c svetovne
i V	■
• • '	'V- > . •	"'-»>:.
i' -.,>v--/,
Cleveland, Ohio. By order 01 the
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, »TEMBER, 12 1919.
narodov ali no-vojne.
Washington, 11. sept. Senatni odbor za zunanje zadeve je izročil mirovno pogodbo senatu. Sedaj se je začela zadnja obupna borba ali se mirovna pogodba sprej ali ne. Mirovna pogodba de pred s$nat prihodnji deljek in bo ostala v tej mici toliko časa, dokler ne bo sprejeta ali zavržena. Več demokratičnih senatorjev se je priglasilo, da bodejo glasovali proti mirovni pogodbi.
Predsednik Wilson se nahaja sedaj na potovanju, da vzbudi med ameriškim ljudstvom zahtevo, da se sprejme mirovna pogodba taka kot je. Predsednik Wilson je v svojih govorih po deželi jas--no izjavil, da bodejo sledile nemudoma nove vojne in hujši mednarodni spopadi, če se ne ustanovi Liga narodov in Če se ne sprejme mirovna pogodba. Draginja in silni delavski nemiri se bodejo nadaljevali, boljševizem bo dobil moč vsepovsod, če senat
Jugoslovani so proti pogodbi z Avstrijo.
zavrže mirovno pogodbo. Nasprotno pa republikanski senatorji očitajo, da 1>o ravno Liga narodov povzročila nove vojne, in da Liga narodov daje. Zjed. državam priliko, 9e vtikajo v tuiezemske razmere, in objednem pa evropske države pravi-ti šfe v HaerBEe razmere. Nikdar ni imel noben predsednik še toliko ostrega boja, da zmaga s svojimi načrti. Kot je položaj sedaj, se skoro pričakuje, da bodejo republikanci zmagali v senatu in bo mirovna pogodba zavržena.
jo
—	Pismo ima v našem uredništvom John Znidaršič.
—	lp. sept. pride v Cleveland governer Cox. Priredi se posebeti večer od strani amerikanizacijskega odbora, pri katerem bodejo navzoči učitelji, ki učijo ameriško državljanstvo. Governer bo imel na nje nagovor, kako pridobiti najlaglje tujce za državljanstvo.
—	Zborujoči j>remogarji v Clevelandu so obsodili boljševizem in I. W. W. organizacije in bodejo priporočili delavcem, da velijo za kan-
iate delavske stranke, 'ki _ je pravkar osnovala. Nad 2000 delegatov je navzočih, stopajo 500.000 premo-garjev.
\ Na univerzi sv. Ignacija v Clevelandu se je odprl tečaj za žurnalistiko. 30 dija-. kov se je priglasiti).
—	Kdor ima še kaj žganja •v svojih kleteh, je prošen, da spravi vso zalogo pod dvojno ključavnico, ali pa zakoplje kot "šac" na skrivnem mestu. Tatovi so tekam enega tedna pokradli v Clevelandu 289 zabojev žganja, 29 sodov in za $50.000 vrednosti druge pijače.
—	124 tujcev je bilo natura* liziranih v sredo na Common Pleas sodni ji. Dve ženski ste bili med njimi.
—	1. okt. pride v Cleveland Eamon de Vatera, predsed-
irske republike.
—	Mesto Cleveland je zače-delom, da se zgradi se-novih Šol in kupi zem-
dve nadaljni šoli. Cleveland je dospel B. Taltaval, ki je bil za-pred 50. leti, ko 90.000 prebi-900.
tukaj
Pariz, 11, sept. Avstrija je včeraj podpisala mir z zavezniki, in od te ure naprej nekdaj mogočnega avstrijskega cesarstva ni več. Dr. Renner, avstrijski minister-ski predsednik je podpisal pogodbo, glasom katere razpade avstrijsko cesarstvo, ki je štelo svoje dni nad 50.000.000 prebivalcev, in je danes le mala, neznatna državica približno 5 milijonov oseb, trikrat manjša' kot Jugoslavija. Obredi pri podpisu avstrij ske mirovne pogodbe so bili skoro isti kot ob času, ko $p podpisali nemški zastopniki. Smehljajočega obraza so podpisali avstrijski zastopnl-
Nleljub prizor je povzročilo dbnašanje rumunskih in jugoslovanskih mirovnih poslancev, ki niso hoteli podpisati pogodbe. Ti delegat je so si pridržali pravico da podpišejo pozneje, ko dobijo od svojih vlad definitivna navodila za podpis. Jugoslovani niso podpisali, ker je v mirovni pogodbi več določb radi raznih pokrajin na Koroškem, ki naj pripadejo Avstri ji, a so v resnici jugoslovanske. Zavezniki so dali Ru-muncem in Jugoslovanom čas do sobote, da podpišejo.
—	Cena svinjskemu mesu je ponovno padla na $ 18.00 sto funtov.
—	The Cleveland Trust Co. največja banka v^državi Ohio, in ena največjih v osrednjem svoje glavno poslopje na E. 9. cesti in Euclid ave s tem, da prizidajo sedanjemu poslopju 16 nadaljnih nadstropij. Trgovina in posli te banke so se tako razširili, da je nova stavbd potrebna.
p<
George Myer, 10716 Or-ville ave. ie lahkomiseln mož. Dal je zlikati svoje hlače, kar ga je veljalo $4000. V hlačah je pozabil prstan, vreden $4000, in ko je dobil hlače krojača, je prstan zginil. Krojač trdi, da ni dobil nobenega prstana v hlačah.
—	Vlada je vložila tožbo za uboj proti Štefanu Rizedski, 2819 Detroit ave. ki je obtožen, da je dal žganje Mrs. Ani Bozcar in J<#i g^hopu* Oba sta umrla potem, ko sta spila to žganje. V žganju se je nahajal terpentin. Dve druge osebi ste umrli ta teden na posledicah uživanja strupenega žganja.
500 izdelovalcev smodk je zaštrajkalo v sredo.
—	Eden izmed lopovov, ki so 16. junija okradli West Side Banking Co. za $65. 000 je bil te dni prijet v Chi-
gi in bo najbrž izročen oblastem države Ohio.
V soboto, 13. sept. se vrši v Grdi novi dvorani javno ivanje ob 8 uri zvečer, in Mrs. Paul Jeftich iz slavije bodeta govorila. Gospa Jeftich je po rodu Sko tinia, ki se je poročila z Mr. Jeftichem. Oba sta se nahajala v vojni skozi štiri leta in sta doživela vse vojne grozote. S seboj imata krasne slike iz bojišča in ki so vzete direktno na bojišču. Na shod pride tudi gdčna Mary Gladwin iz Akron, O. Vsakomur bo žal, kdor ne bo videl" teh slik. G. Jeftich in njegova soproga, ki sta pred kratkim prišla iz stare ta
URADNI ZAPISNIK ZASLISAI JUGOSLOVANOV V XI
Seveda je to nudilo priliko vsakovrstnim dailkosežnim falzifikatom. 2rtev tega sistema so bili predvsem Slovani, in ponajveč Jugoslovani, kajti uradništvo vlnjih provincah je skoro izključno nemško,v obrežnih provincah pa italijansko.
Pa četudi ne bi upoštevali tega dejstva, in oe bi smatrali avstrijske uradne številke kot pravične Jugoilovanom, se nikakor ne more odrekati, da so pokrajine ob |zhodnem obrežju Jadrana narodno jugoslovanske, kajti jugoslovanska večina v primeri z italijansko manjšino je tako močna, da se na noben umeten način tem pokrajinam np kore dati italijanski značaj. Italija ne more zahtevati teh pokrajin radi njih italijanskega značaja, kajti tega značaja očitno ni. Raditega skuša Italija podpirati svoje sebičnosti k drugimi argumenti, katere je vzela iz zaloge starinskih državnih doktrin, katerih nikakor ne moremo upoštevati v teh dnevih demokracije.
Predvsem imajo Italijani takovazni zgodovinski dokaz. Toda zgodovina, kakor jo razlagajo advokati italijanske sebičnosti v svojo obrambo, je jako dvomljiva. Dovolj je če omenim, da moderna Italija datira nazaj samo do leta 1859, torej ona kot taka logično ne more kazati *na posestva enajstega ali trinajstega stoletja, ko ni bilo nobene države, katera bi se zvala Italija. Toda če bi se moglo reči, da je Italija dedinja Beneške republike, tudi v tem slučaju njene zahteve ne bi bile opravičene, vsaj toliko časa ne, dokler se ne bi moglo natančno dognati, ali so bila posestva Beneške republike pravično pridobljena na modernih principih pravice. Toda tak dokaz je popolnoma Inemogoč, ker narodni princip, ki je tako mogočen v mod« ni Evropi, ni igral nobene vloge v srednjem veku. Pokrajine, katere je osvojila Beneška republika nikakor niso bi« italijanske potem ko so bile osvojene. Sicer je pa brež pomena, kakšnega značaja je bila ta ali ona dežela pred jpetsto ali Šesto leti/Vprašanje je kakšnega značaja je danel.
