BI *« Am of Qafksr S. lOtT,	4 >U Fwt Offfl— «f ChUe««. lili—j.
v ;V p* v*,-WSEW}^


LETO—YEARXIV.	uKtfS^iî	Chicago, III., sobota, 29. oktobra (Oct 29) 1921.
Sufecrlptloa $5.00
Urrdntfkl la apraralftkl pe»-
•tari i MST & Uwadala av.
Offlaa ei gebUsatloa: BMI So. Lawndal« ava. i < i. pLi'imt Lawndalo 4615.
STEV.—NUMBER 252.
Untermeyar Ja odprto povedal ae natnaasu odseku, da Jo jeklaraki trust močnsjši kot koagres. '
VSI PREISKAVE SO EASTONJ.
Washington, D. C. — (iisuren-ce Todd, Federated Preaa). — Samuel Untermeyet, naspretnejii ameriški preiskovalec zločinov organiziranega bogastva, je v sredo odkrito povedal seuatnemu odseku, ki preiskuje stavkovne razmere v West Virginiji, da preiskava ne bo končala vojne med rudarji in lastniki rudnikov — sploh ne bo nič pomagala.
"Poskus organiziranih premo-garakih operatorjev, uničiti unijo rudarjev v okrajih M in go, McDowell, Logan,' Mercer in Kanawha v Zapadni Virginiji, je le majhna manifestacija, ki pokazujc splošno stališče jeklarake korpo-, racije napram organiziranemu delavstvu," je rekel Untermyer. "Jeklarski trust je največji sovražnik industrijalnega miru m Ameriki."
Nekaj minut pozneje je Untermyer dejal: "Jeklaraki trust js tako moastrosno srassl, da js dana! močnejši kakor vsak zakon in tona večjo oblast kot kongrss Združenih držav."
Untermyer je razgalil razne po-drobnoati brezsrčnega protiunij-akega programa, ki ga je jeklaraki truat uailil atavbinski industriji v državi New York in ka-terega je Untermyer odkril, ko js vodil preiakavo v intereau Lockwoodovega komiteja. Trust je prisilil celo največje atavbju-ske tvrdke, d* so morale oddajati 'Meaostfcvblnako dsto^Te tistim pogodbenikom, ki uposlujejo ne-unijske delsvce. Trust je nedi. rektno izsilil is ljudstvs poseben profit za podkontraktorje za manjvredno delo samo zato, da se je nadaljevala vojna proti organiziranemu delavatvu.'
Pričal je, da ima jeklaraki tiust ogromna imetja na pocahon-taškem polju premoga v Zapadni Virginiji, posebno v okraju Me-Dowellu, in dalje kontrolira žo-lezniŠko družbo Western k Norfolk, Pocahontaa Coke A Coal Co. in druge drnžbs; ki so aktivne v rasnih delih nemirnega okrožja. Jeklarskemu trustu ni treba po-
VAMonna m
JATA, KAJTI DBLAVOI ' IMAJO SVOJI Hite,' HAHA1
Washington, D. C. — Biro za ljudsko štetje, poroča, da je 24,351,678 družin v Združenih državah in 54.4 odstotkov teh dru Un biva v rentu ali najetih stanovanjih, medtem ko samo 28.2 odstotkov družin prebiva v lastnih hišah, 17.5 odstotkov družin pa biva v hišah, ki so zadolžene. Vseh stanovanjskih hiš v lllinoisu je 1,534,077 in od tçb je 846,071 v najemu.
USTNIKI RUDNIKOV SE R06U0 VLADI
"Kongrss, no Harding in nihčs na j svstu nas ns prisüi, da bi pri-znali unijs v W. Virginiji," , pravijo oparalorjL 4
ZA NJIH VELJA SAMO ZAKON KAKOR OA ONI BAZO-
~ Mijoi
————
Washington, D. C. — Pravni ss-stopniki lastnikov rudnikov v Wost Virginiji so v četrtek izjavili pred sertatnim preiskovalnim odsekom, da je ni sile na svetu, ki bi prisilila opersjorje, da bi priznali organizacijo rudarjev, Kongres, predsednik Harding niti nihče drugi jih nd prisili k temul Kategorična izjava je prišla, ko je Frank P. Walsh y imenu podpredsednika okrožne organizacije v Zapadni Virginiji Murraya predložil zastopnikom westvirgin-skih rudnišk|h baronov načrt sprave.
"Z organizacije ~ÜnUe<r Mine Workers of America in s tistimi, ki predstavljajo to unijp, nočemo imeti nobenega poala," js odgovoril Zachary Taylor Winson, advokat operatorjev. *
"Toda spravni načrt ne zahteva priznanja unije," je rekel Walsh.
"Operatorji ne potrebujejo nobene sprsve, nobene pogodbe. Mi se držimo sbsolutno naših pravic kot državljani na temelju ustave in zakonov kakor jih mi razumemo," jebil ponovni Winsonov odgovor.
Serif Don Chafin, katerega so operatorji poslali za pričo pred senatni odsek, je nastopil kot zelo aedovati večjega dela delnic ka- imenitna in važna oaeba. Pobahal
KARL,MQRA ITI NK BtUTSKO BOJNO UM.
SOVJETSKA RUSUA JE 8KU O ALA SVOJO RAZOROŽIT « VENO KONFERENCO.
Mala sntenta mobilizira dalja; ameriška vlada no mal« Habs-buržanov v Južni, no V Ameriki.
HORTT BI RAD OBDRŽAL KABLA NA OOR8KEM.
Pariz, 28. okt. — Poalaniški svet je ksključil, da se morata Trije bivši cesar Kari in njegova žena Žita takoj premestiti na angleško križarko na Doiiavi, kjer morata čakati končnega odloka glede nju-nega bodočega bivališča. Oddelek angleškega vojaštva is sv atrijske plebiscitne cono bo naj brž spremil Karla do mesta, kjer so ukrca na ladijo.
ke kompanije v svrho, da diktira njen induatrijalnl program; sta-ri Morgan je prisnal, da js on sam imenoval vse ravnatelje kor-poracije, čeprav ni imel ob čaau svoje smrti več ko tisoč delnic, medtem ko revnatelji skupno nimajo več ko eden ali dva odstotka vaeh delnic. Kljub temu izvršujejo kontrolo vsled svojih službenih vezi s drugimi korporacija-mi, in ker kontrolirajo jeklarski trust, so v stanju narekovati in-dustrijalni program vsem tistim družbam, ki so v zvezi ali področju jeklarskega truata. Na čelu jeklarskega trusta je pet moi, ki so obenem ravnatelji Pehnaylvanske železniške družbe in ssraditega i-msjo vpliv in moč, da prisilijo vss podložne kompanije na boj noper organizirano delavstvo.
"Ako bi jeklarski trust dsnea namignil operatorjem premogovnikov v Zapadni Virginiji, da naj
Sriznajo rudarsko organizacijo, i bila organizacija takoj jutri prisnana," je rekel Untermyer.
Advokat je operatorjev —'katerih je pet — so se pridružili se natorju Warrcnu, ki je skušal is ekonomakega veščaka izvleči pri znanje, da ao atrokovne unije ti * ranake po svojem duhu in da i-majo delodajalci pravico u kreni ti ae pred njimi." Toda Unter myer se ni dal odvrniti s svojegs atališča.
Rekel je: "Delavei še niao ni kdar Imeli pošten delež bogaetva, katerega pomagaj« prodneirati. Ako kočete imeti induatrijaln
se je, da poseduje mnogo trgovske hiše v vrednoati $350,000, rudniških delnic za $50,000 in ¿a $5000 delnic neke banke, katere je on podpredsednik.
Don Chafin jo dejal, da je po-najamo privatne at rožnike in plačuje deputišerlfe, ker to je edina pot "za vzdrževanje roda in zakona tam doli v Zapadni Virginiji " Priznal jc, da ao operatorji zadnje leto izdali $441,000 samo za privatne čete, ki pazijo na "red in zakon'\
Ko je zagovornik rudarjev vprašal Chaflna, zakaj je bil ubit neki delavec v okrajni ječi v Lo-gsnu mesecs avgusta t. 1., je šerif odgovoril, da je dotičnik imel v Žepu karto organizacije I. W. W. in da ae je hotel pretepati Nato ga je ječa rje v aln ustrelili ,
Pariz, 28. okt. — "Potit Journal" je včeraj objavil vsst is Bu dapešte, ds je admiral in regent Horty odgovoril poslaniškemu svetu, da ne more izročiti Karla ententi, ker s tem bi bila prskr-šena ustava Ograke. Poalanišk svet ae zopet snide jutri in konč no sklene, ksm se ima poslsti Kari, da bo enkrat mir pred njim.
Dunaj, 28. okU — Mala enten-. ta — Cehoalovakija, Jugoslavija in Rumunijs — je vznemirjena vsled dejstvs, da ogrsks vlada ss vlačuje izročitev Karla. Mobili zacija ae nadaljuje, possbno i Čohoslovaklji, kjer «so vsi spo-sobni moški poklicani pod oroi-jo.
