List 17. LÍOSp dar i b ri n i is k 111 naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr. , za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 29. aprila 1863. Gospodarske stvari. Res y Kako govejo kugo na dalje. y res da so nadloge za ljudi v takih casih sila ve-, da je zlasti v revnih krajih s pašo velika Ko je prve dni preteklega tedna glas přišel v Ljubljano, da je goveja kuga se prikazala v nekterih krajih metliškega, crnome lj skega in košta nj e-viškega kantona na Kranjskem, je tukajšna c. kr. vlada brž poslala dr. Bleiweis-a v zaznamovane kraje like težava pa tudi z obdelovanjem polja, ker večidel teh vasi nima ne enega konja, da bi namesti volov delo opravljal; al ne more drugače biti vsa goveja živina ne pocepa, ker bolezen je strašna in če nočemo, da nam nobenega zdravila ni. Vsa pomoč pride le od Boga; ai kdor ni nemarn da se prepriča y Je res prava kuga ali ne da po- Bog pomaga v taki sili le tistemu nečimrn in se z ognjem sam ne igra. Zato čujte zvé na drobno vse, odkod in kako se je pritepla na nad vsem, kar je treba in postava veleva, da vam Bog Kranjsko, — kaj se je že storilo, da se, ako je moč, za-tare bolezen, in da dodá še, kar je za obrambo njeno treba. Kako se je kuga iz Hrvaškega zatrosila v vas Selo metliškega kantona, je bravcem našim že iz po- pomaga Bolezen se pri nas večidel naznanuje tako-le: Živina neha jesti in prežvekovati ; vsa klaverna in ža-lostna stoji mirno na mestu; trese se težko; poredkoma zakašlja; y oči so hitro sope m solzne, tudi iz nosnic slednjih „Novic" znano, kakor tudi to y kako je iz Sela in gobca ji teče; blato izprva prišla v PrelokeinBalkovce črnomeljskega kan- cez ali tona. tudi Tudi v Tribučah se je pokazala bolezen y in ljiva gnojnica suho in zapečeno postane dni mehko, potem pa lije iz živine smrd- uniče niso celó brez suma. Metliki ni go- V 4, o ali 6 dni je večidel tovo, da je bila kuga; vendar se je storilo, kar postava veleva. Tudi v Senožečah se je prikazala sumljiva bolezen. Povsod se oštro spolnujejo postavne ravnila. Nenadoma pa se je bolezen poslednje dni tudi v koštanjeviškem kantonu pokazala in sicer v 4 vaseh namreč v Prušnivasi, v Ostrcu čubranskem okraji in drugod po Hrvaškem razsaja kuga čedalje huje. Sajevcu in pa v Ko s tan je vi ci y y v O rehku, v Hmetiški pogovori. (Konec.) Pa še ena grja navada je to, komaj da gospodar ^ u 111 |JCi y ix u o t ci li j o v i vj i pn iiv>i\^iii inv uvy^a uuui y xvi rva/Líb y ua kjvj c Do 26. dne t. m. je v teh krajih poginilo 14 je vse po volji gospodarju in njemu nekem me- vrlega posla dobi, ki kaže sarju. goved y da bo stanoviten ostal, m y ga v ze bližnji m y pobilo se jih je 16. Kako se je zatepla v te daljni sosedje zavohajo in mu sami ali po svojih agentih kraje, se čisto za gotovo ne dá spričati. Sumi se troje: v podobi starih in mladih bab, tako imenovanih meše- eni tr dij o y da se je zatrosila po neki koži iz Hrva- tuljah (zubringarcah), pri sebi tako dolgo paradiž in ne- škega prinešeni; drugi, da po dveh mazačih ktera besa obetajo, da se pôsel službi odpové. Preteklo po- sta hodila po Hrvaškem in Kranjskem bolno živino letje smo hlapca po nekem opravilu v neki gradić koj ozdravljat; tretja pot pa je tudi ta, daje kaka bolna blizo mesta poslali; komaj je tjè došel, ste ga že živina skrivé prišla iz Hrvaškega in zlasti iz Granice gospá in gospodičina napadle in nagovarjale vojaške, kjer imajo v sluinski okolici dosti kuge, pa se naša kranjska meja štikuje z Granico tako y da naj da živina na littoa Aiaiijoiva iiicjtv oujxujg ci viiauivu laivv/j ua axyiua aj.ch vcc ivul uiugcj« xiiajJL-ai je tu muv^iiu oo^ctaiu , ua paši skupaj pride, ako se ne postavi voj aški kor don. ga plemenitna gospoda v službo vabi, pa vendar, kakor njima v službo priđe , prislužil si bo pri njih veliko kot kje drugej. Hlapca je to močno šegetalo. da Zdaj se je ukazalo z naj večo ostrostjo vse, kar po- jo v enih dneh stava zapoveduje, in kolikor je mogoče, se čuje nad s službo, in tudi sam povedal, se je branik rekoč y y gospodar ž njim zadovoljen, in da je da ne tem y ni še da se tudi spolnujejo postave. Bolna živina, more nikakor hipoma službe zapustiti. Gospá mu reče, da poginila, se je vsa z bolno v do tiki bila tako pobila da , pa tudi tista je za zdaj y ki je vse iz u ijyjxíiKj y u u uni uiia , tc*r\.vj , ucv jvs ti cm u a i voo ićt iix to 111 poti spravljeno, kar je ne varno. Okužene hiše in vasi dovršilo temu se lahko pomaga; le reci, da so ti oče zlo zboleli in te hočejo brž ko brž domá imeti. In tako se je tudi nekoliko dni, ko smo j. o|jiMiYij\--iiu j xvtaijL jo iic v ai izu. vjvuicuc iiiDU iu v aoi uu v i onu j prasall omu iixa^La uc; zaprte; čuvaji čujejo ponoći in podnevi na potih; zvedili, kam da v službo pride smo hlapca čez