Italijanski državniki .navajajo tudi gotove sfrategične vzroke. V zvezi s tem se govori, da Avstrija - katere se Italija najbrže boji, ker zahteva posebno varstvo pr&l njo - je preminula. Vprašanje jugoslovanskih mej, kakoiso določene od diplomatov v Parizu, je odprto juuca^ufco. Najbolj naravna zemljepisna, strategična kot jezikovna meja med Italijo in Jugoslavijo je reka Soča. Zdi se tudi, da velike spremembe, katere je prinesla s seboj vojna, so bile popolnoma pozabljene, in da se prav nič ne povdarja, kako so gore, reke in druge naravne meje zgubile svojo veljavo.
Toda če posest Alp v resnici garantira Italiji .varnost -dasiravno to ni resnica - nastane očitno vprašanje, ali ne potrebuje tudi Jugoslavija istega varstva? Kar Italija naziva za sebe varnost, pomeni za Jugoslavijo nevarnost. In jugoslovanski strah pred Italijo je veliko bolj upravičen, se da veliko bolj razumeti, kakor pa italijanski strah pred Jugoslavijo. Jasno je, da namerava postati Italija absolutna gospodarica Jadrana. Njeno stremljenje je, da dobi v svojo posest vsa severna pristanišča, da se tudi varno ustanovi v Albaniji, in na ta način dobi absolutno kontrolo Jadrana. Vemo pa, da je morje važno in naravno občevalno sredstvo, in njega pomen je v prvi vrsti za trgovino. Da dobi Italija sploh kako korist od zasedenih krajev, monrv prvi vrsti spraviti pod svojo kontrolo vso trgovino, ki je mogoča na Jadranu. To pa vzbuja nove želje po novih anek-sacijah na Balkanu. Prvi korak na tem polutoku ne more biti zadnji. To nam dokazuje, da na Balkanu ne bo miru, da bo Evropa ostala živ vulkan, ki bo neprestano ogrožal svetovni mir. Kri žrtev te velike vojne bi bila prelita zaman.
Jugoslovani težijo za pravično rešitvijo njih narodnega vprašanja; oni želijo, da zgine ta problem s sveta, kajti oni želijo, da posvetijo svoje moči drugim težjam v njih - lastno , korist, kot tudi v korist * medna-odnega sporazuma. Ustanovitev rjjih lastne države jih postavlja pred ogromno nalogo. Naroda edinost ne more biti njih zadnji cilj, in je v resnici le korak proti novemu življenju. Narod ima pred seboj ogfomne težave, katere se morejo premagati le z največjim prizadevanjem. Pomnite, gospodje, da ta vojna ni pokazala nič več milosti Jugoslaviji kakor Belgiji ali severni Franciji, in mnogo pokrajin je bilo celo huje prizadetih, kajti avstrijska vlada je ravnala z ji|goslovanskim prebivalstvom slabše cot s sovražnikom. Gospodarski položaj dežele je jako kri^ ičen. Združeno narodno truplo se mora zgraditi k raznih cosov, ki so bili dosedaj razdeljeni pod različnimi vladami, ki so vse ciljale, da jih medsebojno odtujijo. Zboljiati se mora vzgojni sistem, ki se je popolnoma zanemarjal deloma radi tuje vlade, deloma radi neprestanega medsebojnega borenja. Novo Življenje se mora podeliti silovito prizadetemu poljedelstvu; industrija se mora dvigniti k popolnejšim višinam. Toda kako naj izmučen in izčrpan narod spolni vse te naloge, če nima narod nobenega čuti za varnost, in če ostane velik del naroda izven meje?
Toda niti z italijanskega pogleda ne bi bilo jrisiliti, anektiranje precejšnjega tujega dela. C sila Italija prosta notranjih narodnih bojev, ki drugi evropski državi prizadjali ogromno škod tev italijanskih imperialističnih teženj bi povz i ji isti boj, ki je povzročil smrt Avstrije. Ju i redenta bi se nemudoma razvila v italijanskih kvarili mir Italije, izzivala represalije. Jugos skušnje v takih bojih ie iz stare Avstrije, od
hoteli odcepiti z namenom, da postanejo svob__
pa niso pripravljeni, da bi prišli pri prvem udaru svobode
£
Delavske novice iz raznib krajev
Glasgow, 11. sept. Delavska konvencija angleških delavcev je sprejela z ogromno večino predlog, da postanejo angleški rudniki narodna lastnina. Predlog je bil sprejet z 4.078.000 glasovi proti 77000. Če se bo vlada branila proglasiti rudnike za narodno lastnino, bo delavstvo sklicalo kongres, kjer se bo odločilo, kaj naj se ukrene proti vladi.
Washington, 11. sept. Zastopniki delavcev, ki so zapos-ljeni v jeklarskih industrijah, in ki tukaj zborujejo, so poslali predsedniku Wilsonu brzojavno vprašanj^, kaj namerava Wilson narediti, da pride do konference med zastopniki jeklenega trusta in delavcev. Zastopniki delavcev so dali Wilsonu 48 ur časa, da odgovori.
Wilson je brzojavil Samuel Gompersu, predsedniku unije, naj delavci preložijo štrajk, dokler se ne snide in-dustrijalna konferenca v Washingtonu, ki bo zadevo vzela v pretes. Toda kljub temu je delavska unija odločila dan 22. sept. za generalni štrajk vseh delavcev, ki se nahajajo v jeklenih industrijah. Glavni boj se vrši za priznanje unije. Kakih 400. 000 delavcev gre na štrajk. v Clev^landu jih bo prizadetih skoro 30.000.
Scranton, Pa. 11. sept. Tu je nad 15.000 premogarjev na Štrajku. Gre se radi nesporazuma med delavci in kompanijami.
Pariz, 11. sept. Uslužbenci 68 pariških predmestij so šli včeraj na štrajk za zboljšanje svoje plače. Mestu bo zmanjkalo vode, ker so tudi delavci zaposljeni pri vodovodih na štrajku.
mmm
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
LETO XXII. - VOL. XXII.
wunmm
POSLEDICE POLICIJSKEGA ŠTRAJKA.
^ Boston, 11. sept. V tem mestu so šli policisti na štrajk. Posledica je bila, da so se začeli vršiti v mestu veliki nemiri, in posamezne ban de roparjev plenijo po celem mestu. Računa se, da znaša škoda že nad $500.000. Mnoga trgovin je uničenih. En tisoč prostovoljcev se je ponudilo za policijsko službo in dijaki bližnje univerze so bili zapriseženi kot policisti. Governer je poslal tri regimente vojaštva v mesto s strojnimi puškami. V miyo-gih čevljarskih trgovinah so tatovi svojim tovarišem ponujali čevlje. Nad 200 žensk in mladih deklet je bilo na cestah napadenih in zlorabljenih ker ni bilo policije. 150 roparjev je bilo aretiranih, štrajkujoči policisti zahtevajo priznanje unije.
Najnovejša poročila naznanjajo, da je bilo v Bostonu ubitih osem oseb v cestnih spopadih. 6000 vojakov v polni vojaški opravi" patrolira po cestah, in governer države Massachusetts je vrhovni poveljnik.
SPOR MED BOLJSEVKL
London, 11. sept. Iz tajnih, toda zanesljivih virov se poroča, da je nastal nov spor med boljševiki. Razni boljše-viški odbori so se uprli proti tiraniji Leina in frotzkya, katerim grozijo s propadom.
danebinasta-
Konvencija SDZ. zaključena; prihodnja konvencija v Collinwoodu, Ohio.
Med poročilom o delovanju konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze je bilo v zadnji številki omenjeno, da dobivata zapisnikarja $10, odnosno $9.00 plače na dan. To ni pravilno, ampak se mora glasiti, da dobivata zapisnikarja sledečo plačo: Prvi zapisnikar $5.00 dnevno, dru gi $4.00.
Konvencija je v«redo in četrtek sklenila sledeče nove stvari: Ovržen je bil sklep, da se plačuje bolniška podpora za prvih 6 mesecev v polni svoti in potem nadalje, dokler je član bolan polovična podpora, ne da bi se za to pobiral poseben asesment. Sprejeto pa je bilo z večino, da se bolniški in odškodninski asesment poveča za 5c. mesečno na člana. To pa v očigled, ker je konvencija vse odškodninske podpore povečala ,za več kakor sto procentov, t. j. da bodejo člani dobivali š e enkrat toliko odškodnine kot
So sedajnih pravilih, pa tudi olniki dobivajo stalno podporo, dokler so bolni.
Ženske niso deležne podpore za notranje bolezni, ki izvirajo iz nosečnosti in če to dokaže zdravnik. V slučajih, da bolnik na povelje vrh. zdravrilka neče iti v bolnišnico, ne zgubi podpore, ampak ukrepa po okoliščinah o njegovem položaju vrhovni odbor. Podpora se nakazuje dvakrat, namesto trikrat na mesec, član, ki je star 401. ali večjie more zvišati bol. podpore, niti se ne morejo novi Člani, stari 40 ali več let zavarovati za več kot $7 tedenske podpore.