Iz Prage javljajo, da je mi, niatVski predsednik Bencš dejsl v čehoalovaškl zbornici včeraj po >oldne, da je mala ententa posla u ultimat Ograki in da bo Ceko-ulova kija storila najenergičnejše korake ss izvedbo ultimata. Co-ški socialisti in Nemci naaprotu jejo mobilizaciji is rszloga, da se vlsds ne sme vtikati v notranje zadeve druge dršavs in stsoški mobilizacije bodo ogromni.
Mala ententa sumniči, da so monsrhiatične sile na Ogrsksm še dovolj močns, ds lshko pridrže Karla v avojl sredi in orgsnisirs jo nov puč.
Budspešts, ¿8, okt. — Tukaj ae poroča, da ao Združene države dale ententi in Ogrski rasumeti, da ne marajo Karla v Južni niti Severni Ameriki. Pojavilo ss je nsmreč močno gibanje v gotovih zaveznižkih krogih, da se Ksrl pošlje v Brazilijo.
Ksrl in Žita ae še vedno nahajata v samoatanu Tihani ob Blatnem jezeru. fcjuna druščina ao mrki menihi in naOtonalietičiA vojaki, ki atrašijo aamoatan pod kontrolo zavezniških čaetnikov.
VELIK POiAE VSLED ISKBB Z ŽELEZNICE
I Now York, N. T. — Nenadoma
je izbruhnil velik požar med Ne-warkoin in Oreenwoodom, ko as Jc pno vžgala euha trava ob že-lezniški progi. Ogenj os Js pričel
širiti na obe strani proge in vss, kar je bilo na poti, unišit Vžgala ae je nato železniška postaja in velika zaloga celuloss za Du Pou-tovo tovarno, fttiri milje na okoli je še divjal požar, ko «a ni bilo nobene pomoči. Resbcljen zrak je že pričel pihati v Now Jersey. Policija je dobila nešteto vprsl
. . šenj, kaj je s geeenjcm. ko oo mir. dejte delavcem previeo ko- Mê priMi ognjem. delovati, lektivnegs pogajanja, to je prs- (>ffWlj ^ bil ukročen šsls t poz-(Dalje na 3. strsni). Inijioči.
Kot se poroča, je Kari brez cvcnks in abaolutno suh. Pojavilo se je vprašanje, kdo bo |.lače val račune za vzdrževanje njegove velike familije. Ogrska vlada je zaplenila ves denar in rasne dragocenosti, ki so bile vkpoaeatl karliatov. Kari je grosno poparjen in neprestano joka, medtem ko njegova žena, ki je fanatična katoličank«' kleči po cele pred razpelom. Bivii monarh toži, da je bil "nesrsmno preverjen in is-dan." Bil je sagotovljen, da vss ogrski nsrod komsj čaka njegovega povratka in da pd atrani armade ne bo najmanjšega odpora. Kari je s eeboj prinesel veliko ss-logo raznih redov in kriieev, ki jik js mislil razdeliti med svssts državnike, ki ga zmagoslavni1 popeljejo v '»alačo v Bud «pošti. Ko je stopil s letala v Oedenbar-gu, je ukazal,, da se pripravita dve godbi, ki boste igrali triumfalne koračnice.
Na drugi strsni pa vladni uradniki obsujejo Karla, da se Jc poslu šil sleparije, ko js prišel na Ogrsko. Vojaškim povsljnikom v Oedeaburgu je pokssal ponare-jen Hertyjev telegram, ki je veleval častnikom in vojakom da aso rajo odmak priseči zveatobo kralja in mu slediti. Ns U način Je dobil KaH okrog 6000 nwž, ki ao mu sledili do Tatatovaroso, kjer jih jo čakal žalosten poraz ia <00
Jllonolulu, Ilsvsj, 27. okt. — ls tija je prišla špeeijalna brso-ka, ki aporoča, ds je ruaka sov-ka1 vlada aklicala razorožitve, nš^konfereneo za ljudatva \»a dalj nom vzhodu. Konferenca se otvori v Irkutsku, Sibirija, dne 11. novembra -r kakor ona v Waahing-tonu — in na njo ao povabljeni aa-Otopniki Kitajske, Koreje, Indijo, Siama in republike,Vzhodne Sibi-
T0WL ŽELEZNICE.
Detroitald mUjonar bi vrgel na oosto vss nsproduktivns dslnl-t /v čarjs.
POTEM BI DAL DBLNIOB DE-LAV0EM.
Washington, D. O. — (Fedsrs-tod Presa). — Henry Ford, avto-mobilski magnat, je v nekem in-tervjuvu, ki ae je aukal okrog vprašanja, kako bi on operiral šslssniški sistem kot je ns pri apr Pennaylvania ali New York Cental, da njegovo prvo delo bi bilo odalovitev vaeh neproduktivnih delničarjev.
Fordoy intervju je objavljen v "ffhe Nation'a Buainessu," organu Trgovake sbornioe Združenih držav, katere predaednik je objs vil dolgo tirsdo proti železničarjem, ki nameravajo stavkati.
Ford pravi, da želssničsrjl bi mprali biti sodružnikl v podjetju in poaedovati delnice, ker potem bi opravljali boljše delo. Ako še-lesnics nato uspe, jc to dokaz, da so delavci izvržili svojo nalogo. Uspeh je odvisen od delavcev in to zaslugo jim je trebs priznsti.
Ko bi so Ford iznebil nspro duktlvnih delničsrjev, bi odpravil vse nspotrebne vagonu in vleko, katerih js po njegovem mne nju preveč. To je Izkusil ns svoji železnici Detroit, Toledo A Iron-ton, kstero je v krstkem času ts ko rsorgsnisirsl, ds mu nosi lep dobiček, medtem ko druge želes-nies kssjo vedno bolj v deficit. Ford je smanjšaP ttcvilo vlakov in povečal hitrost vožnje oatalih vlakov.
Dalje pravi Ford, da bi odpravil vse nepotrebne advokate v službi železnižkih družb, ki vleče, jo ogromne plače, delajo pa nič, svsemši da grejejo sedeže v pisarnah sa pritožbe in vlečejo tož->e za odškodnino akozl leta, aamo da imajo alužbo. Ford bi poravnal vae tožbe za odškodnino izven sodiščs in a t<<m prihranil ljudem in železnicam velike atroške. Nadalje bi Ford odalovil veliko število boaov, ki ao nepotrebni. Končno bi zmanjšal število do-aveev. Ford priznava, da je zni-šal število delaveev na avoji že-ezniei od 2600 ns'lftOO, in pravi, da sedanje število delsveev izvrši ravno toliko dela kakor prejšnje, dasiravno ni delavnik nič daljši.
Fordov argument v aplošnem ae atrinja z argumentom železničar-(ev in Plumbovim načrtom, da s-meriške železniee ne bodo prej u-apefale, dokler ne bodo delavei aodrnžniki v podjetju a poŠt«no meedo in dokler ne boats vlada n ljudstvo po svojih zastopnikih ssinterepirsns v uprsvi žejeznie.
Stavka železničarjev je preklicana.
Odborniki Ustih organizacij so na ponotni konferenci sprejeli iajavo vladnega odbora, da eno lete ne bo . nadaljnega znižanja mezd, kot sadoatljiv raalog, d« ae aklep sa atavko prekliče. Eden voditeljev je tudi rekel, da "šeleantearji ne morejo stavkati proti vladi" l
« « », uu • »
rroivffU)
ali prtjatolja v
stari
je obležalo mrtvih, okrog tisoč ps ranjenih.
Položej v Budapešti Je kriti-čen. Prritimonarhistlčne demon-strselje so na dnevnem redu. Ho-eialiati, okorajžmi, da Je vlada naatopila proti karliatom, ao akli-eali nebroj protestnih »hodov. Prlataši Karla ao v nevarnosti za svejs življenje in vleda Je izdala odredbo, da morajo demonstracija prenehati.
Chioago, 111. — Stavks na že-leanicah ne bo'. Glavni odborniki šeatih šelesničsrskih organizacij, ki so glasovale sa stavko, so v četrtek zvečer s večino zaključili, da sprejmejo isjsvo vladnega železniškega delavskega odbora kot zadovoljiv pogoj miru in da ta koj prekličejo stavko.
Navzočih je bilo okrog 2Q0 od bornikov, ki so sborovsli v Mor-riaon hotelu. Po dolgih dsbstsh in pretrèaanju isjsve vladnega odbora, ki js ssgotovil železničarje, da tekom snsgs lsts ne aprejme nobene prošnje feleinlških družb zs nsdsljno «nižanjo mssde In apremembo delovnih določb, ao predsedniki petih bratovščin predlošiU resolucijo zs preklio atsvke. Olsaovsnje se je vršilo ob pol dvanajatih ponoči. Odborniki strojevodij, sprevodnikov in vis-kospremnsgs moštva so glasovsll ss rezolusiio, odborniki kurjsčev so glasovsll proti resoluoiji, do-Čim odborniki premiksčev sploh niso glssovsll. Mslo pozneje ao odborniki šolssnlških telegrafistov Izjavili, da ae pridružujejo sklppu večine. Tsko je bila stsv-ks prekllesna. •
Včeraj zjutraj ao bile razpoals-ne Iz glavnega stana organizasij v Clevolandu brzojavk«' predsed nikom rartrth kelesniških unij, kf obrstno obvestijo krajevne orga-nizaoije, ds atsvke ns bo.