so v v • ži- li le vi so počedeni ali se še čedijo; prepovedano je vino skupaj napajati, in ker siromašni ljudje nimajo celó y ce še ni vedil, da ta me gospoda le po ulicah posle lovi in da málokdo obljub- ljeno placilo dobi, in da bo tudi on plačo lahko shranil, kemu posebej. e krme, je sicer dovoljena paša, pa vsa- ktera mu je obljubljena; in res v nekih tednih je go- Žalibog xvviim ^uoo^oj. ; da p ri vsi tako ocitni nevar- spôda že vzrok našla, zakaj ni s hlapcom zadovoljna, nosti so ljudje zlo nemarni; ne zaperajo, dokler se jim in hlapcu treba je bilo kopita pobrati in si iti zopet vse ne postřeli, kuretine y psov m prešičev bolezen na nogah ali životu zanesejo. Tudi v tem so premalo varni, da se shajajo z ljudmi okužene hiše, ali da taki grejo v cerkev ali pošiljajo otroke v šolo. Vse to je zdaj prepovedano, ker na sto potih je okuženje mogoče. ki lahko drugega poštenega gospodarja iskat. Al kaj pomaga eno ali drugo dobro reč pnporoce- vati, ktera se ljudi ne prime. Ako bi se le tù in tam iz tega, kar se bere ali sliši, kako zrno v pravi prid po- rabilo, bi se sčasoma tù in tam marsikaj zboljšalo. 130 1. mera 2. mera . 947 ce vij e v 960 cevljev . 874 n 830 íí . 842 801 íí . 799 íí 753 it . 7(51 íí 718 . - íí ' * . 743 v 700 íí . 707 íí 649 íí . 679 íí 630 íí . 667 íí 624 íí . 644 v 600 íí > 676 11 — íí . 713 íí — íí . 767 íí — íí . 798 if — íí . 831 1T — íí . 883 íí — íí . 842 íí — íí . 868 íí — x íí . 865 17 — íí . 833 1) — íí . 844 11 — íí . 833 11 — D . 1154 11 — íí — 131 obsoditi, kadar ni še gotovo, da je postavo, ktere prestopek se mu očita, zapopadel ali vsaj zapopasti mogel. Najjasnejši dokaz pa je gotov ta, da je hudo-delnik postavo razumel ali vendar razumeti mogel in moral, če ga zarad tega 7 ali 12 neučenih mož obsodi in po ravno tej razsodbi pokaže, kakošnega zapopadka da je postava bila in kako da ti jo je vsak pameten člověk razlagal. To je edina skušnja, ali je bila postava jasna ali ne, kar učeni pravoslovec nikoli razso-diti ne more, ker je njegov razum preveč poojstren^in nad zapopadek prostega člověka preuzvišen." Bitje porot je v teh besedah jasno izgovorjeno. — Poroštva potrebujemo, da je hudodelnik vedoč kázeňsko postavo prestopil in da je kazenski zakon tak, da more djanje, ktero on prepoveduje, vsak pameten člověk spoznati za prepovedano; to poroštvo pa dosežemo samo po porotah. Čeravno nečem bitja porot natančneje pre-tresavati, vendar bi se rad ozrl enmalo na začetek porot v Evropi in pokazal, kako da so se sedaj v obče ve-ljavne načela izcimile, ker se iz tega bo vidilo, da po-mišlenje, ktero se v tej deželi zoper vpeljavo predstavlja , v nič razpade, ker je tako dvomenje v vseh deželah bilo, ktere sedaj porote imajo in ktere oni kot najdražje blago častijo in skrbno varuj ej o. Na Angležkem so se porote leta 1215 in 1219 izcimile, takrat ko so ordale odpravili in srenjsko za-stopništvo od 12 udov poklicali, da naj spričuje, ali je zatoženec kriv ali ne. To spričanje ni izključilo znanosti hudobnega djanja, ravno tako ne verjetnega pri-povedanja, temveč je ravno kazalo na popraševanje ; zato je bilo le naravno, da so se sodniki potrudili tem zaprisežencom dokaze predloževati, ktere so zarad krivde zatoženca naj dli. Po tem načinu so zapriseženci iz prič sodniki postali in se na Angležkem čez 600 let obdržali. Iz Angležkega so prišle porote ob času francozke prekucije na Franeozko in sicer so bile porote zadnjega aprila leta 1790 za hudodelstvo vpeljane. Tù so se vpeljale samo iz političnih vzrokov in zato se niso mogle tako lepo razvijati kakor na Angležkem. Na Francozkem je bilo dolgo govorjenje, ali bi se porote odstranile ali ne. — Ko so leta 1808 kazenski zakon pregledavali, je veliki sodnik na vprašanje cara Napoleona, kako da se porotne sodnije obnašajo, od^ govoril, da se malo slovečega o njih povedati dá, da svojo nalogo slabo izvršujejo in hudodelstva s tem pod-bujajo, ker vsakteri meni po njih kazni odleteti. Al Napoleon, ki ni samo kot vojšak, ampak tudi kot zako-nodajavec v zgodo vini novo dobo napravil, je rekel, da sicer porote v tačasnih okolinostih francozke države nimajo podpore, da bi še ostale; ali prevdariti se mora, da sodnik, ki je zmiraj navajen le hudodelnike pred sabo viditi, lahko izreče, da je kdo kriv, — tega pa porote branijo in zato naj se obdržé. Iz Francozkega so se porote na Nemško in Laško vplodile. Ko ste leta 1852 pruski zbornici kazenski red pre-tresavale, je minister prava rekel : Pri hudodelstvih zoper varnost vlastine izustijo zapriseženci kaj radi „kriv je" in segajo dalje, kakor bi v vec pripetljejih pravoučeni sodniki storili. Drugače je pri hudodelstvih proti osebam; tu se rado postavljene meje prestopajo in se ne odlo-čuje po faktičnih okolinostih. Ce so se ravno