Nova društva se lahko ustanove z 12 člani, namesto 15. Pristopnina se zviša od $1.00 na $1.50. Društveni blagajniki prejemajo pobotnico iz gl. urada o plačanem ases-mentu, in ne dr. predsedniki. Razun rednih in izrednih društvenih doneskov ne more društvo siliti člana k nobenim društvenim dokladam. V slučaju, da član, ki stanuje izven Zjed. držav, in ima potni list, vstopi v armado, policijsko ali ognjegasno službo katerekoli države; je ipso facto izključen z dnem takega vstopa iu morebitni preostali asesment se mu povrne.
šest članov zadostuje za spremstvo pri pogrebu. Drugi podpreds. dobi $500 varščine, predsednik nadzornega odbora $2000, preds. finan čnega odbora $2000.
S tem so bila pravila zaključena, in prešlo se je na druge zadeve. Z večino vseh oddanih glasov in živahnim odobravanjem sprejela otročji oddelek. ,
Odobri se nov sistem, da se društvenim tajnikom olajša delo. Imenovan je poseben odbor, ki to preskrbi. Br. Jakšič, ki je skozi tri leta vodil finančne zadeve Zveze dobi $100 nagrade, ostala 2 odbornika vsak p<*£50. Vrh. tajniku se prizna za marljivo delo in v očigled male plač$ nagrada $150, predsednik konvencije dobi $25, za pravila se odobri nagrada $50. Glede onemoglega sklada se da na glasovanje, vsem članom. Pismo Rep. Združenja se ne prečita, ker Zveza se ne vmešava v nobene politič-Glede

p bi
Preide se na volitev gl. odbora. Predsednikom je izvoljen John Gornik 24 glasov, prvi podpredsednik A. Grdina 25 glasov, drugi podpredsednik J. Ivančič iz Lo-raina 31 glasov, tajnik Hu-dovemik 34 glasov, blagajnik Primož Kogoj 26 glasov, redsednik nadzornega od-ora Louis J. Pire 35 glasov, II. nadzornik Smuk 25 glasov, III. nadzornik L. Ku-šljan 25 glasov, predsednik finančnega- odbora F. Jakšič 40 glasov, II. odbornik Jernej Knaus 31 glasov, III. odbornik Fr. černe 24 glasov. Predsednik porotnega odbora A. Oštir 23 glasov, II odbornik Helena Perdan 25 glasov, III. porotnik Fr. Zo-rich 20 glasov.
Vrhovni zdravnik dr. Se-liškar 24 glasov. Za glasilo je bil izbran list "Ameriška Domovina" enoglasno.
Določi se prihodnji kraj zborovanja. Predlaganih je pet "mest" in sicer: Cleveland, Collin wood, Newburg, Euclid, Lorain. Pri prvem glasovanju je dobil Cleveland 7 glasov Newburg 10 glasov, Collinwood 10 glasov, Lorain 8 glasov, Euclid 2 glasova. Ožja volitev med Collinwoodom in Newbur-gom, za Collinwood 34 gla-sov, za Nf^hiirgJiil flfry Delegatje so upoštevan, da ima Collinwood krasen Naroden J>om z lepimi dvorana-mi;1il bo naselbina Collinwood gotovo se medtem potrudila in ustanovila še eno ali dvoje društev Slovenske Dobrodelne Zveze.
Glasilu se plača letno $200 in tajniki dobivajo glasilo na Zvezin račun. Konvencija se da slikati.
Delegat Piškur iz Loraina se v iskrenih besedah zahvali gl. odboru v imenu delegacije za njegovo zvesto triletno poslovanje in izreče se zaupnica. Qrugi delegatje govorijo v istem smislu. Odgovori br. podpredsednik Jonn Gornik, ki oriše namen in de lovanje Zveze, s povdarkom edinosti in bratskega sporazuma ki vlada med člani. Od zadnje konvencije smo napredovali v članstvu in blagajni kljub influenci za 100 procentov in več, glejmo, da bo do prihodnje konvencije ravno tako.
Zaključni govor ima gl. predsednik Pnmož Kogoj, Tri se zahvali delegatom za njih vzoren nastop na konvenciji ki se je vršila tako mirno in dostojno kot tega še nikdar ni videl. Br. Gornik p/edlaga predno se konvencija razide da zapojemo skupno: "Hej Slovani!" Delegatje vstanejo in pod vodstvom mojstra Kogoja) zapojemo slovansko himno.
Konvencija je naredila rekord s tem, da je bila končana v 4 dneh, česar še nikdar prej nobena druga konvencija ni naredila. Kar je bilo posebno veselo znamenje, da ni bilo pritožb od društev, in r kaj izvanrednih slučajev je lepo poravnalo. O nekaterih točkah, tih na konvenciji ali ki jo dane članstvu na
nl elaSl delna Zvezal
"AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN HOME)
NAP . $8.00 . 14.00
O C K I N At
Za Cleveland po pošti ■ $4.00 Posamezna številka - - - 3e
Za Ameriko - • Ca Evropo - - •
' Vm plewa, dopiti ln denar naj m poSilja na "Ainwlika Qomovlna 11!» St. Clair Av«. N. E. ClwaUnd, Ohio Tal. Cay. Prtnoatoa 180
FAMES DKBEVEC, Publisher
LOUtS J. PIRC. Kditot
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Red b/ 25.01)} SImiitis in tke City of Cle?clind aid elsewkere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as aecond-claaa matter January 5tft 1809, at the poat office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1878.
NO. 106. Fri. Sept. 12. 1919.
Jugoslovani pred kongresom.
Nadaljevanje i* prve strani.
želijo biti z njim združeni, se je izcimil poseben slovenski jezik radi političnega ločenja, ki je trajalo več stoletij, in četudi je mogoče, da se bodejo v bodočnosti vsi jugoslovanski dialekti strnili v enega, se to ne more zgoditi v enem ali dveh dnevih. Za nekaj časa moramo računati z neodvisnim slovenskim jezikom in literaturo. Mi imamo le milijon in pol Slovencev, ki so prišli v svoja sedanja bivališča v šes tem stoletju, pa so kmalu postali žrtev tuje okupacije, in so bili obsojeni za preko tisoč let v življenje brez narodnih šol, brez svojih narodnih ustanov in sodnij - skratka, brez vsega, kar bi dajalo njih jeziku uradno priznanje in rabo. Toda kljub temu dejstvu in kljub vsemu zatiranju, pa je ta mali narod ohranil svojo narodnost in razvil čudovito literaturo.. Sedaj pa laške aspiracije nameravajo odrezati sko-ro tretino tega narodnega trupa in jo zagnati v položaj, ki bi bil veliko bolj obupen kot je bilo, avstrijsko gospod-stvo, kjer je bil narod vsaj narodnostno združen. Teško je razumeti s kakimi težavami se mora majhen narod boriti, da lahko stoji v eni vrsti z drugimi večjimi narodi na polju kulture. Kako more slovenski narod kulturno živeti, če pri njegovi malenkosti, se zniža na en milijon duš? Če odvzamemo od njega tretino njegovih najboljših sil?
Italija ne posega samo po pokrajinah, ki so plemensko več ali manj mešane, ampak zahteva popolnoma slovenske in hrvatske pokrajine, kjer ni bilo nikdar italijanskega prebivalstva, ki politično niso nikdar spadale pod Italijo. Da, italijanske aspiracije segajo celo v kranjsko provinco, kjer je zibelj vse Slovenije: In kaj naj slovensko prebivalstvo pričakuje od Italijanov lahko vidimo v načinu, kako Italija postopa z ljudstvom v zasedenih krajih, dasi ti zasedeni kraji niso še italijanska last. Italijani so ljudstvo dee portirali, mnogo narodnih voditeljev je bilo aretiranih, odpeljali so jih v Italijo in internirali, ker so imeli narodno prepričanje. Narodne šole Italijani zapirajo, slovenski otro ci so v svoji lastni deželi prisiljeni obiskovati italijanske šole. 1
Jugoslovani nikakor fie mislijo na sovražnost z Italijani. V pretekli zgodovini je vladalo prijateljstvo (?) med obema narodoma. Italijanska kultura je bila najbližja Jugoslovanom^?), in Jugoslovani so dali Italijanom dobro število kulturnih delavcev, pisateljev, znanstvenikov, itd. In za bodočnost ne želijo Jugoslovani nič druzega, ampak dobre medsebojne razmere, in da se to doseže, je potrebna na obeh straneh dobra volja, ki se pa more dvigniti le na podlagi pravice.
Raditega zahtevajo Jugoslovani pravico. Kajti ona je močnejša kot pa vse strategične meje.
Prepričanje Jugoslovanov v tem oziru je bilo močno omajano, toda niso še zgubili svoje vere, in oni želijo, da bi prišel kdo in zopet oživil njih vero. Jugoslovani zahtevajo pravico za sebq.