Bon W. Hoopsr, ssatopnlk "ljudske skupine" v vhidnsm žs-lesniškom delavskem odboru, js vstrajal do konsa, ds se morsjo železničarji pridobiti ss mir. On in W. M. McMenimsn, ssstopnik "dslsvske skupine" v vlsdnem odboru, sts bila vss dsn v četrtek stikih s "veliko petorico" še-lezničsrjsv, kstero ats dressls in prlgsnjala, da naj šelesničarjl o/lnehs^o od atsvks.
Vlsdnl odbor je imel sa slučaj, da železničarji oatanejo pri prvotnem aklspu sa štrajk, pripravljeno iajavo, ki ohaoja atavko kol "mpoalevnl čin", za katsff-ga mors "vidiks jtstorioa" pra vzeti vso odgovnrnoat. Voditelji ao neprenelioms slišali grožnje, da bo vlada zdrobila stavko v par dneh) vlada js prlprsvila sodnlj sks prepovedi v vseh zvsznih sodnih okrožji^, ki bi bile takoj uveljavljam*. Zvezni okrožni prav dniki so inudi naloženo, da sa-itevsjo "ImlŽunkšne" 24 ur pred napovedano uro ss štrajk in pri-tianajo ns glavne odbornike za takojšnji preklic stsvke pod kas-nijo sapora.
Kapitalistična "Chicago Tribu-ne" poroča, da je h. K. Mh«ppard, predsednik bratovščine aprevod-nJkov, dejal po aprejemu resolucije sa preklic stsvke: "Nismo mogl/, ker^stovka ki Mla^bo^so
da MstavlBsUproU vladi."
Kakor sdsj stvar atojl, bo vUd-ai železniški delavaki odbor reševal vaa epom« vprašanja, ki ao is-zvals skl< p šestih organizacij za atavko. železničarji bodo morali eprejeti dvanajst in polodatotno znižanje me*d<* kakor Je določil vladni odbor 1. julija 1.1.
Vprašanja pa je, dali ae bodo železniške družbe pokorila vladnemu odboru glede nadaljnega znižanja mezde. Odbor pravi, da vpe zahteve ss nsdsljno znižanje ae odloše za eao leto, na drugi atrani pa m Icjsvill nekateri Že lecniški berani, ds ae ns bodo o-zirali ns aklep in da bod«| takoj snižali mezde vsem delavce« za nadaljnik deaet odatotkov. Ako ae to sgodl, tedsj nsnovo oživi kriza na ŽSleanieah.
RUDNIK BAXDBJAN V . KANSASU.
Trockij svari komunists, da na
smsjo oslabiti rdsčs armada.
Moskva, 28. okt. — Leon Troe-kij je v svojem govo^ na ko ferenci političnih in proavotnili institucij dejal včersj, da vojaki rdeče armade v velikem številu al-lijo v civilno žlvljonjo odksr je mir.
"Ruska revoluolja še nI končana in prl&akovsna smsge Še ni," je rekel Trockij. "Oktober-sks rsvuluelja je šo vedno obkov Ijens od kspitslistov, Huržoaslja vsegs avets ss js obdršals ns krmilu vslic vsem težsvsm, kstere je imsls s likvidirsnjem imperla-liatične vojna in domobillsaoije. Prvi nspsd delavstva n« svetovno buršoasijp ss ni obneael. Zdaj čaka delavec sistematično delo s« ustvarjenje rovoluolonsrne stranke v vaeh drŽavah, Buržoasijs jo pričels stopati v stike z nami, kor ne smstrs več, da je boljševlsem nevaren. Vsled sprememb v naši gospodarski politiki moramo delati s buršoazijo. Prišli smo v do bo dolgegs in težkega razrednega boja» v katerem bo rdeča armada igrala valno ulogo. Napačno j« mlatiti, da Jš naloga rdeče armade končana, valedtega m< amejo komunisti sspuščati armado.-
KAKO SO SE PRIPRAVLJALI.
Mason City, lows. (Fedor, Preaa.) — Člani kompanije M, ki je dodeljena lokalni atrojuičsrski onoti narodne gards v Iowi, so prejeli pred nekaj dnevi ukaz, da morajo naznaniti po vel jat vu avoje naslove in ds morsjo biti doma 20. oktobra, to js dsn pred tuipovs* dano atsvko na železtileah. Obenem ao ihorali sporočiti, dali ae kaj razumejo na kakšno alužbo ns železnicah.
Poslan je bil tudi apel na «lijake višje šole, da s«* pridružijo milici. Trldeaet vojakov ae je odzvalo,
KONORBSNIK BLANTON JB DOBIL VKOB.
Wsahlngton, I>. C. — Kongres-nik Tliomaa L. Rlanton, demokrat iz Tezasa, Je i Mrtok komaj ušel. izobčenju is zlMirniee zara<ll ne moralnega gradiva, ki ga Je dal natisniti v kongresnem zapisniku Dobil je N|amo osem glasov veAine proti izoličeuJii.Nato mu je pred» •tednik zbornica dal Javni ukor, Blsntim ae Je onevealil (m končs-nem proeesu in morali ao odnesti iz sbomiee.
DRUOA SUKA SISTEMA
New Orisana, Ln, — Dve dekli-cl, šestletna Floreiiec In devetletna »Addle (lauae, ae lairita a smrtjo v ladništilei, njtina mati je |>n v ječi pml olitožlai, da Je svojima hčerksms prlsmljsls smrtne rsue. "Bili sta laltii. »trsdsli amo in ni«em mogla Več gledati tega, zato sem sklenils ubiti najprej olroks, potem pa sobe, ali ko Je prišls %rste nsme, mi J» upadel pogum," je («povedala mali.
VREMB
Chicago in okolica » V ns«l>'ljo jaano in larzlo. Hevernozapailni vetrovi. Temperatura v zadnjih 2i urah i najvišja M, najnižja Al. Molnce izide ob S ¡20, saide ob 4:46 (pravi čaa).

ZADRUŽNA ORGANIZACIJA IN SfAVKZ.
mi
i FRANK
AMA T OHI
■	OAÖU.
Jutri, to je 30. oktobra ropet dobimo nazaj »talni centralni Ma. Kazfüee na ari jf treba pomakniti aa ano nro' nazaj.
BE-
Trt trt zla sš bo
▼a. — Dva poiieieta 8ta hotela aretirati samorca Wa-
reja, ker je bil obdolžen, da je kuhal žganje. To nameravano a-
stvo zsmonkega dela mesta in zbperstavili lo sa njima. Pozneje so našli trupla ' omenjenih dveh uradnikov s kroglami prevrtana v neki aakotni ulici.
Nato ae je podala eeia patrulja, da aretira Wareja in ko so prišli ----------- so videli
Ženeva, Švica, 28. okt. — Tu so bile včeraj velike demonstra cije komunistov proti smrtni ob *odbi Saeca in Vaazettijs. Demonstrante ao korakali mimo a-msriakega konzulata. Policija ni motila nikogar.
Montevideo, Uruguaj, 28. okt. ---'Delavci v tem meetu ao danea popoldne stopili v generalno atavio is protests proti obsodbi Saces in Vansettija v Združenih državah. Aočna policijska straša atoji pred ameriškim poalani-Štvom in konaulatom. Protestna stavka je trajala od poldne do osmih svečer.
'areja teši čez senožet, kjei* se mu je priključil Še drugi zamorec z dvocevko. Prvo ata ae akrila za kopico zena in streljala na zasledovalce, nato p| ata utekla v senik in atreljala na bližsijočo ae patruljo. Tri ure je trajal boj, dokjer se hi užgalo aeno, kar ata sama povzročila a streljanjem.
KTjub ognju v šupi se zamorca nista hotela podati in tako so našli, ko je senik do tal pogorel, o-žgani trupli ssmorcev.
Policajev je bilo devet ranjq-
V mestu vlada veliko razburjenje in vae prebivalstvo črncev je pokoncn, da aa maščuje radi strašne smrtf, ki ata jo imela njih plemenaka. tovariša. Bojijo se, da bo priflo do v&jih nemirov.
rik In 960 ranjenih valed eksplozije t Italiji
Bim, 28. okt. — Dvaindvajset trupel je bilo doslej najdenih v razvalinah trdnjave Vado v Geno-vj, katero je porušila ailna raz-atrelba smodnika v sredo. V bol-
UPK1É JE
— Ln- j*.__a__i—i-
DOLŽNIKU.
John Turek v North Chicago se je zadnji Četrtek obesil v tre-notku, ko ;je stopil v hifio mesar,
tro prerezal vrv in ieSil Turku Življenje. Ko izvedel, da
m
[eaar je
-i
je mesar potem izvedel, da ima
petero otrok, mtt je od >lg In pozneje mu je po mesa zastonj.
PROTIST
m
¿eno
pust
Klal
žilno lučaj
¿L , ... :	i
Buenoa Aires. — Amorikansko poslaništvo je prejelo gro piamb, ki ae nanaša na slu Sacca in Vanzettija. Pismo je se 18 ostre vaebine in polno groženj, ki ae bodo iavršile v slučaju iz-polnjenja obsodbe. Ni piamu je podpis " Junta."