tudi tukaj pomanjkljivosti pokazale, kakor se povsod pokažejo, kjer se porote na vrat na nos in brez vseh priprav vpeljejo, čeravno mnenje takratne dobe porotám ni bilo ugodno; vendar se ni v pruskih zbornicah ne en glas najdel, kteri bi bil za odstranjenje porot govoril, tudi ne na ministerski klopi. Pričeli so pomanjkljivosti, ki jih je tačasna osnova porot imela, zboljševati; al porot samih odstraniti ni nihče mislil. Jaz menim, da že ta okolinost sama, da porote, kjerkoli so vpeljane bile, nikjer niso odstranili, kakor pri nas v Avstrii, — zavrne dostojno vse ugovore gospodov poslancov žl. Strahl-a in barona Apfaltern-a. — Vendar hočem te ugovore enmalo pojasniti in pokazati, da nobeden od njih ni temeljit. Najprvo moram opazko zavrniti, da se ta rec le kot šega obravnavati more. — Kar je znanstvo utemeljilo , kar so vsi učeni pravoslovci Nemčije od Mitter-majerja do sedaj za potrebno spoznali in trdili, da se v vsaki deželi vpeljati dá, to se pač ne more več za samo šego imeti. (Pravo! pravo!) Najprvo se mora vsaka idea v znanosti ukoreniniti, potem se še le vpelje v djansko življenje. Čez to je znanstvo že odločilo, pri nas naj se zdaj v djansko življenje vpelje. Tri in dvajsetletno praktično skušnjo gosp. poslanca žl. Strahl-a ne morem obveljati dati, ker je, kar se tiče porot, le skušnja enega leta in pol, in iz dobe, kjer so prvikrat porote vpeljane bile, kjer so se znabiti marsi-ktere pomanjkljivosti pokazale — sicer ne v razsodbah, temu jaz ugovarjam, ravno tako temu, da bi se bila v obeh od gospoda žl. Strahl-a omenjenih pripetljejih kakošna napčnost zgodila, od česar bom pozneje govoril — pa pomanjkljivosti v tem obziru, da je kteri zapriseženec nejevoljen bil svojo dolžnost spolnovati. Ce gosp. poslanec žl. Strani iz tega dokaz izpeljuje, da se občinstvo nič ne pečá za izvršenje prava, ker so zdaj sodniške sobane prazne, ker se poverjeni možje neradi kot mutci (pravo! pravo!) pri protoKoliranji izpra-ševanj zatožencov rabiti dajo, potem se vé, bi bilo tr-denje resnično ; al vendar je napčno, ker so predstavki napeni, iz kterih se ta sklep izpeljuje. Koga bi v sedanjem času zanimivalo sodniške sobane obiskavati, kjer je končna obravnava le igra brez vse vrednosti, prazna oblika (klici: prav dobro!), ktero za prazno podobo vsi trije faktorji imajo, ki so pri tem udeleženi, to so, sodništvo, zatoženec in pa za-vetnik. In kako bi hotel kdo sodniške sobane obiskavati , ker je javnost še tako močno omejena. Ce se pa javnost omeji, se posrednje celó izključi ; ne ljubi se vsakteremu poprej dovoljenja prositi, ali smé v sod-niško sobano priti ali ne. Jaz tudi menim, da čutenje prava je že prvotno v srce ljudstva vlito, da se ne more še po kaki viši stopnji omike oživiti in v srca občinstva vploditi. Naravno čutenje je, kterega vsaki člověk ima, in noben mu ga ne odjemlje, kteri le v sebi tega čutenja ne gluši. (Dah prih.) - MM. Ozir po svetu. Kratek ogled nekđanje Poljske, njene zadnje osode in pa osode njenega zadnjega kralja Stanislava. (Dalje.) i Boleslav tretji je bil razdelil Poljsko med svoje štiri sine, s tem pa je dal priliko notranjemu dolgemu boju in razporu in sploh neprestanim nesrečam o tej državi. Se le Vladislavu prvému je izšlo po sreči, spet zediniti razdrobljeno Poljsko, in njegov naslednik Kazimir tretji je vpeljal pravi notranji družbeni red. Umri je leta 1070, in ž njim pa cela Piastova rodovina. Po njegovi smrti se je bila Poljska zedinila z Ogersko, namreč ko je v tisti državi vladal kralj Lu-devik, ki je s tem pomnožil svoje kraljestvo. Po njegovi smrti leta 1382 so volili Poljaki Jedvigo, njegovo hčer, za svojo kraljico. Ona je bila sprvič zarocena z avstrijanskim vojvodom Viljemom, je pa stopila v zakon z Jagelonom, vojvodom Litve, potem ko ji je obljubi! 132 zediniti svojo državo s Poljsko , kakor tudi spreobrniti sebe in pa svoje podložnike h kršanski veri. Ona si je bila veliko prizadevala in skrbela, kar je mogla za vsestransko omiko in za vsestranski napredek poljskega ljudstva. Umrla je leta 1399. Jagelonska rodo-vina je pa vladala v Poljski do leta 1572, to je, do smrti Sigismunda druzega, njenega zadnjega zarojenca. Pod vladstvom kraljev iz te rodo vine so si bili začeli plemenitniki prisvajati marsiktere prednosti ali privilegije s svojim prilizovavnim obnašanjem in s po-rabo slabosti in nemoci teh kraljev, in to le za svojo lastno korist, in pa na škodo ostalih razredov poljskega ljudstva, in sploh cele poljske države. K enaki škodi so pripomogle tudi neke prednosti tako imenovanih disidentov, to je, drugovercov, ali sploh vseh tistih, ki niso bili katoliške vere, ampak so imeli na poljski zemlji svojo svobodno bogoslužnost. Oni so si celó bili pridobili pod vladarstvom kralja Sigismunda na državnem