Mi nismo prišli sem, da bi vam vrinili naša naziranja in nimamo nobene sekire, da bi jo brusili tukaj.
Gospodje, prosimo, naj izrazimo svoja mišljenja kot jih narekujejo najbolj iskrene misli zatiranega naroda: Naš narod ne bo poznal nobenih mej hvaležnosti napram onim, ki so pripravljeni pomagati našemu silno preskušenemu narodu, da brani svoje naravne in božje pravice, da jih ohrani pred krivico, ki zna kaznovati nfe le samo naš narod, ampak se mogoče lahko maščuje nad celo Evropo, in prav mogoče nad vsem civiliziranim svetom.
Neizmerna bo naša hvaležnost napram vsem, ki pomagajo našemu narodu v najstrašnejši borbi za pravico in svobodo. Mi ne zahtevamo ničesar druzega. Pravica je naša goreča želja.	«,
Gospodje, zahvaljujemo se vam v imenu naroda tukaj in preko morja, ker ste dovolili tej delegaciji priliko spregovoriti besedo v prid naroda pred tem častitim odborom na tem vzvišenem mestu.
PREDSEDNIK: Ali vam lahko stavim eno vprašanje? Jaz razumem, da se vaš narod neče zružiti s Srbijo in srbski monarhijo.
MR. KRISTAN: Oh, da; mi želimo združenja s Srbijo in Črnogoro.
PREDSEDNIK: Ali res?
MR. KRISTAN: Res je.
PREDSEDNIK: Hotel sem biti gotov v tej točki.
MR. SALVATORE A. COTILLO. Gospod predsednik, 6e se ne vmešavam v poslovanje tega odbora, bi rad vprašal govornika kaj je prebivalstvo Reke?
PREDSEDNIK: Italijani bodete imeli svoje zaslišanje jutri.
MR. COTILLO: Hotel sem biti informiran o tem.
PREDSEDNIK: Jutri imate svoje zaslišanje. Kakor razumem, Mr. Kristan, vi zagovarjate takozvano srbsko monarhijo?
MR. KRISTAN: Ne. mi zastopamo Jugoslovansko Rep. Združenje, organizacijo Jugoslovanov v Ameriki.
PREDSEDNIK: Razumem. toda ali se oni hočejo združiti s Srbijo in Cmogoro in tako imeti eno državo, ali hočete imeti neodvisno republiko za sebe?
MR. KRISTAN: Mi hočemo edinost s Srbijo in Čmo-samo mi bi radi imeli ameriški način vlade v naši
m..........
PREDSEDNIK: To je govornika.
IZJAVA Mr. R. F.
MR. HI*ACHA: Gospod
jaz sem in sem bil vc
ših razmer med Italijo in Ji _
ski odnošaji so v korist obeh.
ti vašo pozornost na naziranje
Moj prijatelj Mr. Lazarovich: Hre
osebnemu prijatelju, osebi, ki je na
pri laški vladi, ena najvišjih, in d<
laškega liberalca, ki vas bo mogoče
Maronelli in Salvemini sta spisala
Questione dell'Adriatica" - "Jadransfo vprašanje" - in
rad bi v kratkem času, ki mi je na razpolago, obrnil vašo
pozornost na izjavo Mr. Maronellija v tej knjigi. Na drugi
strani uvoda piše:
"Ml emo vselej povdarjali, da ae mora Italija odpovedati svojim zahtevam do slovanskega teritorija, ker xa Italijo ni llvljenskega pomena, kor je potrebno ustanoviti prisrCno italijansko-slovansko solidarnost z namenom, da dobi« mo vojno in zagotovimo mir."
Na strani 11 pravi:
Dalje prihodnjič.
in ostali gospodje, podpornik bolj-kajti taki prija , da morem o' laškega liberalca, vich je pisal pismo Jo visokem stališču je pismo od nekega zanimalo. Gospoda naslovom: "La
1M 1
iVSSjC*
DOT L
To pismo
Mary

je
dobila Mrs. Novo; ranjc od svoje tete .šn jem Marije Rožanc iz Begunj 'prizor, pri Cerknici):	L
* Begunje pri Cerknici. Dra ga Mici! Z največjim veseljem sem prejela darila, katere mi pošiljate. Toraj srčna hvala vsem, ki se spominjate na ubogo teto. Nekaj jih je pa Še tam, ki sem jim bila dobra, a se ne spominjajo na nas reveže. Pregovor pravi, da prijatelj se spozna v sili. Mislim, da že veste kakšni reveži smo tukaj, posebno oni, ki imamo družine. Jaz hodim raztrgana v cerkev, za jesti se sedaj že dobi, a je drago. 1 kila moke 5 kron, 1 kg sladkorja 8 kron, kg koruze 3 krone, itd. Dosti reči se pa n edobi za noben denar. In kaj nas še vse čaka, ne vemo, le to vemo, da slabo. No, pa kaj hočem še več pisati naše gorje, nosimo ga sami. Toraj še enkrat, stotero vam Bog povrni. Zdravi in živi smo še vsi, kljub vsemu gorju. Pepi je še vedno pri vojakih, Že peto leto in je ravno sedaj na dopustu za 14 dni. Seve, novic je veliko, pa ni moč vseh podpisati. Kako je kaj v Cle-velandu ? Mefli se velikokrat sanja, da sem tam. Žalibog, da sem tu. Ali vidiš kdaj Jernikovo mamo aji Fany? Izroči jim pozdrave in tudi Kranjcovim. Prosim, podpiši mi, kako je kaj tam, ker me še vedno zanima. Ako bode vojne konec, morda pride kateri naših fantov tja, posebno Slavko se meni, da bo šel. Sedaj pa sprejmite prisrčne pozdrave vsi kakor tudi Tomaževa Ivanka in njena družina in ostanem vaša hvaležna teta
M. Rožanc.
(To pismo je prejela Mrs. Ivanka Sodja od svojih sta-rišev.)
Begunje pri Cerknici, 30. julija. Ljuba hčerka! Prejeli smo, kar ste nam poslali, prav z velikim veseljem. Vem, da ste veliko žrtovali, da ste nam toliko poslali. Vse je bilo v "Slovencu" in smo šli v Ljubljano jih iskat.4 Iz Begunj smo bili samo štirje. Gospodje, ki so prišli z zaboji, so bili prav prijazni in so pripovedovali, da bi se bila kmalu ladja potopila. Hvala Bogu, vse smo srečno dobili. Oče je zelo vesel, hlač, čevljev, tobaka, in fajfe, Bog daj .zdravje vsem, ki ste poslali, vsak dan molimo za vas. Mihovčkovi so tudi grozno veseli. Midva z očetom sva zdrava, a smo se vsi zele postarali, kdor pa iz Amerike sem pride, pa zgleda Jako lep in mlad. Še enkrat se vam zahvaliva za lepa darila. Letino bomo imeli strašan sko slabo. Dež in sodra in toča je bila. Leta ni bilo še skoro nič, pa bo že zima tukaj. Prav žalostni Časi so. Vedno zdihujemo, kaj bo. Take žajfe nismo imeli v rokah, kar je bila vojska, kakor ste jo vi poslali. Imeli smo tako kot cement, pa še grozno draga je bila. še enkrat naj prisrčne jša hvala za poslana lepa darila vsem skupaj, vaši ljubeči
anom na tukaj-kopališču grozen činska uboga Ana domače Drahsler-etka, se je na grobu svoje matere polila s petrolejem in ae sama zažgala. Naenkrat je bila vsa v plamenu. Ko so okoličani opazili na pokopališču ogenj, so hiteli na pomoč, bilo pa je že prepozno. Nesrečnici so že zgoreli lasje in obleka. V groznih mukah je umrla. Kakor pravijo, je prejšni dan hodila po mestu in pripovedovala, da ši konča življenje, ker ne dobi nobenega stanovanja.
Umazana afera. Z Borovnice se poroča, da so prišli tam na sled zelo umazani aferi. Baje je tam neka ugledna gospa pošiljala svojo služkinjo k italijanskim živilskim vlakom stražo "motiti", med tem je pa ona gospa rekviri-rala živila pri vlakih, kot speh, riž itd. Ker se čuje, da se hoče stvar potlačiti, opozarjamo oblasti, da se nekoliko pobrigajo za to umazano afero.
30.000 brezposelnih ljudi je v Zagrebu, Ta množica je raztresena pq mestnih ulicah, kjer krade, goljufa in se peča z veriništvom.
m
"vChica-
V NAJEM SE ODDASTE dve garati. Vprašajte na 3818 Prosser ave. (108)
NAZNANILO.