29 mrtvik
tudi hribom katerem je stala, je zdaj nižji. ^ Oblasti sumijo komu-niate.	*
Reakcija zmagala na
Kriatijanija, 28. oktbra/r- Pp prvih, nepopolnih poročilih o izidu spldšnih volitev zs norveški parlament, ki ao ae vrlife včeraj, so zmagali konservativci. Sedanja vlada, ki je organisirana iz liberalcev, bO podala ostavko.
38 mornarjev utonilo.
Madrid, 28. okt. Španski par-nik" Torre del Ovo" je udaril ob kleči in as razbil na š^anakem
k dolžan 120 obrešju blizu Bort Mahona. Dva- W na boljem kot ao bili pred
mornarjev je izgubilo
morilce
JUKOK V
Denver, Oolo^VUfr dršsvno sodišče je potrdilo odločitev državne industrijske komisije, da morajo rudarji vpoltevati proti stavkovni zakon države Coloredo Nameravan ukor proti atavkarjem se ni ppsrečil, ko ao ti spoznali, da žele ukora le nekateri interesi in hi njim bil v veliko škodo. Rudarji ao poslali peticijo na višje Hodfcče, kf ae je nanašala na ukor, da ae mosa iati za vedno preprečiti, toda sodišče jo je zavrglo. Rocfccfetlerjeu intcreal so nulenja, da bi ae mezde znižale vsaj za tretjino.
POHOfafi
AKCIJA V BUSUI
New Viork, N. Y. - Ameriški federativni ruaki pomožni odbor, ki predstavlja organizacijo "Frieidls of Soviet Russia", čaao pis "New Toiker Volkazeitung in razne ¿elaveke zkupine širom Amerike, je poslal 25. oktobra za stotisoč dolarjev vrednosti kon-denziranega mleka, fižola, suhega mesa, čokolade in obleke v Sov jetsko Rusijo. / • Moskva, 27. okt. — W. N. Ha
skd, direktor Ameriške pomožne administracije v Busiji, je danes namšnil, da žlvelnc nakaznice, k sa takoj odpoBjejo i* Amerike v K unijo, lahko poihorejo, da naa-lovljenei dobe savoje z šiviU za Božič. Sovjetska vlada je spremc-ni le svoje poštne določbe, tsko de Hoover jeva Uprava lahko poilj«-zavoje s živili v vsak, šs tako«« daljen in <»amljen kraj v ftueiji
indvájset življenje.
Bolirarska
Sofija. — Komunistični poslanec Anastazov je prinesel v sobranju (parlamentu) na dan« <U Je minister za notranje zadeve nagradil nekega morilca Čamko-va, ki je bU pred kratkem izpuščen is ječe z nagrado 100.000 levov, da ni umoril Kolerovs, vodja komunistične ztrsnke na na Bulgarakem. Miniater aa notranje aadeve je zanikal trditvf komunistov, ki ao jih prineali naprej v zbornici, toda da zo neutemeljene, ni mogel dokasati.
Gibanje komunistov na Orškrni.
— Ust "Rizespastis" ,e postal uradno glaailo komunistične stranke na Grškem. Komunistična stranka in delaveka federacija sta saktevali od grške vlsdq da se takoj odpošlje ladijo | pravili in mlekom v Sovjetsko Rusijo. Ker je vlada odklonila izpolniti željo delavstva, da ata ji federacija ia komunisti napove deli nekak bojkot in vodita ve
rusko 4
Baeou in PftUBKAVA Ml BO POMAGA LA »UDAEJKM.
(Nadaljevanja a prve strani)
vico do organizacije, ki je navsezadnje zelo majhna in revna pravica- tdejalni aranžma bi hil odprta delavnica, v kateri ae bi u-nijski delavci pOgajall kolektivno, neunijski pa individualno, ampak kot praktični «možje v praktičnem svetu vemo, da take odprte delavnice ni. Vaako govorjenje o "svobodi pogodbe" je sleparija. "Odprta delavnica" je alepilo. Delavnica more biti samo1 unijska ali pa peunijaka; srednje poti ni. Jaa sem največji poaa-mezni delničar pri Bethlehem Steel Co., toda zaatonj sem si pri-aadeval, da bi spremenili indu-atrijalno politiko te k o m panika, ki vadržuje velik štab detektivov V avrko, da pasijb* dali se pojavlja kakšno unijsko gibanje med delavci.. Delavce mora delati in pogajati aa aa avojo meado in druge delovne pogoje kolektivno, drugače je brez moči ia obrambe in prepuščen je največjemu iako-riščanju."
lJntermyer ima aredstvo za odpravo civilno vojne v Zapadni Virginiji In v vseh drugih indu-atrijalnih diatriktih. Po njegovem ■■■■PHmmK^m- nažrtu bi raoraU operatorji pre-mšnicah ae nahaja 350 ranjepcev. mošovaikov in Vii drugi deloda-
jalci, Id vrše meddržavni buaineoa, imeti svesno dovoljenje (lieenco), aa temelju katerega bi b|Ii prisiljeni priznati svojim delavcem pravieo kolektivnega pogajanja, to» njihovih unij. Untermjrer obljubil, da isdels detajliran aačrt in uključi vanj svoje ideje ioduftrijalne zakonodaje in na«| ro4a«g%» ttfbunala za reševanje industrijalcih aporov. . Lastnikom rudnikov pokajo že-& taled profilov, ki so jih nagrabili v zadnjih petih letih, je pek<4 \Jntermyer in pripomnil, da on je bil v stikih a mnogimi kom-panijfmi, torej ve, kaj govori. Rudarji pa — jp rekel — niso dobili opravičenega deleža od tega
V
bogastva in on dvomi, če ao zdaj V
deset lati
Končno jt üntermyer izjavil, da on ni aoeialiat in da je fcjege-va želja, da se kapitalizem obdrži,
\oáá otreati se mora avo j S naj-večjih grehov, med katerimi je industrijalna politika jeklarake-ga truata v Zapadni Virginiji in drugod njegov največji greh.
r-
Skrivnostne moči, s katerimi mogočni živelj vode sploh delana človeško naravo, nahajajo iK Slovencih na Štajerskem avoj izraz . v "povodnjem" ali •divjedr možu", v "Muku'
likotezno propagando pomožno akcijo.
Afrlkansks žene so podražile.—
Cena plemenitim Ženam v Afriki je poskočila od pet na šest do-arjev,' kakor js povedsl potujoči ravnokar od tam došii fotograf.	i
On pravi, da as je pred vajno dobilo v Afriki dobro ia pridno ženko za tri dolarje in pol, manj pridne in manj lepe ps celo po dva dolarja.	• • «oamo
Preiskava radi «mora Dimitro-va, bolgarskega vojnega miniatrs, ae je po odredbi vlade pričela. D! mitrova so ustrelile neznsne o zebe, ko je bil ns zsbsVhl volnj v svojem svtomobilu pri Koster dljn, 43 milj južno ¿d Sofije. Tu di šofer ia dva epremljevslea sU bils usmrčens.
Obsedne stanje na Belgarsbsm.
Hofijs, 2A. okt. ¿ Bolgsmks vlsds je razglasila obsedno stanje v Sofiji in v okrožjih ob srbski in maoedoneki mejr Ministrski predsednik Stambulinski je po jaanil, da je obeedno stanje uvedeno valed gibsnjs mseedonsklh elementov, ki se k odg»r* imor vojnegs ministra ^^ vs pred en ha tednom in " nizujejo čete zs vpad v Maceduuijo.
Va dslavzki konfsrensi v
Vi ja zas t o pa ai h 50 narodov dels vet vu. Konferenca je pričela 25. oktobra. ^
Alaklinder pride jnlrt v Belgrad.
Belgrad,» okt - fiadno po ročilo se gla«, da kralj AJekaan-der pride K), oktobra v Belgrad iz Pariza. Vlada je prejela brzojavko Iz. Bsrftzs, ds Aieksaiwler zapusti« Pariz v dveh sM treh dneh ln de * nrkaj Časa aaamdi v Zagrebu predno pride vÄlgrad.
.-V-il---
rnCCV. J
i
dno, klago, priobčil j. Maje ig er.
pov-
tako o boten ia bi šel teh zakia* dov iakat. PoVadnji mož bi ga k sebi potegnil in raztrgal na male kosca, i	v	, <
2 Tik Sevnice teše Sava. Ne dsleč od trga je velika pečina, ki da sredi Save sega. 2a njo je atrašna "vrtalka". Pod to peši-ho, pravijo, priklenjen je povod-nji moš aa aobcH verigi in im* noge na velikem kamenitem, a denarjeml napolnjenem loncu. Pravijo tudi, da ae veriga in lonec vidita, kadar je voda čiata in majhna. Mnoge neereče, ki ae rade, na +em mestu godijo, sročuje po vod nji moš.