zboru v Vilni leta 1563 enake pravice, kakor so jih imeli katoličani. Po smrti zdaj omenjenega kralja je postala Poljska izborna ali volitna država, namreč Poljaki so si odslej do leta 1791 volili sami vladavce, ki niso se tedaj dědinsko nasledovali, kakor dozdaj. Po tem novem redu se je pa naredilo raznih strank, ki so pletle zvi-jačin vsake baže zarad volitve vladavcev, prinašaje tako veliko razbornosti in zdražljivosti; s tem naravno pa tudi marsikaj nesreće in nadlog čez vso državo. Po smrti Avgusta druzega, ki se je pripetila leta 1733, je bilo začelo rusko orožje imeti oblast čez kraljev sedež (prestol ali tron). Po tem takem, to je, po volji ru-skega cesarja Petra prvega je přišel na tisti sedež Av-gust Tretji , izborni knez saksonski. Podkupljivost in potrata ste zdaj vladale med poljskimi plemenitniki. S tem se je pa tudi začela oslabljati vesoljna moč državna. Zraven tega so katoličani odločili kratiti pravice drugo-vercem, ki so jim bile že prej potrjene. To je unelo strasti med njimi in pa množilo prepire po celi Poljski. Leta 1764 je ruska cesarica Katarina druga postavila na prestol svojega ljubljenca grofa Stanislava Poniatov-skega. On je pa bil preslab, da bi bil mogel ukrotiti neprestano prevzetnost plemenitažev, ki je čedalje ne-varniša postajala poljski državi. Tukaj bomo tudi ome-nili, kako nemilo in okrutno, da so ti Ijudje ravnali tudi s kraljem gori imenovanim. Naredi vši med sabo . neko zavezo (leta 1771), so jeli zelo razsajati nad poljske prebivavce, obnašajoče se le vedno po postavah ; strašno razdevajo Poljsko od enega kraja do druzega. Sklenili celó so bili nazadnje napasti in vjeti kralja. Stirideset zarotnikov pod vladstvom Pulaskega se je bilo snidlo v Ćečokonu, kjer je bil slovesno prisegel najpredrzniši med njimi, da bo onemu, to je, Pulaskemu, izročil kralja živega. Skoraj mesec dan po tem so se bili ti zarotniki in pa še nekteri tolovaji ž njimi oblekli po kmečko. Poskrivši orožje v seno na nekem vozu, ki so ga dali peljati pred sabo, so prišli v Varšavo, kjer ni noben člověk mislil, da imajo kako zlobno na- membo v glavi. Na tretji dan septembra (1771) so si najdli priložnost izvršiti svojo namero. Ob desetih ponoći so se namreč postavili tam, kjer po njih mnenji se je imel peljati kralj iz Vilanova, to je, od grofa Sobieskega, pri kterem je bil tisti dan na kosilu. Njegova kočija, v kteri je sedel tudi omenjeni grof, so spremljali štirje njegovi lastni strežniki, z 12 možmi Sobieskove straže. Komaj se je bila pa kočija za nekaj oddaljila od Vilanova, se je naenkrat prikazalo krdelo zarotnikov in jo obsulo, veleče kocijažu, naj se ustavi. Po tem so napadli spremljavce s puškinimi kopiti. Večkrat so vstřelili v kočijo. Ravno ko je grof Sobieski hotel stopiti ž nje, držaje svoj meč v roči, mu je svinčenka (kugla) zletela v klobuk. Nobeden ni še takrat vedil, kaj da je vzrok temu náskoku. Eden napadnikov je grofa Sobieskega mahnil s sabljo na desno nogo, in po tem je grof padel na tla pod kočijo. Tam ležeč je slišal, da so leteli poki na-nj kakor toča. Stopaje po njem maloprid-neži so si prizadevali umoriti kralja. Sobieskov prijatel, Bučon, ki je bil takrat ž njim, se je postavil med kralja in med zarotnike; v enem hipu mu pa predere život mnogo svinčenk, in na zadnje ga bajoneten zbodljej v srce vrže na tla, da se zvali vès krvav na grofa. Nekteri spremljavci so bili nevarno ranjeni, drugi so se bili pa razšli. Ko so zdaj napadniki imeli v rokah plen, ki so ga iskali, odpre eden med njimi kočijne vrata, in zgrabi kralja za lase, vpij oč z ognjusnimi in grdimi kletvicami: „Grozovitnež ! zdaj te imamo; zdaj ti je tvoja ura prišla !" Po tem sproži svojo pištolo tako blizo kra-• Ijevega obličja, da je tisto jako zatučilo strelno vročino. Neki drugi malopridnež ga vseče s svojim mečem na čelo, med tem, ko tretji, sedeč na konji, ga zgrabi za ovratnik in ga vleče na splav po predmestji Varšavě. . (Dalje prihodnjič.) Novela. (Dalje.) Po večerji poslovila sta se Ivan in mati vljudno od milih Blagajčevih ter obljubila, da hočeta prihodnji dan gotovo zopet priti. Bleda luna spomladanske noči spremljevala je sreč-nega mladenča in mater njegovo proti domu, kjer sta se še pogovarjala sama do pozne nočne dôbe.