Collinwood; članom dr. sv. Barbare, št. 126 SDPZ naznanjam, da se polno-itevilno udelelijo mesečne seje, ki se vrši 14. sept. v navadnih prostorih, ker bo na dnevnem redu selitev iz cerkvene dvoran«, da si bodete sami izbrali dvorano ta društvene seje, da ne bo kritike, da je odbor temu kriv. Ker vam je vsem znano, da se v kratkem vrši konvencija, in Ja to stane denar, je razpisana izredna doklada po 5 in lOc. za nedoločen čas, namreč vsi člani, ki so zavarovani za bolniško podporo plačajo lOc. oni pa, ki so zavaro* vani samo za poamrtnino, plačajo 5c. na mesec, člane se prosi, da to upoštevajo. Z bratskim pozdravom
Math Petelinlcar, taj. -......--
NAZNANILO.
Članice dr. St. Clair Grove, št. 08 W. O. W. so prošene, da se v nedeljo kar v največjem Številu udeležijo blagoslovljena zaatave dr. Maccabees, Collinwood. Zbirališče točno ob I. url popoldne v S. Domu. Tam bodejo čakali avtomobili in sicer proti odplačilu.
Faiuile Trbeinilt, taj.
LOT NAPRODAJ na 177. cesti in Waterloo Rd. 35X135, cena $700. Sprejmem vsako pametno ponudbo. D. E. Robinson, 644 E. 86th St. Eddy 0017 R.
-NAZNANILO.-
Naznanjam svoji ieni Mariji Skerlj, v Dol. Zemon«, Jugoslavija, da eeip se podal na pot v domovino. Cleveland, 10.
sept. 1919.
+ Jo*i? *kerli-
NAZNANILO.
Poživljam Člane in članice dr. Carni-ola, 493, LOfM, da se polnoštevilno udeležijo dne 14. t.m. v nedeljo pop. blagoslovljenja dr. zaatave ženskega dr. Hive št. 283 v Colllnwoodu. Zbiramo se v društvenih prostorih ob pol ene ure zadnji čas	odpeljemo na prostor.
na prostoi ODBOR.
■ i—■ —
Članice dr. Collinwood št. 283 Maccabees se opozarja, da je bilo na zadnji redni mesečni seji sklenjeno, da katera se ne udeleži korakanja 14. sept ob priliki bluoalovljenja dr. zastave, se kaznuje z $3.00 kazni za dr. blagajno. Toliko vsem sestram na znanj«.
Tajnica.
iV13» i
slovanska port Ki go išče
manufakturnim Sikov, Hrvatov ali Slovencev, ki bi Šeleli biti zastopniki omenjene korporacije ' v Ameriki. Njih delo bi bilo da vsakdo v svojem mestu, pošilja zaboje z blagom v staro domovino, kakor jih | narod naroči. Prosijo se vsi trgovci, da ae nemudoma javijo pismeno na spodaj označeni naslov.
Zastopniki se javijo in prejmejo zastopstvo za našo korporacijo, dobijo vsa navodila v pogledu odpre-me teh zabojev, kakor tudi pooblastilo za njih delo. S tem se daje prilika v prvi vrsti našemu trgovcu, da prodaja svoje blago našemu narodu, a v mestih kjer ni nadih trgovcev, se bo dala ta pravica najbolj zane-slivemu trgovcu, ki ni Srb, Hrvat ali Slovenec.
First American-Jugoslav Export-Import Corporation
29 SO. LaSALLE ST.
CHICAGO, ILL.
John Milosevich, preds.
FRANK RUSS, Javni notar
6104 St. Clair ave.
Izdelujem vsa notarska opravila v slovenskem in angleškem jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vse potrebno ukreniti. Ako potrebujete tolmača za razne zadeve na sodniji, sem pripravljen po vaši šelji narediti.	(Fri)
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, 5t. 138 C. K. of O.
ima sejo*vsako 4. nedeljo ob 2. popoldne v stari Šoli sv. Vida. Predsednik: Anton Skulj, 1099 E. 71 th St. Podpredsednik: J os. Glavich 6210 Shade ave. Zapisnikar: Anthony Skulj, 1090 E. 71 St St. Finančni tajnik: Anth. Skulj, 1099 E. 71st St. Blagaj nik J. Ogrinc, 6026 Glass a.
Bolniška podpora $5.00 na teden; posmrtnina $500.00, $1000, in $2000.
Sprejemajo se praktični katoličani, društvo si je omislilo tudi uniformo. (Fri)
POZOR ROJAKI!
Slovenskim fantom in možem uljudno naznanjam, da sem dobil pravkar lepe jesenske vzorce za obleke in suknje. Vse obleke in suknje izdelujem v lastni krojačnici po meri, garantirano da vam pristoji. Že dolga leta sem v vaši sredini in sem vselej pošteno kupčeva! z vami ter vselej skušal vam ustreči v ✓seh željah, in upam, da se me spomnite tudi sedaj. Sem Še vedno na svojem starem mestu, in vas prijazno vabim da me pridete obiskat, si z berete blago, jaz pa mero v roke, potem pa šivan ko in zadovoljni bodete z obleko in se postavili z njo kot fant od fare. Za obila naročila se uljudno priporočam. Vaš stari znanec,
Joe. Gornik, slovenski krojač, 672 E. 152nd St. (104)
	khgjgi
	
Uradu« ur« od 0. zj. do 8. zv«6er. J
647 Euclid ave.

t.,ML. Republic
M

■ / <> •
mm
Laite »nore & Trust Co.
ST. CLAIR. AVE. VOCAL 5 5. CESTE
Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, paqe. Plačamo ud hranilnih vlog 4 proc. obresti. Pišite za nat Jjne informacije slovensko ali hrvatsko.
J. B. MIHALJEVIČ, upravitelj inozemskega oddelka.
ZAVAROVALNINA VSEH VEST.
Naznanilo.
Cenjenim rojakom naznanjam, da je Mr. Kren pri meni usluiben in da ima pravico pobirati zavarovalnino, sprejemati denar ter izdajati pobotnice v mojem imenu.
Prosim cenjene rojake, da mu gredo v vseh ozirih na roke.	^ * l^g
August Haffner
6106 ST. CLAIR AVE.
J ' ■	* '	•* t- ■ , '	f	Ta
Oglasite se v oradp ali pišite na naš naslov.
Ali veste?
Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi banka-mi v JUGOSLAVIJI?
Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar.
Tte Lorain SL Savings S Trast Co.
Vogal Lorain St. in Fulton Rd.
Kapital $200.000.
Preostanek I2O6.O15.J0
ŠIVAJTE NA LAHEK ELEKTRIČNI NAČIN.
Električni šivalni motor povzročuje Šivalni stroj lahno operiranje'iivalnega stroja.
Pritisk noge požene, ustavi in kontrolira motor. Vi delate boljše, pazljivejše in hitrejše.
Električni šivalni motor ae prav lahko pri-dene vašemu stroju. Kupite ga v prodajalni za električne potrebščine.
m
THE ILLUMINATING CO.
mm
warde na priporoča Slovencem.
ODPIRAJTE DOMAČINA.
j podpisani. Jugoslo-priporočam vsem Slo-in Hrvatom za vsako-plumberska dela, kakor Ijavanje toilets, sinkov, boi-in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zado-voljnost in garantirano, po cenah. Priporočam s rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačega človeka vam pošteno postreže. NICK DAVIDOVICH, ao St. Clair ave.
Tel. Princeton 1173 W
1
jenični
vi. Tako boste dobili Severo-vo zdravilno milo za kožo Severas Medicated Skin >oap) ki je milo, ki bo zadovoljilo vse vaše zahteve. To je dobro milo omivanje otrok, ali za vsakogar druzega, iz-
za
pri vseh Severa
vek in je napro lekarnarjih. W. Co., Cedar Rapids, Iowa.
NAPRODAJ
I''
)e peč z a gretje, na In plin, malo rabljena. 3705 na ave. (zadaj, spodaj). (100)
ODDA ae kuhinja in soba v ajem.
* (100)
1130 Norwood Rd.
r- : <

P!t ». 1
Dr S mbn^
VI« lla BftVIUUIUMy
zobozdravnik
1355 E. 554 St. vog. St. Clair Vstopu 55.
Ure od 9. zjutraj do 8. »večer.
Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj.
+	M i M II
rpo-)be
NAZNANILO.
Skoro zadnjo priložnost imate sedaj za rozine. Potrudite se sedaj in naročite, dokler ne bodemo začeli delati novih.
Objednem se vam pa sedaj nudi prva prilika, da naroči te californijsko grozdje po $125.00 tona. Prosim, da vi števate, da jaz nimam no jiih agentov ali kompanistov niti tega niti onega, in ne vr jemite nikomur, da imajo ka ko zvezo z menoj, in da je vseeno, ako oni naročilo vzamejo ali jaz. Trgujte narav nost z menoj in potem veste, da ste na pravem mestu. Telefonirajte ali pa pridite k meni. Se vam priporočam
Geo. Travnikar, Wood 093 - Stop 125 Shore Line.	(110)
ČEDNA SOBA m odda za enega alt 2 fanta, brez hrane. 003 E. 74th St.
(106)
NAZNANILO.