8) Imeli so nekdsj stsriši de-klieo. Ts je morsla vaa)c dan agodaj po vodo. Pa naj fc še tako zgodaj prišla, našla je vaako-ki*at roso ometeno. Ker ps jai vedela, kdo jo je ometel, in ker ai j< mislila, da dela to kaka stvar, želela ai je močno, apoanati jo. Pometal pa je roeo povodnji mož; in ta je naposled dobil tako moč nad deklico, da jo je neki da« pod vodo aeboj vzel in ae a njo oženil. Črea leto dni si je pa ona* zopet poželela na gornji avet, a povodnji moš ji tega ni dovolil. "Prišeni mi pa vendar kako deklo," pravi šena, "katera ml bode vsaj hišo pometala." In rea, ko je šol povodnji moš drugi teden na taVvet sopet pe mezo, prignal ji je deklo, katera je hišo pometala. Nekoga dno vpraša dekla goapo, kaj dobi za plačilo. Ta ji pa reče: "Ne akrbi aa to in vzemi, kar dobiš." Tedaj šena vdrugič moža poproai, naj jo na avet izpuati. A ker ji ni dovolil, vprašala ga je, kaj mora vendar napraviti, da pride aopet na 'ta avet. On pa ji odgovori; "Štiri kvatre mora biti cela tvoja šla-hta pri 8v. maši, ia potem te izpustim." Zdaj reče ona tvoji de-kl|, naj U službe stopi in njeni Šlahti pove, kfj je stčriti. Drugi dan reče povodnji moš hišo pomesti. Hmetl ao njeni saalužek. Dekla vzame ameti in atoplvži na ta avet imela je aamo suho zlato.
-(Dalje prihodnjič.)
Sittmb Nirodni
Pripon» Jednoti
irwjaieot
QLAVMI STAN« Z887as sa LAWNDALE AVE,, CHICAGO, MLINOM, lavrševalni odbor t
upnavNi

4SS, Smiihan, r». tisak
a«a va. whb
Na^somi odbor: ser a. i «ms as ■ snu a
Združitveni odbori
lisi a.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F, J.
Ii»
s. n. r. j.
dsn avta roanjATva in swaiu. m ss uns ä b st aailSMi njauiss s. n,,r. vaa nsDsva v gvaai a auUMUNtmmi pasu m ■iiivt a* a g» sssf«
m+mm
HA gii PUflBi
BMwik,
wm
»i lía
ma ms<lB v
"Vilah," v "povodnjih devleah" in v "zmaju" ali "poaoji."'^
Povmlnjl ali divji mpž nahaja ao po vseh na slovenskem &i*jer* slfera tekočih vodah, v Dravi, Muri m Havi, v SoUi in Savinji in celo v manjših potokik, kakor enem na Pohorju nad Krauhaj-mom, v studencih, ribnikih, jezerih in celik v vaških mlakah.
1) V Dravi nahaja ae nišje Ormoža globoka struga, in tukaj je dom divjega ali povodnjega moža. Nekateri pripovedujejo, da ao ga že,aelo videli, kako je be-4U pri lepi'mesečini na: strehe bližnjih mlinov ležat. Oblečen je ^ zeleno suknjo in i^aane blače, na glavi ima rudečo kapo, na nogah'pa včasih steklene, včasih srebrne čevlje. Pravijo, ds ims ts mož pod vodo vsllčssten grsd ksterem se vse zlata, arebra in dragih kameno v blišči. Razten tega gtadu pa Še ima neizmerno veliko zlata in drugih dragoceno sti. Ali gorje temu, kdor bi bil
pržavno gospodarstvo.
(Govor pos). sodr. Ktbins Kristana v podrobrti razpršvl o ustavi na aejl Uatavotvorne Skupščine dne 14. jun.)
V (Konec).
; Četudi som prepričan,! da čuti večina izmed vaa prav tako, kakor jaz, aem vendar tudi prepričan, da boste slošno glasovali za te uata-nove, in enega dneva bomo ališsii, da je to nsjbolj dovršena ustava od vseh konstitueij vsaj v Evropi. (Medklici.) V Nemčiji je socisli-stičns večin^ napravila marsikak-fino neumuoat, za katero ne prevzemam odgovornosti, ampak nemške ustavo nI ustvarila aocija-lstlČna večina; dobro pa vem, da sta aoeijalistični stranki na Češkem in v Avstriji izjavili, da tista ustava, za katero ata glaaovali, ni' sta luli dovršeni, ampak ata morali glasovati za taki uztavi, ktr nI bi-o v onih razmerah mogoče ustvariti kaj boljšega. Kljub temu, da sta Češka in avstrijska ustava mnogo boljši od tega, kar se spre-ema tukaj. (Poql. Drofeuik dela medklice.) Uoepod Drofeuik, jaz som vam že prej povedal, da tudi na Češkem socialisti niso Imeli ve* Čine, iu da torej tudi tam piao so. eljslisti izdelsli uztave. Prosim vas torej, ds ns govorite o stvsrrh, ki ne obstoje, Ns Češkem so bili so eialisU močnejša stranka, ue pa absolutna večkia. Ne ns Češkem, n« v Avstriji ni bila izdelana aoei-jaljplif*1* ustava, teaive^ kompromisna ustava s sodelovsnjein soei-jaliatov.
Če hočete vedeti kako aodije o teb uatavah aocijelieti sami v ebah .leželah, /d tej te "Pravo Udu" osi-
•j Pripovedke ó povodnem ali divjem molu ikL, m preeašene iz
poganskih časov v sedanji «'**
Cerkev ni ničeaar storil^ za od pravo teh pripovedk ampak jih je trpela ali pa predelala po svoje, da ao alužils namenu eerkve. To potrdijo pripovedke same pri katerik duhovni In grajo ulogo. Pripovedk«* so aaj jasurji dokaz, kake ao izrabljal ljudsko lakkovemoat ia nevede v zasebne korist. OprtdM u redni* šiva.
roma "Arbeiter Zaitung" is tlstik dni ko sts bili ustavi sprejeti.
Razume ss samo ob sebi, <l» morajo tam, kjer ni ene stitnks a absolutno večino, delati kompro rnial (Drofeniki Tudi ta je kom promis). He*laj koče naenkrat gospo«! Drofenik dajati soeijsllaiam lekeije. (Mihsldšič: In ssm je po-Ijsdeles.) To nič ne stori, ds je poljedelec. Ampek to je, de ne rssu-me soeljslizms ia zato ni pokliesa, ds M dajal Boeljalistort lekeije kajti «udi soeijaJlzem je snanost, Ia Če se eivsrl ne poznajo, posta-nete lahko veliki v stroki, kl jo pa-snaU, niksr ps m zahtevajte va-ličine tam, kjer niste zato poklice-ceni kjer nimate pogojev sa I*
Gospodje, kolikor koli razumem, a se v akupščlnl, kakršna je ta, kjer nima ena stranka aaze večine, luprajo aklepati komprotnizl. Razumemo nadalje, da bi se v skup-ššini kjer bi bili dve raslični aku-¿ini, ali vsaj vsaka v sebi ponekod lomogena, med dvoma tskims skupinama moral iskati kompro-mia. Nikdar niaem tajil, da Ima tudi večina tukaj težave, ker ima o» praviti a opozicijo, ki js sama v sebi preveč raslična, da bi mogla naztopatl kot enotna opaaioija, ovseni dobr^ v «mm, da je med o loalaijo na deeni in oposicijs ua evi ogromna razlika, raallka, ki je rloboka, bolj globoka, kakor raz-ika med vami in deznico in med
vami in levico.
• . • .
Toda, gospodje, če imamo tukaj zaatopati tiate programa, ssrsdl laterih nas je narod poslal sem, tedaj ni naša dolžnost oalrati ae ua (p, kar sshtsva kakšna desnica, ampak dolžni smp izpolniti to, kar pričakuje od nag ljudstvo, ksr pri-čskujejo volilo!, In zaradi tega smatramo za svojo dolžnost, ds vam rsslsgsmo svoja stslišča ob vaaki priliki, da poskušamo ob vaa ki priliki doseči to, ds bi nas rastuocll, da bi spoznali, ds nI to, kar sahtevamo, škodljivo aa drža-vo, ampak da jo sa naš narod ls koMgtno, pa da sprejmete to ne zato, ker zmo sodjallati, ns zsto, ker zmo vam morda osebno simpatični, ampak zato, ker smo vaa prepričali <ia je to kar predlaga mo, dobro, (Dr. Ivanič; Tako bi moralo biti),
Naglasil ssm še, gospodje, da je opoaieiji zlasti op<izb<iji, ki stoji na našem staiiščču, zelo teško delati v razmerah, kakršne so tuksj. tčs vsamets stvar le osebno, si še domislite, da nI to kdove kako ugodno. V skupščini, v kateri veČina sploh ne sodeluje več v debati, v kateri je večina še sklenila, ds bo glasovsla tako, kjgr ni U poročevalec Da mara govoriti, tako ds morajo neprenehoma prihajati le naši ljudje sem kakor ua kakšno predatavo, čutimo, da je
bomo, kadar stopimo prod *§rod, dobili nrisuanje sa vse, kar amo delali od prvega, I^do zadnjega dne. Gospodje, jaa nisem človek, ki bi hotel kogarkoli aumnlčiU, No aunmičim niti večine, vendar pa mislim, da pride kmalu čaa, ko se boste prepričali da bo pred narodom veliko teše zagovarjati to, kar ste delali vi, kakor to, ksr smo delali mi. (Ploskanje na teviel.)