- Med ostalim je pripovedovala mati Ivanu , da je Blagajc, odkar mu je umrla mila sopruga, pogosto prav zelo otožen in zamišljen, in da ga edino le kak glas o caru Napoleonu še nekoliko razveseli, kakor je bilo to tudi nocojšni večer, ko so mu zraven prihoda Ivanovega tudi njegove naznanila o caru toliko razvedrile srce. Drugo jutro — kakor je bilo dogovorjeno — šel je zopet Ivan z ljubo materjo svojo na obiskanje k milemu sosedu. — Blagajc, da poslavi kakor se spodobi, prihod Ivanov kakor prihodnjega zeta svojega, povabil je bil iz okolice nekoliko gospode na južino. Tù. se je, se vé, po starem jugoslovanskem običaji dobro jedio, pilo, prepevalo in nazdravljalo skoraj do večera. Vsi povabljeni gostje bili so židane volje, samo nad enim vidilo se je, da mu gostarija ni bila celó nič po volji in to je bil Vasil RavsoviČ, bogati posestnik iz bližnje okolice, ki je od neke dôbe sèm prav pogosto zahajal v Blagajčev grad. Ravsovič je bil v celi okolici znan kakor strasten, ihtov in osveteželjen člověk. Bil je zraven tega tudi prevzeten ter je preziral slednjega, ki ni bil bogat ali imeniten. Prosti narod mrzil je na njega, ker ga je popred, kakor si je Napoleon prisvojil jugoslovanske dežele, gulil in tlačil, kjer in kakor ga je le mogel. Tudi celó plemstvo se ga je rado ogibalo. Slednji je namreč vedil, da je Ravsovič zaletel in omah-ljivec in se je vsak bal ž njim kaj opravila imeti, toliko še bolj, ker je šel med ljudstvom skrivni glas, da je v političnem oziru člověk dvojnega lica in skrivni agent — al čigav? Li avstrijanski ali francozki, to se nikakor ni moglo izvrtati. Vendar bal se ga je slednji, bodi si že te ali une stranke. V drugem bil je Ravsovič člověk srednjih let in zelo neprijetnega lica. Blagajču v početku celó ni bilo po volji, da je ta člověk pričel k njemu zahajati; s časom se ga je vendar nekoliko privadil, kajti se je Ravsovič pri njem vedno priljudno in čedno vedel in je bil k temu bogat posestnik, kar je, kakor nam je že znano, pri Blagajču veliko veljalo. Ni toraj čuda, da je pošteni Blagajc tudi njega povabil na to eselj misleč, da mu bo s tem Blagajc stopi na prag kapelice. Znani koraki očetovi 111c^a ^uvauu ua tu voocijc , mioitu j ua uiu kjkj a tv^m ^"b J oj^i uw «.«^vuvu« uuaui n.uiaai uuoiuvi ustregel. Al, kakor smo že povedali, Ravsoviču je nekaj prebudili so pobožno deklico iz njene molitve. Ko zdaj mrzelo pa kaj 9 To ni nihče vedil ? pa tudi se ni nobeden veliko pečal za-nj in je velikoveč lednj iskal pri drugih znancih razgovora. Po južini pomenkovali so V + I • 1 f V# i I I seljevanja in prijaznega vsi iz kapelice stopijo, reče Blagajc: „Prejel sem ravno Nahajam v njih nekaj, kar zadeva tebe, novine moj Ivan ! < < 77 se še Slušaj me toraj Mene" — vpraša Ivan •At»n Vi A v TJi • v kako to?" reče Blagajc, si natakne očale piVSl iva v u 111 jjuxiajuvyi tuuaiv , tuni jja , jjuoiuvivox ou ^/uxvuu un^vuu iiutiv ou /ju o |/uuuijvuui iuuoua maja tega poredoma od častitljivega gospodarja in mlade gospo- leta v Draždane, kjer ga hočejo ponižno pričakati vsi kavo in puhaj tobak en čas gospodje, m prične svečano brati: „„Njih veličanstvo cesar Na- potem pa, poslovi vši se poleon napotiti hoče se že s početkom mesca maja tega krasne Ivanke, posedli so se po kočijah ter od- vladarji, ki spadajo k zavezi renski, da priklonejo se y din drirali vsaki na svoj dom. Eden zmed prvih, ki so velikemu caru Napoleonu itd."" — »Zdaj poslušaj Ivan odhajali, bil je Ravsovič. Pri poslovljenji Ivana še po- kaj med ostalim sledi nižej doli: „„Vsi častniki in pro- gledal ni, tudi Ivanki se je nekako hladno priporočil. staki francozke vojske, ki se z dopustom nahajajo na HBHHHÉIHMHH I ■ HH IH^^tfl WÊÊ WÊÊ naidalie XJ\JJ XX CAi XXJXXXX UUYUlJUUi V>CiOj XXCi J VAC*XJ u in mati Ivanova sama v dvorani, ker Ivan in Ivanka do 15. maja združeni biti v glavnem stanu v Draž- odšla sta bila že pred na vrt se sprehajat. Dolgo sta danah."" 1 IM 1 v v \ j » • \ Til • 1 i 1 v • 1 O___ „Si me li razumel, Ivan?" hodila molčeča sèm ter pod staro lipo dokler prideta do počivala „Sem razumel, popolnoma razumel" reče nekako Ivan Spomniš se Ivanka?" spregovorí najpred roditelj u li lilo oc li, x v cliirvct i - ©jjicgu vuii iiajjji cu. u ía\j in ui ugu uiiiuoti, jvaivui u.a tioua uu pui pletla sva včasih kot otroka vence za svoje pita pred odmerjenim časom." — Ivanka obledi preplašen Ivan, ki se pa kmalo zopet ojuuači in pravi: Je že ni druge milosti, kakor da treba bo pobrati koko maj 77 Kako bi se ne spomnila" — odgovo z lj ubim in siloma zakriva solze pred milim očetom svojim Kar mora biti, mora biti" — reče Blagajč; „«.a* xxxuxa mí.x , xxxuxa um - i ouo Uiagaju, „rv. večemu tri dni zamoreš še ostati tukaj, potem pa bo čas pa žalnim glasom Ivanka, vsedši se na rušnato klop takrat bili so še pač srečni dnevi, zlati časi. Živeli so odriniti, ako hočeš biti do odločenega časa v glavnem zavrne Ivan s sjajnim pa ako Bog v svoji milosti v V še moja ljuba mati; ti dohajal si skoraj vsaki dan stanu." že nam čitve neznano še mi je bilo luiiu oc mi jo uhu , kaj oc jJiavi. uia iu- uuoauni. „vjiava 1110 jo.ii v o , jja ajvu v o v uj i iiinuot pa glej ! kolika sprememba v malih letih ! dá, hočem se čez nekaj časa zopet vrniti na vaš dom se pravi ura ocesom. Je Slava vse prav kliče me