Dr. Cleveland, it. 23. ZSZ je skleni lo na svoji redni meseftni seji, da bo sprejemalo za mesec oktober in september kandidate popolnoms brez vsa ke pristopnine. Toraj rojaki, sedaj se vam nudi lepa prilika, da pristopite v društvo tudi tisti, ki ate le v enem druStvu in Želite stopiti v ie enega, ali
S a dotični, ki niste ie pri nobenem raitvu.
Zavarujete se lahko za $250, $500, $1 00, $1500 in za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. Iz te lestvice raz-vidite, koliko kdo plačuje po letih: it
let 16
17
18 »
21
25 |
28 20
30
31
32
33
34 36
36
37
Zavarovalnina so:		
5500 "	$1000	$1500
4lc	82c	$1.23
42	84	1.23
43	80	1.29
44	88	1.32
45	90	1.35
47	93	1.40
45	v 90	1.44
49	98	1.47
51	1.01	1.52
52	1.04	1.56
54	1.07	1.61
56	1.11	1JJ7
57	1.14	l5l
50	1.18	1.77
01	1.22	1.83
03	1.26	1.89
00	1.31	1.97
08	1.35	2.03
70	1.40	2.10
73	1.45	2.18
70	1.51	221
79	1.57	2.36
82	1.63	2.45
85	1.09	2.54
88	1.7«	2.64
92	1.83	2.75
90	1.91	2.87
1.00	149	2.99
1.04	2.07	3.11
1.08	2.16	324
$250 21c 21 22 22
23
24
24
25 28
26
27
28 20 '
30
31
32
33
34
35
37
38
40
41
43
44 46 48 50 52 54
pristopajte k druitvu. Drutt-U	Mi v Ameriki
lahko ve, kak« je bilo lansko leto ljudi je pom*k ki niso bili t
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni urad	popolnoma varno, hitro dostavljeao in po naj-
American Express Co. nitjih cenah potom 65 Broadway, New York.	at
American Express Company
GLAVNICA $18490.009.90
Pošljite svoj densr potom stare poštene tvrd ke. Ta velika druiba Je bna vstanovtjena leta 1841, ima veliko glavnico, agente in ursde v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske države veliko več denarja kot vsak drugi odpošlljalec. V svoji trgovini je popolnoma poštena. Vsak odjemalec dobi isto ceno izmenjave.
Cene Izmenjave so aedaj nizke, če pošljete sedaj svoj denar, bodo va$l domači dobili več kron za en dolar.
DANAŠNJA CENA (ae lahko izpremeni) je 100 kron za $2.80 Poštarina 25c za naročilo.
Vi nam lahko pišete v svojem maternem je-ziku, ali pridite v katerkoll American Express Office.
Varnost	Hitrost
Izpolnite to denarno
Niske
To veliko in krasno poslopje je zgradila American Express Company in je njena last.
nakaznico, prldenite ekspresni Money Order, poštni Money Order ali gotovino v registriranem piamu in pošljite na:
Foreign Money Order Dep. tow 3D
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 Broadway New York all 2048 E. 9th St. Cleveland, Ohio
Agentje in dopianiki povsod. Ksdarkoli odpošlje-te denar glejte, da dobite American Express
Company potrdilo. * _
NDE.
ZNESEK
IME, KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR.
KJE PREBIVA....................
POSTA...........................
OKRAJ...........................
DEŽELA .......................
19.
IME ODPOSILJALCA ................................
P. O. B................ŠTEVILKA........CESTA.
MESTO ....................*.....................
DR2AVA ........................................
B%
B%
Avtoriziran kapital $100.000
Nobena banka vam ne plačuje tako visoke obresti kakor
SLOVENSKO STA VBINSHO IN POSOJILNO DRUŠTVO
&313 ST. CLAIR AVL.
Vloge nosijo po 5 odat. In delnice lejpe dividend*. Naš sa-vod |e pod dršavnim nadsorstvom. Ves denar ae posojuje na prve vknjilbe. In Je najbolj varno naloien.
Obtičite nas in dali vam bodemo vse potrebne informacije.
m
(Uo. Fri.)
5 %

HENRY J. SCHNITZER STATE BANK.
ena najstarejših bank, ki stoji pod
stalno rdžavno kontrolo. razpošilja denar na vse kraje s polno
garancijo. prodaja vozne listke za vse črte po o-riginailni ceni. izvršuje vse zadeve v staram kraju.
Ki š«(i potovati v staro domovino, ti lell podati denar ali kateri Ima-Jo opraviti katerikoli sadove v atari domovini, naj se obrnejo na na-io banko, Id sinil svojim rojakom ie preko 36 let v popolno aadovolj-stvo, polteno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA dobi vaakdo takoj v y	materinskem jeaiko.
Henry J. Schnitzer State Bank
£ 141 WASHINGTON ST,	NEW YORK. N. Y.

NAŠ TUJEZEMSKI ODDEL
1 sm a
Naš tujezemski oddelek nudi med drugimi ugodnostmi tudi sledeče:
čeke, ki ae izdaje jo v tujezemskem denarju v vrednosti denarja te dežele ali tujezemski vrednosti. Pošiljamo denar po pošti. Izdajamo kreditna pisma. * Predno pošljete sorodnikom preko morja, vprašajte nas za cene.
171D CT TRUST A SAVINGS CO rlfwl NATIONAL BANK
nad $ti
HHK1
'..• . •" '••• V	t	,	'
snoodnaj-
I v tvojih: Id setifiajoi tega zdravib je
in dekleta trajno od-narednoe-
(Severov ga dobite ja veda morata odkloniti vae ta način ate ista najbotifti in Cona $ 1.2o in 60
prostor ^er
pravega in kajti lana L dadoM-
W. F". S E V F. R \ C.EDAK HAPit >.	CO. IOWA
Adam J. Damm je kandidat za coun-cllmana 23. warde na demokratičnem tlketu in ae priporofia Slovencem.	
POZOR! PLU1W	IB1NG!
Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate lju
Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, bol-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese.
CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO! * Bell Phone Rosedale 5224
Princeton, 1319 (x25) ■
Central 4058 W
Prospect 2699
M. Jung
AGENTURA ZA PAROBRODNE U-STKE IN POAIUANJt DENARJA.
2403 ST. CLAlft AVE.
PoSIIJamo denar na va* strani aveta po najniijih dnevnih ceaah. Zastopnik sa The First Nsdonal Baak, Cleveland, Ohio.
NAPRODAJ JE 3 družine, 18 sob, furn rent $85 na mesec, cena
HIŠA. za lot 40X140, Takoj
$1500, drugo |>o $100 na mesec, to je
jsko poce St. 1
talite
66th St. ali 0508 St. se mora takoj prodati de iz mesta.
s# ns 1065 B. Clalr ave. Hiia , ker lastnik odi-(106)
NAJLEPŠA PRILIKA.
de-se-
pri-
Za vsakega rojaka, da nar in napravi avoj las daj. Z enim dolarjem z llko vam daje
THE R. P. CLARK 500 Bencor Bj 942 Prospect in za podrobnosti lahko vpraiate tudi pri John Kovačič, 1060 B. Olst St. (113
CO.


Dr. J. V. I
SLOVENSKI
.Z0B0ZDRAYN1K,
8127 St Clair Ave.
Knaosovo poslopje sadGrdi-novo trgov! uo.
Najboljše zol ■ niiko delo kih cen«!
Adam J. Damm je cilmana 23. warde tlketu in ae priporoča
.	• s /1 ; • :.	• H Kij
X-žarki preiskava za $1.00
Co sto holai. brez oaira kaj ^jdsWma, ali koliko eto io pSsfatt
Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k
----------------------. zajedno pa bolbsni krvi, kože leioden.
nosu in grlu. S pomočjo X žarkov, elektrlcltete In mojegs najbolj moderaega
Jas zdravim vsakovrstno ftpecislne bolezni molkih In žensk, obistl. jeter, pljuč, milic, srca. nosu in grlu. S pomočjo X žari zdravljenja, bodete postali boljll v najkrajiem mogočem Čaau.
Pri nas ni nobenega ugibanja.
Skrivnost mojefa uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doženem, kaj vas boli. Jaz rabim X žarke atroj, mikroskop in kemično analiao ter vse znsnstvene metode, ds pronsjdem vzrok vaiega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam!
Moje posebno proučevanje metod, ki m rabijo na evropakih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu in Rimu in moja dvajsetletna skuinja v zdravljenju akutnih in kroničnih boleznih molkih in Žensk mi daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi so bili jako zadovoljivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914.
Vse zdrsvljenje absolutno brez bolečin. VI se lahko zsnesete na polteno mnenje, polteno poatrežbo in najbojie zdravljenje za ceno, kl Jo morate plačati.
Če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem, če je ozdravljiva, bodete ozdravili v naikraiiem čaau. Govorimo alovenako.
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST"
5511 Euclid Ave. bliau 55. ceste Room 222. Drago nadstropje.	Cleveland. Ohio
Uradne ure od 0:30 zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do 1.
it3 !