sleherni
Eajedalai Povest ta llvljaitia slovenskih trpinov v Ameriki Vs-uno. Stane » poštnino vred ♦1.75.
Ifkm blogsnssijs. Vrlo knjiga, ki pove, ki človek ponavlja i sobi taavoj vseh svojih živalskih in dlvjs-Ikih prodnikov. B slikami Ve-sano. 8 poštnino vigd $U0.
Oba knjig«, ki sa narošita obenem, sa tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Ko ji lovno mstie« H. N. F. J J F*Ulk Aleš, 8194 Bo* Crawford AfO., Chicago, HL — Adv.
14 HARMONIK NA FftODAJ.
to telo neugodno, kljub temtUf"
ln%t
tukaj izvršiti svojo dolin ker hočemo imeti mirno vest in zs vsst, ds sme do zsdnjcgs trenoikn vršili to, kar nam je bilo naloženo In da smo potskuaiii vse, da bi do. segli to, kar je «sa naš naro<l naj bolje, (Plosk s nje na levlsi.) U zaradi tegs smo nsstopili tudi pri tem oddelku in povedali svoje ml M^pje v dovolj skromnih mejsb zakaj — kakor sem še dejal — šs bi hoteli govoriti o državnem gospod s rstvu s soeijeJieUčriegs »tališča, M Imeli zelo široko polje. Po skušsll smo vsa prepričstl o tem ksr nsm imlsgs nošo sfslišče, vaša etvar ps je, ds prevssa^te odgo. vornoet zs te, ksr delsts. Mi ft mo čisto vsst In sa savedaieo,
Prišle ae vae ia aUrega kraja. Bno od Uh vidite na sliki. Izdelka go Lubnaovega, Vedl-šskovega Md. Vae ao v najboU-
mmm~ ' ^ od 926.00
šem stanju. Cenoso
naprej aa
Um hitro i
jih nudim po
S26.00 Ker jih le-
Itro prodati, jI tako akrtjno nlski ceni '
Kdo« kepi vae, dobi velik pe-puat Na ta oglas ss oponarja-jo zlasti trgovci
Po Mtnnčen pools vaako po-samotne harmonike pišite ns:
JOULTH VOOMIČ, ta« • IOUi Ava^ lU Vavk CUf.
V
□
-T. M. DortojarakUi -
BESI
□
T trsb delih.
-Frsložll Vladimir Levstik.-
* (Dalje.)
Let mu j« bilo sedemindvajset ali osem-indvajsst "Nié več se ne čudim, da je tena ušla ud njega," je menila nekoč Varvsra Petrovna, ko gs je posorno ogledala. Oblačiti se je izkušal »imino, kljub svoji veliki revščini. K Vervsri 1'etrovni se tudi zdaj ni obrnil ss pomoč, marveč Ki je pomagal s vsem, kar se js ponudilo; še k trgovcem je hodil na delo. Knkrat je sedel v šta-euni, drugič je bilo ie vse dogovorjeno, da odrine kot pesniški pomočnik na tovornem parniku; to-ds zbolel Je tik pred odhodom. Teiko si je pred-stsviti, kakšno beračijo je bil zmoien prenašati, ne «la bi sploh mislil nanjo. Po njegovi bolezni mu je Varvara Petrovna ekrivaj anonimno poslala «te rabljev. On je kljub temu zvedel skrivnost, pomislil, sprejel denar in se prišel k Varvari 1'etrovni zahvalit, »prejela ga je prisrčno, ali tudi to pot je sramotno preveril njega pričakovanja. Posedel je pičlih pet minUt, molče, topo buleč v tla in s bedsstim smehljajem na ustnicah ; in zdajci, ne da bi jo poslušal do kraja na naj-zanimivejšem meetu razgovora, je vstal, poklonil ae nekam krevljasto, zamrl sramu in tm«k ! je podrl njeno umetno, dragoceno delovno mizico ter jo rszbil. Hram ga je bilo tako, da aam ni vedel, kako je prišel iz sobe. Liputin ga je potem zelo ošteval, zakaj ni s prezirom odklonil tistih sto rabljev is rok svoje biyše despoteke-graščakinje, msrveč jih Je sprejel in se vlekel ie zahvalit po-vrhu. Živel je samotno na kraju mesta in ni ma- ( ral, da bi kdo — pa makar izmed nas — zahajal k njemu. Na večere Btjepana Trofimočiva je redno prihajal ter si Isposojsl od njegs knjige in časnike.
Ob teh večerih js prihajal med naa tudi Virginskij, še mlad človek, uradnik v nsšem mestut bil je v marsičem podoben ftatovu in vendar nj<* govo popolne nasprotje v vsskem pogledu. Tudi on je bil "rodbinski oče," obžalovanja vreden, nenavadno tih mlad človek svojih trideset let, precej naoforažen, toda največ samouk. Reven in oienjen, je vzdrževal s svojo plačo Še teto in svskinjo. Zens in vobče vse dame v hiši so bile nsjmodernejših nazorov, le da se je slišalo vse to pri njih nekam grobo t "idejs, ki so jo zsvlekll na ulieo," kakor se je izrszil Stepan Trofimovič ob drugi priliki. Vse so ssjemale is knjig, in ns prvi glss is petrogrsjskih in moskovskih napred-nih kotičkov bi bile pometsle skozi okno vse, karkoli bi jim bili priporočali zavreči. Madam Vir- • ginskaja js isvrševsla v našem mestu poklic bs-bie«| kot dekle Je dolgo iivels v Petrogrsdu. Virginskij sam jtf bil človek redke čistosti srca; mslofedsj sem naletel na poštenejše navdušenje. "Nikoli, nikoli ss ne odrečem tem svetlim na-dam," mi js odgovoril s sijočimi očmi O "svetlih nsdah" js govoril vedno tiho, s sladkostjo, napol šepetaje, kakor da pripoveduje akrivnost. Bil je dosti visoke rssti, toda nenavadno slok in oskopleč, s sils redkimi rdečkastimi lasmi. »Vse prevsstne nssmehe Htepsna Trofimovičs nad nekaterimi njegovimi mnenji js aprejemal krotko, ssvračal pa ga js včasih jako resno in gs priprav-Ijal neredkoms v sAdrego. Stepan Trofimovič je občeval ž njim prijsteljsko, kskor je bil vobče očetovski s nami vsemi.
"Vi ste 'nsdovsljenčki'," je šsljivo ponev-jsl Virginskemu, "vsi kar jih je vam podobnih— daai pri vaa, Virginskij, nisem opszil tiste omejenosti, ki sem jo srcčsvsl v Petrogrsdu chez les sčminsrites. Vseeno, tudi vi ste "nedovsljen-ček/ In tudi ftstov je, kakor rad bi že zapustil svojo lupino."
"Ksj pa' jas!" je vprašal Liputin.
"Vi ste psČ tista zlsts sreds, ki su povsod viivi . . . po svoje."
Liputin js bil užsljcn-
O Virginskem so pripovodovsli, in Žslibog povsem verodostojno, ds mu je žena, le prodno jima je poteklo leto dni veljavnega zakona, zdajci isjsvila, da je on odstavljen in da ima rajfta Irfhjadkina. Ta Lebjadkin je bil prišel od drugod in se izkazal potem kot zelo sumljiva oseba, ne glede na to, da sploh ni bil umirovljen štabni kapitan, kakor ae je tituliral. Urael jo samo vihati brke, piti in vesati najnealanejšc otrobe, ki »i jih j«' moči predstaviti. Ta človek se je brez vsakega rahločutja takoj preeelll k njim. razko-še t it ae v «telo za tujo mizo, jedel in upal pri njih in jel nazadnje gledati gospodarja preko rame. Zatrjevali so, da je Virginskij dejal svoji ženi, ko mu je naznanila odatsvljenjet "Doslej, draga moja, sem te ssmo ljubil, pnalej pa te Spoštujem." Ali težko, tla bi bile res izrečene takšne starorimske lieaedej narobe, *)t&al nem. da je na glaa •zajokal, štirinajst dni |x> odstavi jen ju so ae vsi skupaj kot "rodbina" odpravili v gozd za mestom na «"'sjepitje ; tudi nekaj znancev jr prišlo. Vir-g i itak i j je bil nekam >wičiio dobre volje j še pleaal je. Mahoma pa. ne da hi se hds pred tem kaj sprla, j« pograbil orjaka l.chjadkins sredi kankana, ki,ga je pleaal solo, r obema rokama in lase, pmlrl gs in ga jel vlačiti |h. ti,«h. Virginskij j« cvilil, kričal in j«»kal v*r \ prek, velikan pa ae )\ prestrašil tako, da ac niti ni lnanil; ves čas, «loki« r gs je vlačil, skoraj tu dal glasa od aebej M« po tej ceremoniji jr igral / vnem potrebnim patoa«im utaljeno plemenit-»»t. Virginskij je vso tisto n»»č na kolmih proail i run odpuščanja, toda ni ga isprostl, ker s r jr tr«l<«\ratno hranil iti tudi k I* hjndkinu po oproščmjr \«Upal ù je le oči trk, da je revnik prepričanj in majhnr pometi, k«*r govori z Imako na kolenih, fttabai kspitan )«• krnela potem iaginil; 4.- 1. n.ijza<tnji «*aa se Je •p«-t pojavil v našem mestu » »vajo srtiro m t M.mnn eilji. Ali o t«m p«»in« jr Ni čada, da jr ubogi "rodbinski oče" iskal pri na« pozabi jenja
in mu je bila naša družba potrebna, mačih razmer pa med nami nikoli ni razodeval; samo enkrat, kot eva se vračala od Stepana Tro-fimoviča, je bil začel od daleč nekaj o svojem položaju — toda še tisti hip me je zgrebil sa roko ter ognjevito vskliknil: I
4«To nič ne de! To je zgolj zaseben elučaj, ki ni "akupni stvari" nič, prav nič na poti"
V naš krožek so prihajali tudi slučajni gostje, tako Žid Ljamiin in kapitan Kartuzov. Nekaj -u»s se js oglašal silno znanjaželjen starček, ki je kmalu potem umrl. In Liputin je pri vedel nekoč izgnanega katoliškega duhovnika Bloncewskegs ; ali tistega nismo pritegnili v svojo sredo.