Ti si odšel dalječ od nas; me je za vselej drage matere, — io morebiti te pustila bo grozovita vojski nemila smrt oropala da šopku lavorovemu — kterega zaslužiti moram ; le ene trenutke v se osoda družim nježni venec rožmarinov pri- Upam, da vrnil se potem pa pojde 7 morebiti za vselej in znabiti pri nas, bom kmali, ker mislim, da Ruse hočemo kmali ugnati da v kozji rog U 7) Bog daj , da bi tako bilo" rece mi še žalostna prilika ne bo, jokati solze srčne tuge in nekako pobito Blagajč — „pa bojim se, da boste imeli žalosti na zgodnjem grobu tvojem" — in zdaj zapré ž njimi zadosti težavni opravek, akoravno ne dvomim, ~ da naposled tudi Rusijo slavno hoče zmagati Napoleon. Z mo lepi devičici bridki jok daljno govorjenje. _ ..._____^ --- _____ _____0________x____ gočo zgovornostjo skušal je Ivan tolažiti prežalostno Maloveren o tem biti bilo bi greh; al težavno delo stoji deklico, pa besede njegove imele so malo peh Cez nekaj časa vstane Ivanka in z zdihajočim glasom za slednjega ptujca. pravi: „Ivan! ali si ze Vidil malo kapellou, ivi OU JU uavuuocui uiagaju - ydiuii jj uo tiiij aim ovujiiiii, jju- dali blagi moj oče zidati ob ribniku v spomin moje kritimi z večnim snegom in ledom, s svojo staro sveto Vam gotovo nasproti, zakaj Rusija nepristopna je zemlja Vendar pa tudi ona u ki SO navdušeni Blagajc z vsimi pustinjami svojimi nadalj uj e po- otetbe po tebi od smrti?" Ne< i „j-io — reče xvau, ivu tudi nekako vsega prevzela • 1 t j • > 11 • Ivan, kterega je bila žalost Ivankina 77 Pojd 7 blagi moj ! tam velikokrat jdla že sem tolažbe bolni duši" — poprosi žalostna deva Ivana, puščavnih ravnin Nila Moskvo in novim krasnim Petrogradom vred mora se naposled ukloniti Napoleonu, kakor so se mu tudi uklonili prestari spominki mogoenih nekdanjih Faraonov, visoke namreč piramide vsred vrocih s peskom obsutih 7 Vzdigneta se. Pridši do male cerkvice kakor so se mu pozneje zni- stopita žale strme planine italijanske, ktere z vojskinimi trumami njo. Ivan ostane poleg vhoda, Ivanka pa stopi na- razun Hanibala nihče prekoračil ni. — Napoleonu ni nič prej, poklekne pred oltar žalostné matere Božje in pre- nemogoče srčno On hoče, tega se stalno nadjam > tudi prične tu moliti v popolni otožnosti duše svoje, silno Rusijo pokoriti z močjo slavodobitnega orožja Bila je v pravem pomenu besede razlita v pobožnost enaka krásnému Serafu, ki se uklanja pred prestolom svoj ega (Dal. prih.) « Stvarnika svojega winuimuM «»ujv^ai x^ju/juu rocice sklenjouo, očí svoje uprte v podobo žalostné matere Božj imela je na Dopisi. tarcu. Bila je sicer podob delo *> pobožna duša ne gled priprosto in nevidno lz Maribora 24. apr. Te dni se g. prof. Majciger- z ocesom 'vwvtiuci uuoa uu ^iuua ju uocoum , ampak o ne gleda z očmí razuma, ampak z očmí vere. s srcom jeva slovenska přestává Bily-evega životopisa sv. Cirila i, ^- 110 £iou.a ia uui „Zalostna mati Božj in Metoda v Pragi začne tiskati*) na stroške nekega tu- še moram duša Ivankina čuditi Tvoje britke 7 o tolikih britkostih zdihuje zdaj presunjena ki si přenesla toliko bolecin, da kako da razpoČilo ni od tuge srce Ti 77 iL7 Ti o prežalena mati haj. wiin\uonu. j. i, \j uiu^aiuua 111a žalostné služabnice in hčerke Tvoj 7 1 . v . vslisi ktera t Ti nima druzega v dar donesti, kakor otožno srce svoje Ohrani mi ostarelega očeta še dolgo dolgo zdravega lega zaročnika mojega v silnih ako je volja obvaruj pa tudi nevarnostih, kterim gré nasproti. Sp Tvoj - da 7 Je srčni I I fmolitvi? vidnosti Bož srečno se vrne nekdaj na naš ljubi dom. da nebo bi ostalo gluho pri toliki mogoce 7 Al čudne in nezvedljive so poti pre- kajšnega mlađega mecenata. Cena knjige bode kolikor le mogoče nizka, da si jo tudi prosto Tjudstvo, kteremu bode po slikah in obsegu odviše služila, lahko kupuje. Za přiklad bo namesti onih pesmi, ki se nahajajo v češki knjigi, list solnogradskega anonima, ki nektere važne drobtinice zgodovinske o Panonii za dôbo sv. Cirila in Metoda shranuje. Gotovo bo delo še ravno v pravem času, da si marsikter ob cerkvenem praznovanji tisočletnice lahko iz obilno nakupljenega gradiva srce in razum oteši. — V tukajšnji čitavnici je sedaj živahno pomenkovanje o narodni tisočletnici sv. Cirila in Metoda. Pri mnogovrstnih napotijah nasprotnikovih je Se je ečala Ivanka v molitev zamaknj * J a » «un.