Cene Kronam stalno padajo
Sedaj morete poslati denar v staro domovino na Kranjsko, Štajersko, -Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali lirah v one kraje, katere so Italijani
Današnje cene zajedno a po starino go:
100 Kron..............$3.00
300 Kron.............,$ 8.40
500 Kron..............$14.00
1.000 Kron..........$28.00
5.000 Kron..........$138.50
10.000 Kron..........$270.00
Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda parniki so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tiso-Če ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnila, in bodete točno in pošteno vselej postrežem od domačih ljudij.
Frank Sakse*
62 Cortlandt St.	New York, N. Y.
POŠILJAMO DENAR V EVROPO.
če vidite, da je potrebno poslati denar v Evro-po, bo vam naš urad v vasi soseski točno, prijazno in po najnižjih cenah postregeL
Mi nodimo tudi našo službo, da vam preskrbi-
Vložite svoje prihranke v to veliko, močno in varno banko, kjer dobite 4 odst obresti za vase prihranke.
^ Zbc Cleveland Zvmt Company
Premoženje nad $74.000.000.00 GLAVNI URAD EUCLID IN E. gth ST.
4008 St. Clair Ave.	# 752 E. 152nd St.
8436 Broadway,	Lorain, Ohio,
2202 Woodland Ave,	Bedford, Ohio,
Euclid in E. 105th St	Willoughby, Ohio
Painesville, Ohio
." .jp'. i
IN ŠEST DRUGIH PODRUŽNIC.
DELAVCI IN BONDI.
OTIS & CO.
CUYAHOGA BLDG. NA SQUARE, CLEVELAND,
j in zanesljivost firme, s katero poslujete je največje važnosti, kadar vložite svoj denar v in to je vaša bramba proti neznanim in ničvrednim sekuritetam.	4
želite vložiti svoj denar v dobre dohodke, tedaj poizvejte o nas, kako vam moremo mi po-k i
HANS IZ ISLANDA
SPISAL VICTOR HUGO,
ROMAN
ZA "A. D." PRIREDIL P.
"Ali je mogofie napačno od mene, gospod moj, če govorim resnico o mojem Orde-nerju?"
Schumacker pa postane ves nevoljen, obrvi se mu napno in skoro jezno vzklikne:
"Hči moja, nikakor ne morem odobravati, da občuduješ na ta način tujca, katerega mogoče nikdar več ne boš videla."
"Oh," odvrne dekle, na katere dušo so te trde besede padle kakor ogromna teža, "nikar ne govori tako, moj j ljubi oče. Jaz nikakor ne vr-jamem tega. Prav gotovo ga bodemo zopet videli. Ali ni bilo ravno zaradi vas, da nas je zapustil in se podal v nevarnost, v kateri lahko zgubi svoje življenje?"
"Kakor ti, sem bil tudi jaz sprva prevar jen po njegovih obljubah," odvrne starec. Toda, spodi te misli iz glave in vrjemi, da se on nikdar ni podal na pot in raditega se tudi nikdar več ne bo vrnil k nam."
"Toda, oče, Ordener je šel v resnici na pot."
Naglas, s katerim je mlado dekle spregovorilo te zadnje besede je bil slišati, kot bi iz njega zvedelo razžaljanje in napad. Sama sebe je čutilo ponižano, ker se njenega Or-denerja toliko napada. Ah, kaj bi dala da bi mogla prepričati očeta, Irako globoko veruje Ordenerju in pričakuje njegovega zmagovitega pov-ratka.
Jetnik pa odvrne sedaj, prav nič ganjen od posljed-njih besed deklice: Prav dobro. Če je v resnici šel na pot, da se bori z razvpitim roparjem, če se je podal svojevoljno v tako veliko nevarnost, tedaj je to vseeno, in toliko bolj gotovo se bodejo uresničile moje besede, da se ne vrne nikdar več."
Uboga Ethel! Kako pogostokrat se zgodi, da nepremišljeno izrečena beseda skrajno bolestno zareže v skrito rano boječega in mučenega srca! Ethel sklone svojo glavico, katero zakrije v svojih rokah, da temni pogledi očeta ne bi opazili nedolžne, toda bolestne solze, ki se je prikradla na očeh deklice, katero je sicer skušala zadrževati, toda bolest je bila prevelika, da ne bi solza privrela na dan.
"Oh, oče," zdihuje Ethel, "dočim vi govorite na ta način, pa mogoče plemeniti in nesrečni mladenič kje umira radi vas!"
Stari minister pa dvomljivo zmaje z glavo.
"Tega niti ne vrjamem niti ne želim, da bi se zgodilo. In četudi, kako naj sem jaz kriv vsega tega? Mogoče bi bil k večjem nehvaležen proti mlademu možu, in to ni nič novega. Ves svet je nehvaležen, kar sem sam na sebi najbolj bridko občutil."
Globok vzdihljaj je bil edini odgovor Ethel. Schumacker pa se obrne proti mizi, na kateri je ležalo več knjig 'Plutarhovega življenja"; ne-voljno iztrga nekaj listov iz knjige ter jih zmečka v roki Trenutek pozneje pa se od-pro vrata ječe, in Schumacker ne da bi pogledal proti vratom, zakliče ko.t je bil vajen vselej, kadar so se vrata odprla: "Ne hodite k meni! Nikar me ne motite v mojem miru! Nikogar nečem videti!"
"Njegova ekselenca, guverner Trojidhjema -prihaja," se I glasi odgovor.
Zdajci vstopi v jetniško celi co mož, ki je bil oblečen v generalsko uniformo, z ovratnikom Slonovega reda. Dane-
broo!f!J^aJn z;atega
JML Počasnih korakov se pn-iu ministru, ki j« j s svojega sedeža
in mrmral: "guverner!" Novi došlec se pa spoštljivo priklone napram Ethel, ki je stala pri stolu svojega očeta, ter čaka skoro boječe, toda poln pri čakovanja, kaj stori jetnik.
Predno nadaljujemo s pri povedovanjem, bi bilo mogoče dobro, da si pokličemo v spomin motive, katere je imel general Levin de Knud, da je obiskal visokega ujetnika v njegovi celivi. Čitatelj se bo gotovo spominjal neprijetne novice, katero je dobil guverner, kot smo povedali v dvajsetem poglavju te knjige. Guvernerju so naznanili, da so se rudarji uprli, da se je Shu-macker postavil na čelo revol-te, da je vrhovni poveljnik rudarjev razvpiti ropar Hans iz Islanda. Ko je general dobil to novico, je takoj sprevidel kako silne važnosti so te novosti zanj zato je nemudoma sklenil, da obišče starega Shumackerja, katerega hoče vprašati o podrobnosti nameravane vstaje, Toda general ni bil nič kaj vesel svojega pohoda. Mučiti starega moža, ki je bil že itak v dno svoje duše užaljen, se je zdelo generalu nekaj bolestnega, nekaj neprimernega, in plemenit ter prijazen človek kot je bil general, se nikakor ni čutil poklicanega, da bi s predrznimi vprašanji drezal v notranje tajnosti nesrečnega moža. Toda dolžnost je dol-nost, in guverner je bil v kraljevi službi ter je moral spol-novati kraljeva povelja. Kralj ga je klical v Bergen, in kako more zapustiti Trondhjem, ne da bi se prej oglasil pri starem Schumackerju, o katerem se mu je sporočilo, da se je postavil na čelo ogr6m-ne zarote rudarjev proti kralju. Kaj naj pove v Bergenu na kraljevevem dvoru?
rgen Rad
i-
tega je sklenil en večer pred svojim odhodom, potem ko se je dolgo in skrivnostno posvetoval z grofico Ahlefeld, da obišče starega Schumac-kerja. Ko se je bližal trdnjavi, kjer so se nahajale ječe, je še enkrat premotril v duhu besede grofice d'Ahlefeld, nadalje koliko mu nasprotniki lahko škodujejo, če ne stori vsega v svojih močeh in zaduši zaroto, kateri načelju-je Schumacker. Resnici na ljubo povedano - stari Knud de Levin sicer ni vrjel v krivdo Schumackerja, da tihem je premišljeval o tajnih naklepih, ki se godijo na kraljevem dvoru, toda dolžnost je dolžnost, iti general je hotel imeti čisto vest. Raditega je korakal proti trdajavb s trdnim namenom da bo strog pri izpraševanju; sklenil je, da bo nastopil proti Schumackerju kot proti zarotniku zoper kraljevo življenje, kot
jetniku, in sklenil je, da se bo naredil kot se bi nikdar poznal Schumackerja kot državnega kanclerja. Zavrgel je vse stare spomine, da celo svojo prirojeno plemenitost, govoriti je hotel kot oster sodnik napram obtožencu.
DftU* prihodnjič.
Potrebujemo enega KROJAČA, stalno delo in dobra plača. Delo dobi tudi eno dekle. Vprašajte na 15710 Waterloo Rd. Collinwood, O. (107)
FARME!	FARME!