DL
Nekaj čaaa so govorili po mestu, da je naš krožek gnesdo svobodomiselstvs, pohujšanja in brezbožnosti ; to mnenje je pognelo globoke korenine. V resnici pa se je gojilo pri nas zgolj nedolžno, prijetno, prav rusko veselo liberalno kramljanje. "Višji liberalizem" in "višji liberalec," t. j. liberalec brez vsakega cilja, to dvoje raste ssmo na ruskih tleh. Kakor vsak duhovit človek, tudi Stepan Trofimovič ni mogel živeti brez poslužalcev in brez zavesti, da izpolnjuje viš jo dolžnost propagande idej. In naposled je bilo vendsr treba piti z nekom šampanjec ter izmenjevati pri čaši dobrega vina vesele misli o Rusiji in o "ruskem duhu," o Bogu sploh in o ''ruskem Bogu" še poeebej; treba je bilo premlevati vedno iznova tiste ruske škandalae anekdote, ki jih zna vsakdo že ns pamet. Tudi mestnih čenč se nismo izognili, in pogostoms si slišal ravno med nami najstrožje velenravstvene obsodbe. Razglabljali smo tudi občečloveška vprašanja, modrovali strogo o bodoči usodi Evrope in vsega človeštva ter doktoralno pro rokovali, da pade Fran-oija po ceearstvu mahoma na stopnjo drugovrstne države, trdno prepričani, da se zgodi to lehko strašno kmalu. Papežu smo obetali že davno vlogo nsvadneg4 nadškofa v združeni Italiji, in globoko smo bili uverjeni, da je vse to tisočletno, vprašanje v našem veku človekoljublja, industrije in železnic, prava malenkost. Toda "vižji liberalizem" tu sploh ne glede drugače na stvari. Stëpsn Trofimovič je semtertj^L prav dobro govoril o umetnosti, le žal, da je bil nekoliko abstrakten. Včasih se je spominjal prijateljev svoje mladosti, samih mož, zaznamovanih v sgodo-vini našega razvoja, spominjal se jih ganjeno in pobožno, a tudi z majčkeno primesjo zavisti. Kadar smo ss hudo dolgočasili, nam je Žid Ljamšin, majhen poštni uradnik in mojster na klavirju, ksj zaigrsl, v presledkih pa nam predstavljal svinjo, nevihto, porod s prvim vekanjem otroka itd., itd.; samo zato smo ga tudi vabili. In če smo krepko pili — tudi to se je dogajalo, Čeprav ne pogostoms — je zavladalo med nami navdušenje ; enkrat smo celo v zbora sspeli ntarzeljezo, Ljsmšin pa naa je spremljal na klavirju ; ali smo jo dobro urezali, ne vem. Veliki dsn devetnajste-ga februarja (osvobojenje kmetov) smo pozdra7 vili z navdušenjem; že dolgo naprej amo ga pro: alavljali s nspitnicsmi. To je bilo še davno; niti âatova še ni bilo takrst, niti Virginskega, in Stepan Trofimovič je živel še v eni hiši z Varvaro Petrovno. Že nekaj časa pred velikim dnevom se je bil Stepsn Trofimovič navadil brundati sam pri sebi znsne, malce pretirane atihe, ki jih je i najbrž spesnil kak liberalen gražčak pretekle dobe:
"Že kmetje gredo in sekire neso,
neksj strašnega se pripravlja*"
Mislim, ds glasi tako ; dobesedno ne pomnim. Ko ga je Vsrvara Petrovna enkrat sližala, je kriknila: "Neumnosti Neumnosti" in jezno od-žla is sobe. Liputin, ki je bil slučajno navzoč, je strupeno pripomnil Stepsnu Trofimoviču:
"Skoda bi bito, če bi doletele gospodo od njenih bivših tlsčanov nsmesto veselja kaka neprijetnost."
In potegnil si jg s kazavcem okrog vratu.
"Cher ami," ga je blagodušno zavrnil Stepan Trofimovič, "verujte mi, da to" (ponovil je gesto okrog vratu) "ne bo niti našim graščakom niti vobče nam vsem v nikakšen prid. Mi ai tudi bres glav ne bomo vedeli pomagsti, ns glede na to, da nas naše glave čimdalje bolj ovirajo v umeven ju."
Mnogi naši ljudje, celo vai takozvani pozna-vavel naroda in države, ao pričakovali, da ac na dan razglasitve manifesta sgodi neksj nenavadnega, takšnega kakor je prorokoval Liputin. Zdi ae, da je bil tudi Stepan Trofimovič teh miali, tako zelo, da je začel akoraj tik pred velikim dne-vom prositi Varvaro Petrovno, naj ga posti v inozematvo ; z eno besedo, bil je v skrbeh. Toda minil je veliki dan, poteklo je še nekaj čass, in visokomerni smehljaj se je spet pojavil na ustih Htepana Trofimoviča. V naši družbi je israzil takrat nekaj znamenitih misli o značaju POakega človeka sploh in ruskege kmetiča Še poeebej.
"Nam ae vedno mudi; tudi a kmetiči smo preveč hiteli," je končal svojo vrsto znamenit-nih misli. ".Spravili smo jih v modo, in eela slovstvene struja jih je negovala nekaj let po vrsti kot nsnovo odkrito dragocenost. Pokladsli amo Isvorjeve venec na ušive glave. Ruska vas nsm je dala v celih tisoč letih edino ksmsrinski plea. Znsn ruski poet, ki mu tudi duhovitosti ni manj-kslo, je vzkliknil v trojem navdušenju, ko je prvič videl na odru veliko Rachel t "Ne dsl bi Rachel sa mužikal" Jas grem še dslje: vse ruake kmete dam v zameno za eno samo Rsekel. rM je, ds SftČncmo gledati trezneje, in nekamo mei*. ti svoj domači nesnažni kolomss s bouquet de 1' Impératrice."
Liputin mu je takoj pritrdil sli menil je, da je bilo tisto hinavsko hvaljenje kmetičev vendarle zahteva takratne smeri; ssj so celo dsms visoke družb« p'takale solze, ko ao čitale "Antona ! Ooremlko" Cngoroviča, nekatere izmed njih pa so piaale svojim oskrbnikom is dsljnega Pariza, I nsj ravnaj , kmeti odslej kar najbolj tloveko-'
; 1jii boo.
(Dalje prihodnjič). [ ! ... .
Pajldnja.
In spet sem imel občutek: neka vrata se na široko odpirajo — njena vrata. Stojim pred njimi in bolim noter — — nič, nič — samo U prašna tema. Potem sem vedel: Če grem'sedaj ven, sem .rešen; in čutil sem prkv dobro, da bi mogel iti Vseeno nisem šel. To zato, ker me ;e navdajal «določni občutek: šolaj držiš skrivnost. Trdno v obeh rokah. — Pariz — ti bol Pariš osvojili
Za treuotek je bil Pariš močnej-kot ClSrimonde.
---Ah, sedaj komžj še mislim
na to. Sedaj čutim le svojo ljubezen in v nji tiho, nssladno bojazen.	v
Toda v tem trenotku me je prekinila moč. Prebral nem si še en krat svoj prvi nasledek In sem si jasno zapomnil vsak gibljaj. Nato sem šel spet k oknu.
Natanko sem pasli na vse, kar p.fm delal: nobenega giba ni bilo od tistih, ki sem jih hotel izvršiti.
Potem sem se namenil, da po-drgnem nos s kazalcem. Toda poljubil sem šipo. Bobnati sem hotel po okenskem podboju, toda le lase sem si pogladll s roko. Bilo je torej gotovo, da ni Clarimonda delala to, kar sem jas delal; temveč jaz sem posnemal, kar mi je ona pokasala. In tako hitro sem posnemal, tako bliskovito, da se je zgodilo skoro v isti sekundi, ds sem si še sedaj večkrat domišljal, od mene izhajajo vsi ti gibi.