« * XXXV/XX vu y uaiJiaiviij ona, je občudoval Ivan v tihi resnobi pobožnost njeno > se ko ) Ne vemo popolnoma sposobnega jezikoslovca ; Skoda pa bi bilo, ako se vrine pogreskov tiskarnih preveč. Drugo naročilo smo os krb eli. Vred. 134 treba za tako podvzetje srčnosti in materialne podpore, treba je tudi v mnogo delavnih močeh jedne in jedine duše, ki je složna v namenu in v sredstvih, ter vsaki vsakega krepi v navdušenosti in zvesto služi ce-loti. Ker smo si tega od naših domorodcev zvesti, je upati, da se različno mnenje zastran časa te svečanosti zjedini v prihodnjem glavnem zboru 3. maja, o kterem pričakujemo, da se ga tudi naši zunanji udje obilno uđeležijo. Pred sklepan j em o tej vele važni stvari bode mala beseda. Od narodne čitavnice mariborske. V nedeljo dné 3. maja ob 6. uri zvečer bode v naši čitavnici glavni zbor, ki ima o narodni svečanosti tisočletnice sv. Cirila in Metoda končno odločiti. Odbor čitavnice mariborske. Od sv. Ane v Slovenskih goricah 20. aprila. — Zalostno novico Vam naznanjam. Našega župnika Antona Ferenca ni več. Bili so izmed onih rodoljubov, ki so národni stvari sicer ne s peresom, ampak z besedo in z djanjem věrno služili. Ko bi imeli pri sv. Rupertu v Slovenskih goricah kršanski nauk v nerazumljivi nemški besedi učiti, so se temu branili rekši: „Ako hoćete, da me deca razume, jo učim v latinščini." Razumeli so nasprotniki in se podali. Narodov poduk in napredek jim je bila sveta naloga, ktero so v Slomšekovem duhu kot njih zvesti prijatel v svojih službah kot dehant v Marenbergu in župnik pri sv. Ani svoje^žive dni izpol- njevali. Bili so rojeni pri sv. Jurji na Savenci 1. 1799, umrli 17. t. m. Lahka jim zemljica! V Gorici 21. ^pr. Pri besedi v naši čitavnici 19. t. m. so se peli 4 zbori, „Naprej", „Budnica", „Savica", in „Rado ide"; en dvospev, „Popotnik", pela vrla Nem-kinja gospá Pogačnikova z g. Tomanom, in en samo-spev g. Hribarjev „Slavček", pela gospa Jegličeva. Vmes je „o telegrafii" govoril g. telegrafist Klavčar. Kaj ta-košnega, ne le, da je sploh mikavno, je sosebno takim primerno, ki bi utegnili misliti, da po slovenski se ne dá ničesa, ko le ognoji in krompirji govoriti. Nadalje je deklamoval naš oče čitavnični gosp. Toman „Legendo" (Koseskovo) tako izvrstno, da se ne dá dopovedati. Da je bilo resnemu odborovému programu na vse zadnje še nekoliko „okroglih" dodanih, je celó naravno, ako se pomisli, da je skor nemogoče, da bi se gospodičinam, našim zvestim posluŠavkam, najgorkeje njih želje ne iz-polnile, in to bi bilo toliko težje, ker slišimo, da nas mislite prihodnjič dve (novi), ena z godbo in petjem, druga z deklamacijo počastiti in razveseliti. V Gorici 26. aprila. — V pondeljek 4. maja ob 8. uri zvečer bo tukajšni čitavnici velik peven in in-strumentalen koncert v raznih slovanskih jezikih. Pela bo slavna pevkinja gosp. Roza Hagen-ova, ki je že mnogo evropskih mest přehodivši povsod občudovana bila. Godla bo (slovanské in druge skladbe) kapela tukaj nastanjenega (krajnsko-primorskega) lovskega c. kr. ba-talijona. Cisti dohodek je mestnim ubozim namenjen; zatoraj bodo tudi družniki čitavnični vstopnino (50 kr.) plaćali. Program se bo za časa razposlal. Odbor Čitavnični. Iz Tomina 15. aprila. — - V našem trgu smo napravili poslednji čas več važnih reči ; treba, da jih ome-nimo ob kratkem. — God sv. Cirila in Metoda obhaj ali smo tudi tukaj, in sicer s slovesno sv. mašo in z besedo v Čitavnici. 17. marca je napravila čitavnica spet besedo, začela se je beseda s precej obširnim govorom, kterega naslov je bil: „Vsa slovenska dežela naj bode učilnica slovnice in slovstva slovenskega." Ker je ta g. dr. Lav-ričev govor vsem poslušavcem jako všeč bil, pošiljamo ga Vam drage „Novice". Glasil se je tako-le: Slavno društvo! Vsa slovenska dežela naj postane učilnica slovnice in našega slovstva! To nasvetujem ; pripustite mi pa, da ta svoj nasvèt vpravičim. Gospoda! Se zmirom pritožujejo slovenski se domoljubi, da ni slovenščina globoko segla v javno življenje ljudstva, in da se le počasi razširja po uradnijah in županskih pisarnicah. In tega se pritožujejo, čeravno je na drugi strani gotovo, da národna reč klije med ljudstvom zlasti med šolsko mladino, česar so mnogo-teri shodi preteklega leta, šolski govori govorjeni konec šolskega leta 1862 in druge djanja tehtni dokazi. Gospoda! ne moremo tajiti, da so pritožbe zastran obravnovanja javnih opravil pravične, vendar pa je razvidno, da to dozdaj ni moglo drugače biti. Občno je namreč znano, da se ni nobeden gospodo v, ki javne opravila opravljaj o, v šolah učil ne slovnice slovenske, ne drugih predmetov v maternem jeziku. Nobeden od njih ni slišal po šolah omikanih glasov matere Slave. Znamo tudi, da se je tako godilo ne samo di-jakom visocih šol, ampak celó učencom nižjih; zavoljo tega nahajamo tudi pri županijah prav malo oseb, ki so zmožné srenjske opravila slovenski opravljati. Marsi-kteri od njih so zares navdušeni rojaki; vendar pa jim mogoče ni, slovenski pisati. — Ako bi se jim pa slovenski dopisovalo, nemški ali laški izobraženi bi le težko in komaj razumeli omikani, zlasti vredski slovenski jezik. To je netajljiva resnica! Po tem takem je razvidno, da se bodo te okoli-ščine le počasi in