštnioe prosto 4 krone 40 fil.) so pravo le z znamko ,Elaa krogljice*..
Čista koža na lici
i na rokah, kaj pri vno-gih 1jűdeh ohšűdüjeme,. dadvojo vrednost svojim-laatnikem. Najobprvim zs cele telo je potrebno,, naj k tla z dreva bo, zato ka eamo tak ne morenso skoz njé prav zračitu Obdrügim je pa to, tüdi pedrebno, naj náŠim bÜžnjim z neidravov kožov mržnje napravi-mo. Nečieta koža, brlitgo pflščajci, šplinte, lise, mozolčki, bradajiee ope-kline itd. pa večkrat te zrokújejo, kaj je pa tüdi škodljive za dibanje keže izáto tüdi nezdravo. Vnogo jszér moékov i žensek rábi pri zdrav-1jenji i čuv*nji svoje kolo Fellerovo ,Blsa* pomsdo za brambo lica i kože, štere cena je S keroni, ali 2 tegleca franko 6 koron. Te vrástvo ne škodi, kak vnogo reči za lepšanje kože ponfljenih. Odstráni betega kožie, obráni od pečeiine sunea, šplint, odprávi püš6ajce,apskaline itd.Na mesto grizsčih, i vtč^rat škodljivih ž ijf rabimoF llerovelilijske žijfo (1 kor.), ali pa Fellerovo borai-žajfo(80fll.j i prah za mujvanje, (borai praiek) 1 koron.
Vlaslé močno rastéjo
po Fellerovoj ,Elsa" Tannochina-pomadi za vlasé. Lonček lk 60 fil., moí;nejše kaksvosti IIšt,. 3 k. Krepi kolo na glávi, zabrani pišlivost i rane oserelost, pomore k zrási močnih, zdravih vléai. Nema škodljivih snovi v sebi zato mi pred škodljivni pomadaniprednoet pesebao pred tistimi, štere pončjajo nevučeni lekarništva. Za mustaceje najbolia Fellerova mastia 60 fil. Na-roéitve poilimo nepesredno na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Oentrcdebr.lá6. fZagr. iup.),
Myomatott ar Egyházmegye könyvnyomda gyojrssajtóján Szomhathelyen.