Rojaki, ki ste namenjeni kupiti farme, kjer ne bodete lakote in poma-nkanja trpeli, vam naznanjam, da imam naprodaj vsakovrstne farme, majhne in velike, z vsem pridelkom in orodjem, z živino in spldh vsem kar spada k farmi. Kar bodete videli, mora ostati na farmi. Farme so rodovitne in v vsakem pogledu vredne denarja. Pridite k meni, ako se bodete mene držali, bodete zadovoljni s kupčijo.
JOHN ZULICH, 1376 Marquette Rd. Tel. Rosedale 3622.
(FrilOO)
PROTI ZAPRTJU:
LaxcariM
Ničesar boljšega na svetu. Polno zdravljenje iest zavojev $5.24 ,eden $1.04. Samo pri Laxal Medicines Co. 1464 Laxal Bid«., Pittsburg, Pa.
DELAVCI DOBE DELO.
Oglasite se pri The Mc Myler Interstate Co. stop 9. 27 A. B. C line..	(107)
POCENI FARME.
Farma 150 akrov, med Painsville in Genevo, 10 akrov vinograda. 7 let stara trta, 12 akrov 4 leta stare trte,
Elin na farmi, hiša 7 sob, 3 levi, poslopje za orodje ko-košnica. traktor, plinov stroj, 3 vozovi, 4 konji, 5 krav, 6 telet, 0 prascev, 100 kokoši. Vse skupaj zajedno z $2500 vrednostjo grozdja se proda ta teden. Cena je $23.000. Takoj $10.000, ostanek na odplačila. Letina, orodje . in zaloge, vse gre zraven, in vredno toliko kot prvo plačilo. F. E. Wil-ke, Yale Bldg. St. Clair - E. 82nd St. Rosedale 4414 J.
106
jem za poštene 1019 E. 63rd St.
fante. ^Vprašajte na
(107)
PRIPOROČILO.
Spodaj podpisani slovenski stavbenik, kontraktor se priporoča Slovencem za vsakovrstna gradbena dela, najsibo nova ali popravila okoli vašega posestva. Vsako delo zvršim z največjo natančnostjo, točno, po vašem oku su in po nizki ceni. Slovenci, pri katerih sem delal, me dobro poznajo in so bili vselej z menoj jako zadovoljni.
Priporočam se^tudi vam za dobro postrežbo v tej stroki. Kadarkoli potrebujete kon-traktorja, obrnite se dp men« jaz bom" na mestu in storil delo v vašo zadovoljnost.
John Pavlic, 6206 Edna ave. Princeton 2184 W.	(x99)
POŠILJAMO DENAR
Na sve strani sveta s popolno garancijo, po najnižjih cenah.
Prodajamo PAROBRODNE LISTKE za vse linije onim, ki imajo potni list
Friedl & Faller,
Pošiljanje denarja in agenfaira za parobrodne listke. Prodaja zemljišč.
:ki. -r v
potovati. Pot-zopet lahko dobe. odpljuje po e-den ali več parnikov Francoska družbe s starokraj-skimi potniki. Tako na pr. odpluje jo parniki: Ro-chambcu 6. sept., Chicago io. sept., Savoie 13. sept, France 15. sept. Za njimi pridejo LaTouraine,LaLor raine, Eapagne in Niagara Za vsak parnik imam še nekaj kart na prodaj. Kdor želi potovati naj mi piše ker utegnejo priti kake spremembe. .
POŠILJANJE DENARJA. — Kot s bondom zajamčen saatop-nik IS miljon-dolarake družbe American Express Co. za pošiljanj« denarja r inozemstvo, Vam morem pmlati denar v vse slovenske kraje zanesljivo, hitro In po nizki ceni in sicer
iooftron za... .$ 3.00 200 Kron za.... $ 5.90
500 Kron za----$ 14.00
1.000 Kron za... .$ 27.75 10.000 Kron za... $269.00
50 Lir	za..,.. .$ 6.35
100 Lir	za..... .$ 12.00
500 Lir	za.:... '.$ 58.00
1000 Lir za____.-$115.00
Denar poAljite po Money Order, ali American Express Money Order, ali pa po Bank Draftu.
POTNI LISTI. — Onim Id nočejo sami imeti te sitnosti, pre-skrbim tudi potni list.
LEO ZAKRAJŠEK,
70.9th AVENUE, NEW YORK, N.Y.
yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiig
■GROZDJE 1NAPRODAJ
Pol tone ali več, kakor hočete.
Center Ridge Rd. Dover Center, 0.
0. S. Phone Dover 75 X
INIIIIIUUIIIIIIttlHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlS
'Hk iik.^L^it H' ik 'Uk W ^tfc.Sik.^k-'^k.^.fc-?'!,
FRANK E. WILKE,
ODVETNIK Se priporoča Slovencem in Hrvatom. Odprto zvečer od 7—6. 205 Yale Bldg. St. Clair & E. 81 St., 8115 St. Clair Ave. | Tel. Rosedale 3075
Nesreča se
di — bodite ljeni.
Piin-Eipdler
Bsrja&stfc
filmih.
PaxiU n* m*k BIDRO. Pa TMhWk»rn*h poŠta la t&a all p* pttita na
F. AD. RtCHTUt * CO,
SSB S30 Bro.dw.y, Maw York
Jttm
NAZNANILO.
Članicam dr. Srca Marije (staro) tem potom naznanjam, da ae v nedeljo, 14 .sept. vrli pobiranje aaeamenta že ob 10. uri dopoldne. Pričetek seje točno ob pol IZ uri, to pa zato, ker s« je na zadnji seji sklenilo, da se naie društvo korporativo udeleži blagoslovljeni« novega prapora druitva Maccabees v Coliinwoodu. Članice, ki Imate poročati eno ali drugo stvar, se vaa prosi, da ste ni mestu ob pravem Času*. Sestrski pozdrav „
Fannie Trbeinik. tajnica. (106)
Front Soba se odda la 1 ali 2 fanta, brez hrane. 1240 B. 61 at St.
(«07f
NAPRODAJ je ker, model 1914. " 1 ni. 4 cilindri, za j na 1325 E. j
avtomobil Stodeba-proda po nizki ce-
b v* " Tm
I NA STANO] sprejmejo 2 St.
HRANO
1545 E.
±
0025 st. clair ave. ob 8:00_____
......
Na shodu bo tudi nastopila Miss Mary Gladwin, iz Akron-a, Ameriškega Rdečega Križa, katera se je nahajala v Srbiji celt čas te se je sedaj vrnila nazaj v Ameriko in hoče povedati našim ljudem svoj doživi
Na tem predavanju se bo raztolmačilo našim ljudem o sedanjem položaju v Jugoslaviji. Kazale se bodo razne slike trplenja našega naroda, kaj so počinili Madžari, Avstrijci in Nemci za časa vojne. Te slike so se rabile na mirovni konferenci v Parizu.

H

Poleg teh slik o trplenju se bodo videle tudi krasne naravne slike iz našega Pri-morja, Dubrovnika, Bel grada, Ljubljane in druzih raznih mest. Slike so kolorirane in imajo zelo lep vtis za nas Jugoslovane, ker je to nekaj izvanrednega, kdor še ni videl teh krasnih pokrajin. Poleg tega se bodo kazale tudi slike naših narodnih noš, slike poru-šenje Belgrada, itd. Videli bodete tudi sliko od Dum-Dum patronov, katere je rabila avstrijska vojska in kakšne učinke ima ta kroglja. Te slike to grozne za videti. Ne bo ČloVeka v dvorani, da ne bo imel solz v očeh, če ima le količkaj srca v sebi.
VSTOPNINA JE 50c.
Dobiček gre ves za naše bedne v Jugoslaviji. Rojaki in rojakinje brez razlike prepričanja v soboto vsi na predavanje. Pridite zgodaj, da dobite sedeže.
Pripravljalni Odbor.
Vabilo: veliko slavnost
KATERO PRIREDI
Žensko Podp. dr. Collinwood,
ST. 283, L. O. T. M. MACCABEE,
OB PRILIKI RAZVITJA IN BLAGOSLOVLJENJA DRUŠTVENE ZASTAVE
KATERO SE VRSI
Dne 14. septembra '19.
V SLOVENSKEM DOMU, COLLINWOOD; OHIO
Zabave se obeta dosti za store in mlade, za žejne in lačne bo tudi dobro preskrbljeno. Vabijo se vsa cenjena društva, kakor tudi posamezniki Torej vsi na dan in v Slovenski Dimi 14. septembra, 1919.
PROGRAM:
1.	Pozdravnugovor predsednice.
2.	Pozdravni govor tajnice.
3.	Nastop botre.
4.	Deklariran je deklet
5.	Nastop raznih govornikov. . 6. Pobratija zastav.
7. Poje slovensko Pevsko društvo "Soča*. & Pies in prosta zabava.
Društva se zbirajo ob eni uri popoldne pred Knncicevo dvorano na stop 117 in ob dveh odkorakamo v cerkev in potem v Slov. Dom.
OWBOTL