počasi spremenile. Zavoljo tega čujemo prav pogostoma mnenje izrekovati, da bodo še le prihodnji časi, kadar sedanja mladež v službe stopi, boljše v tem obziru. Prevdarjaje pa, da imamo pomočkov vsake vrste, in da je duh časa že zbudil naše ljudstvo; prevdarjaje dalje, da mora tudi sedanji rod svojo nalogo resiti, to je temelj položiti lepši příhodnosti : moramo preiskavati, je li mogoče na visokejšo stopnjo nas pripraviti in ome-njene o vere odpraviti ? Mislim, da mogoče je, in pripomočkov temu nam bo vzajemno poduče vanje v slovenskem jeziku, ktero moralo bi razširiti se po celi slovenski zemlji. Nekteri menijo, da je prav lahko, naučiti se omi-kanega slovenskega jezika; temu nasproti trdijo drugi, da je prav težko to delo, in celó nemogoče tištim, ki so z opravili obloženi. Gospoda, kakor navadno povsod, tudi tukaj je resnica le v sredi. Lastna skušnja me je prepričala, da ni lahko čistega slovenskega jezika naučiti se, pa tudi ne silno težko. Kdor se loti tega delà, ne bo nehal, dokler živí, ker nenadna lepota jezika in njegovo bogastvo bo razveselilo ga. Smehljaje se poprejšni svoji nevernosti in nevednosti, potrdil bo z menoj to mnenje, da, ker je mogoče, najvisokejše misli grških, latinskih, nemških in pisateljev drugih narodov v slovenskem jeziku ne samo primerno, ampak tudi krasno in celó po grški obliki izrazovati, potrdil bo, pravim, da je vreden ta jezik, da bi mu na pomoč skočile ne samo jugoslovanske vile, ampak vse muze helenskega parnas a. Cilj in namen je toraj velikega truda vreden, in gotovo vsak lahko pogreša eno ali dve uri na dan, na teden, da jih žrtuje domovini. Kar pa dvomiti ni, je to, da je sitno zlasti za sta-rejše ljudi slovnice se učiti; daje vsak začetek težak, posebno če učitelja ni: koristno bi gotovo bilo, celó neobhodno potrebno je, da pridejo svojim bratom na pomoč vsi tisti, ki slovnico več ali manj znajo. V ta namen naj zbirajo takošni možje okoli sebe majhen kolobar poslušavcov, s kterimi morali bi, več ali manj časa truditi se, slovnico jim razlagaje, ž njimi sestavljaje in pisatelje prebiraje. To pa moralo bi se napraviti ne samo po mestih, ampak tudi po deželi po- 135 sebno v panij kraj ih Tako y in kjer so sedeži okrajnih uradnij ali žu- knjig. tako se bo znanstvo slovenskega Gosp. Sohar v Gorici ima tukaj svojega uprav- nika, kteremu po naročilu pošilja vsakovrstne knjige. Da- jeziKa lahko, hitro in po ugodni poti po celi slovenski siravno je ta novi zavod dozdaj še malo med ljudstvom deželi razširilo , in kmali bo mogoče , po uradnijah in znan, poprodalo se je vendar-le že mnogo knjig iz njega, županskih pisarnicah slovenski lepo pisati in čisto go- Kmetje kupuj ej o največ „Živinozdravstvo", „Stoletno pra- Starega Urbana"; želimo pa in priporočamo voriti. in Gospoda, dobiček pa še drug nas caka. Zgodovino pregledaje zapazimo namreč, da je vsak tiško kemijo", „Naravoslovje tiko jim, da bi kupovali tudi „Umno gospodarstvoť itd. „Kme- Dekleta pa pesnike jezik in tudi najbolj omikani starih Grkov v prvih svojih slovenske kaj rade prebirajo. V Tominu ima skorej • 1 • "I • "I S • 1 V • V • V • 1 11* ' •! 1 »1 • • . 1 • časih sirov bil, m da je le počasi večo in še pozno naj- vsaka bolj omikanih devojk poezije tega ali unega pes- visokejšo stopnjo izobraženja dosegel. Gotovo je zanimivo nika. Pa tudi druge slovenske knjige so tukaj jako inpodučljivo znati, kako da se je jezikizprvega sirovih razširjene. (Je bomo tako napredovali, kakor smo za-Pelazgov in Helenov tako žlahno in imenitno izobraziti .......* celi, nadjati se smemo, da v kratkem času postane vès mogel. Znamo tudi, da so Rimljani prav sirovi še bili, Tomin slovenska čitavnica. Učiti se nikomor ni sramota. Iz Pivke. Ko se je unidan dopisnik M. ko je njih vojsko vodja in konzul Mumi leta 145 pred Kristusom imenitno ahajsko mesto Korint z orožjem vzel in podrl, in potem celó grško deželo podjarmil. prijazni drevesni šoli na Sovicu (Sovic Sirovi so bili tako Turki oglasil i u A 0 o učencih postonjske soie, ki se veselo inpridno vedejo v ne Žobic — da so , kakor pozneje Vandali in se imenuje skalnati hrib, na kterem stojijo razvaline najlepše podobe in statve po celi grški deželi starega postojnskega grada): naj se drugemu dopisniku ko so se z Grki razbijali in mesta posipali. Potem pa soznanili, sčasoma so se tako omikali, da je njih jezik dopusti povedati o učenkah tište šole mirno in tiho 7 ki sicer bolj , pa ravno tako veselo in pridno se vadijo za prvega rimskega cara Avgusta, to je, o Kristusovem dekliških del, pletenja ali štrikanja izprva, v šolski rojstvu zlato že dobo dosegel. y KA y ZJLCLVVJ UVMl/ UVOU^VJL« Ako se pa ozremo na angležko deželo xvrvu oc uiiicuiu ua au^xg^iw ugAciu, liasa uvivbuxiu uuuíuwuiwuv ou jo uaxuxou iv iciu uaiai íí