Jaz torej, ki sem bil tako ponosen na to, da vplivam na njene misli, jaz sem tisti, ki je popolnoma pod njenim vplivom. Samo — ta vpliv je tako lahak, tako mehak, o, nič ni enakega, kar hi bilo tako dobrodejno.
de druge poskuse sem napravil. Dal sem obe roki v žep in sem se trdno odločil, da jih ne premaknem ; strmel sem tja k njej. Videl s")n, kako je dvignila roko, kako se jt nasmehnila in mi narahlo pretila s kazalcem. Niaem se ganil. Čutil sem, kako se hoče moja desnica dvigniti is žepa, toda krčevito sem stUnil prste v podlogo. Nato počasi, po celih minutah, so sč prsti vendarle razklenili — in roka je prišla iz žepa in se je visoko dvignila. Zagrozil sem ji s prstom in se nasmehnil. Bilo je, kakor bi no jaz sam vse to delal, temveč tu jec, Id ga opazujem. Ne, ne — tako ni bilo. Jaz, jaz sem to delal — in tujec me je opazoval. Ravnoisti tujec, ki je bil tako močan in ki je hotel odkriti veliko razkritje. Toda ta nisem bil jas —
Jaz —- kaj me briga katerokoli rszkritjof Jas sem tu, da storim, kar ona hoče, Clarimonda,' Id jo ljubim s naj bohotne jšo bojaznijo.
Petek 26. marca.
Telefonako jico sem preresal Nimam čisto nobene volje več* da bi se pustil neprenehoma motiti po a hotnem komisarju, ravno tedaj, ko prihaja skrivnostna ura.
Bog, o bog — zakaj le to pišem t Kiti besedica ni resnična na vsem teii!. Tako je, kakor bi mi nekdo vodil pero.
Toda jaz hočem —* hočem — ho?era semkaj napisati, kam je. To jc neskončno premagovanje. Tod* hočem storiti. Samo še enkrat — to — kar hočem.
Prcrezal sem telefonsko žico — — oh —
Ker sem moral. — Tukaj stoji napisano, končno t Ker sem moral, moral...
. Danca zjutraj sva stala pri oknu in igrala. Najina igra je vss drugačna od včerajšnje. Ona stori ksk gib In jss se brsnim tako dol-«o, kakor je mogoče. Dokler se končno ne moram udatl, brez volje to storim, ksr ons hoče. In ne morem povedati, kako neskončno čudovito slast je to, premagan biti, to udajanje v njeno voljo.
gel več videti; kakor bi izginila v temotL Toda takoj se je spet povrnila, v obeh rokah je nosil«! namizni telefon, tak kakor moj. Smehljajoč se, je sedla na desko pri oknu, vzela nož, prerezala žico in ga spet odnesla.
J'ai- cele četrt ure sem ae obotavljal MoJ strah je bil večji kot kdaj prej, toda tem slaatnejši je bil občutek počaane udaje. In končno sem vsel svoj aparat, prerezal žico in ga postavil spet ta stae.
Tako se je sgodilo.
—	Sedim pri mizi; pil »m čaj, ravnokar je hlapec odnesel posodo. /Vprašal sem ga, koliko je ura, ker moja ura ne gre pravilno. Peta in petnajst minut je, peta in petnajst minut —
Ven», če sedaj vstanem, bo Cla-rimonde nekaj napravila. Nekaj bo napravila, kar bi moral tudi jas storiti.
Vseeno sem dvignil pogled. Tam stoji in se smehlja. Sedaj — ko bi le mogel pogled odvrniti ! •>- seda, gre k z&storu. Vzela jc trak — rdeč je kakor pri mojem oknu. Dela zanko. Obeša trak na kavelj pri okenskem križu.	' ■
Sedla je in se smehlja.
—	Ne, to ne morem več strah Imenovati, kar čutim. To jc strašna, daveča groza, ki bi je vendar ne hotel zamenjati za vse na svetu To je nezaslišno nasilje, in vendar tako čudno nasladna v svoji nepremagljivi grozoti.
Lahko bi takoj ¿tekel, da storim to, kar ona hoče. Toda jaz čakam, borim se, branim se. Čutim, kako postaja vedno močnejša z vsako minuto —
je u sobi št. 7 truplo Riharda Bracquemonta, na em križu viseče, v ravno-položaju, kakor njegovi tri-js predniki.	•
Lc obraz je imel drag izrsz; bil je oil strahovite groze spačen, oči na široko odprte, so silile iz jamic. IJstne so bile razprte, močni zobje so se zagristi drug v drugega.
In med. njimi k lepela razgrize-na in zmečkaš* Velika črna pajki-nja z nenavadnimi vijolčastimi pegami.	r J .
— Na mlsl je ležal medicinčev dnovnik. Komisar ga jc prebral in ac takoj podal v nasprotno hišo. Tam jc ugotovil, da je bilo drugo nadstropje že mesece prazno in od nikogar zasedeno--,
NAZNANILO IW ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da jc moj nad vse priljubljeni brat ■ ; V
Tako, sedaj aedim spet tukaj Hitro sem tekel k oknu in to storil, kar jc ona hotela: vzel trak napravil zanko in obesil na kavelj In sedaj noče več dvigniti pogleda, le se na papir hočem strmeti. Ker vem, kaj bo sedaj stori
la, če jo spet pogledam--- sedaj
v šesti uri predsadnjega tedenske-gs dneva. Ce Jo pogledam, moram storiti, kar hoče, moram potem — Nočem je pogledati — Sedaj se smejem — glasno. Ne, ne smejem se, nekaj se smeje v
meni--"
Nočem in vendar vem gagotovo, (]q moram. Moram jo pogledati,
moram, moram---in potem
--ostalo.	)
Čakam le, da to trpljenje še bolj podkljšam, da, to je resnica. Te daveče muke, ki so najvišja' slast. Pišem, hitro, hitro, da bi še'dalje tukaj sedel, da podaljšam te sekunde bolesti, ki širijo slast moje ljubesni v neskončnost —
—	de bolj, šc dslje — —
Zopet strah, zopet 1 Vem, pogle dsl jo bom, vstanem, se obesim: tega se ne bojim. O ne — to je krasno, to je neskončna slast.
Toda nekaj, še nekaj drugega je tu — kaj pride potem. Ne vem, kaj je — toda prišlo bo, Čisto gotovo bo prišlo, čisto gotovo. Ker s.cča mojega življenja je tako velika — o čutim, čutim, da j! mora slediti nekaj groznega. Samo ne misliti — Karkoli pisati, karkoli, vseeno kaj. Samo hitro, samo ae premi šljat-i--
Moje ime — Rihard Bracque-mont, Rihard Braquemont, Rihard
---o, ne morem dalje — Rihard
Btacquemont — Rihard Bracque-raont--sedaj — sedaj — moram Jo pogledati--Rihard
Pracquemont — moram — ne, še bolj--Rihard — Rihard Brae-
—	Komisar IX. revirja, ki ni dobil na ponoven telefonski poziv nobenega odgovora, je stopil ob Šestih in pet minut v Hotel Ste-
JOHN JKŽ
v miru zaspal dne 14. septembra 1921 v »bolnišnici. Pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču dne 17. sept.>t. L ob veliki udeležbi spremljevalcev. Lepa hvala vsem, ki so se pogreba udeležili, posebng se pa zahvalim društvu " Triglav št. 2, SNPJ za krasni venec in vsestransko postrežbo. Hvala za darovane krasne vence gospej Mesojedec in M rs. Sej-moure. — Pokojni brat je bil doma iz Cerkelj pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1908 in je bil star sedaj 31 let. Vsem cenjenim jwjakbm in rojakinjam, ki še. niso člani podporne organizacije, toplo prpioročam mater SNPJ, ki dobro skrbi za vse v slučaju bolezn ini smrti. .
Tebi drsgi nepozabni brat želim, počivaj mirno v hladni ameriški zemlji. *	■
Žalujoči ostali; Marija Savnik (omožena sestra), John Savnik, svak. Mary Savnik, moja hčerka. V stari domovini pa brat Jožef Jež. — La Salle, III.
naznanjam* vsem znaneem ftalostno vzela iz
\ Tužnl sorodniki* in vest, da naas je namili smrt naše sred« našo nikdar pozabljeno hčerko
FRYDA LESltOVZC. .
(
Umrla je dne 18. oktobra sa nevarno boleznijo davico, bolehala je samo dva dat, zaman se šs trudili zdravniki, da bi ji obranili tivljenje, dne 10. oktobra, t. 1. smo jo isroiili materi semljt. Bila je stara le eno leto in osem mesecev. Nais najlepša hvala vsem, ki so nem kaj pomagali za čaae bolezni naše nepozabne hčerke, kakor tudi onim, ki so nas tolašili ob ialosti* «ri in «mrtl. Torej še enkrat hvala vsem. PoCivaj mirno naša mila hčerka v hladni ameriški zemlji, tslujoši ostali: John in Mary Lesko-vec stariši, John in Max bratra.
Buigettstown, Pa.
ROJAKI POZOR L
«Hla*
S Sms
Narodtl tiJ*—1 m h« v*.
aa Mktra (a
I* v rti na
ANDREJ iPOLAR,
Pošiljamo denar v slaro domovino.
^m____ HrrmUko, Dalmacijo in Irtra.
rmoajmo svkasts na vas Laïus.
Ur^.	4. ,	Ml* I. Mtate 4m
ÄT KASPAR STATE BANK,
Mb	. , Ml isi UUmà AvSl. Chknee. DL